Gregor Volaj 107 Strokovni Ëlanek NAPREDEK NA PODRO»JU ZAŠ»ITE IN REŠEVANJA MED SLOVENSKIM PREDSEDOVANJEM SVETU EU PROGRESS IN THE FIELD OF PROTECTION AND RESCUE DURING THE SLOVENIAN EU COUNCIL PRESIDENCY P O V Z E T E K Uprava Republike Slovenije za zašËito in reševanje (URSZR) je med predsedovanjem Slovenije Svetu Evropske unije v pr vi polovici leta 2008 prevzela dejavnosti na podroËju civilne zašËite. Splošni naËrt dela je bil zaËrtan v osemnajstmeseËnem programu tria, ki ga je Slovenija pripravila skupaj z NemËijo in Portugalsko. Med šestmeseËnim predsedovanjem so bile dejavnosti civilne zašËite usmerjene v izboljšanje odziva EU na nesreËe, sodelovanje s tretjimi državami, predvsem z Zahodnega Balkana, in sodelovanje z mednarodnimi organizacijami. Ena kljuËnih nalog Slovenije je bilo tudi politiËno usklajevanje inter vencij mehanizma EU na podroËju civilne zašËite v tretjih državah, pri Ëemer je imelo osrednjo vlogo Ministrstvo za zunanje zadeve, URSZR pa je zagotavljala strokovno podporo. V Sloveniji sta bila med predsedovanjem organizirana tudi dva veËja mednarodna dogodka, in sicer sestanek generalnih direktorjev za civilno zašËito ter seminar o krepitvi sodelovanja na podroËju civilne zašËite z državami kandidatkami in državami Zahodnega Balkana. NAPREDEK NA PODRO»JU ZAŠ»ITE IN REŠEVANJA MED SLOVENSKIM . . . 108 Pri predsedovanju so v okviru rednih dejavnosti, ob veËjih dogodkih pa v okviru poveËane pripravljenosti, sodelovale tudi sile za zašËito, reševanje in pomoË, ki so skrbele predvsem za požarno varnost. K L J U » N E B E S E D E Civi lna zašË i ta , mehanizem EU na podroË ju c ivi lne zašË i t e , odziv EU na nesreËe , s i l e za zašË i to , reš evanje in pomoË. A B S T R A C T The Administration of the Republic of Slovenia for Civil Protection and Disaster Relief performed presidency activities in the field of civil protection during the Slovenian Presidency of the Council of the European Union in the first half of 2008. The general working plan was defined in the eighteen-month plan of the Trio, which was prepared jointly by Germany, Portugal and Slovenia. During the six-month presidency all activities were focused on the following dossiers: Reinforcing the Union's Disaster Response, Cooperation with Third Countries, especially with the countries of the Western Balkans in the field of civil protection, and Cooperation with International Organisations. One of the main tasks of Slovenia in the field of civil protection was the political coordination of the Civil Protection Mechanism Inter ventions in third countries, where the central role was given to the Ministr y of Foreign Affairs, while the Administration of the Republic of Slovenia for Civil Protection and Disaster Relief provided expert support. Two major international events in this field were carried out in Slovenia during the presidency namely; the meeting of General Directors for Civil Protection and the seminar on cooperation with candidate countries and countries from the Western Balkans in the field of civil protection. Also, civil protection units were engaged in the presidency project. They were responsible for fire safety during the major events within their regular activities. Gregor Volaj 109 K E Y W O R D S Civi l Protec t ion, Community Civi l Protec t ion Mechanism, EU Disas t er Response , Protec t ion and Rescue Units . UVOD Civilna zašËita je ena izmed evropskih politik, v kateri sodelovanje poteka po naËelu subsidiarnosti, kar pomeni, da glavno vlogo pri obvladovanju nesreË ohranjajo države Ëlanice, skupnost pa s svojimi viri smiselno podpira in dopolnjuje nacionalne dejavnosti, predvsem ob veËjih nesreËah, ki presegajo zmožnosti posameznih držav. Sodelovanje na podroËju civilne zašËite v skupnosti je namenjeno boljši zašËiti ljudi, premoženja, okolja in kulturne dedišËine ob veËjih naravnih in drugih nesreËah, ki se zgodijo v EU ali zunaj nje. Dejavnosti civilne zašËite naj bi prispevale k zmanjšanju števila žrtev in poškodovanih ob nesreËah ter okoljske in gospodarske škode, hkrati pa k boljši socialni povezanosti in solidarnosti med evropskimi državljani. Celotni okvir slovenskega predsedovanja je bil zaËrtan v osemnajstmeseËnem programu1, ki ga je Slovenija pripravila skupaj z NemËijo, predsedujoËo Svetu EU v prvi polovici leta 2007, ter Portugalsko, ki je predsedovala v drugi polovici leta 2007. Glavni namen uvedbe osemnajstmeseËnega skupinskega predsedovanja je okrepiti sodelovanje med tremi zaporedno predsedujoËimi državami in tako prispevati k dolgoroËno bolj usklajenemu razvoju politike EU, predsedujoËa država pa za svoje polletno predsedovanje Svetu EU pripravi še šestmeseËni program. Kot predsedujoËa si je Slovenija prizadevala za prenovo in nadgradnjo mehanizma EU na podroËju civilne zašËite (mehanizem CZ), ki bo omogoËal usklajen odziv držav Ëlanic in skupnosti ob pojavu situacij, ki bi zahtevale njegovo aktiviranje. To velja za nesreËe in krize znotraj EU in v tretjih državah, ne glede na njihov vzrok. Pri tem je posebno pozornost namenila tudi izboljšanju sodelovanja z drugimi podroËji, ki sodelujejo pri celovitem odzivu skupnosti na nesreËe in krize2. 1 18-meseËni program predsedovanja NemËije, Portugalske in Slovenije. Bruselj, 21. december 2006. 17079/ 06. Dostopno na: http://www.eu2008.si/si/News_and_Documents/download_docs/January/0116OTH_PV_EP/ 01118-monthProgramme.pdf (5. 7. 2008). 2 Glej Deklaracijo o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije v obdobju januar 2007‡junij 2008 (DeUDIEU0708), Uradni list RS št. 31/07 z dne 6. 4. 2007. NAPREDEK NA PODRO»JU ZAŠ»ITE IN REŠEVANJA MED SLOVENSKIM . . . 110 V okviru programa predsedovanja je URSZR opravljala številne vsebinske in organizacijske dejavnosti s podroËja civilne zašËite. Za uresniËevanje teh nalog sta bili v URSZR oblikovani ožja in širša delovna skupina ter usklajevalna skupina za intervencije v tretjih državah. Za usklajevanje dela na ravni MO je bila oblikovana operativna skupina. Skupina desetih ljudi v URSZR je opravljala strokovno delo, pri pripravi in uresniËitvi programa predsedovanja pa je sodelovala veËina delavcev uprave. Posamezniki, ki so bili vkljuËeni v projekt, so se med pripravami ustrezno usposobili, predvsem so morali pridobiti znanje o delovanju inštitucij in organiziranosti Evropske unije ter uresniËevanju njene politike na evropski ravni. Pomembno je bilo tudi jezikovno usposabljanje, usposabljanje za vodenje delovnih skupin Sveta EU in seznanjanje s t. i. EU-terminologijo. PREDSEDOVANJE DELOVNI SKUPINI SVETA EU ZA CIVILNO ZAŠ»ITO Glavna naloga URSZR je bila priprava in vodenje sestankov oziroma predsedovanje Delovni skupini za civilno zašËito pri Svetu EU (PROCIV)3. Polletni program dela na podroËju CZ smo doloËili skladno z nacionalnimi prednostnimi nalogami in osemnajstmeseËnim programom tria, upoštevali pa smo tudi aktualno problematiko, to je poveËano število nesreË, ki so se zgodile v zadnjih letih znotraj in zunaj skupnosti. OsredotoËili smo se na tri podroËja: ‡ izboljšanje odziva EU na nesreËe, ‡ sodelovanje s tretjimi državami, predvsem Zahodnega Balkana4, ‡ sodelovanje z mednarodnimi organizacijami. Krepitev odziva na nesreËe Leta 2007 je bilo glede na podatke Združenih narodov 399 naravnih nesreË5, v katerih je bilo ogroženih 197 milijonov ljudi, povzroËile pa so tudi 16.715 3 Delovna skupina za civilno zašËito se je ukvarjala tudi s podroËjem varovanja evropske kritiËne infrastrukture. V tem delu je delovni skupini predsedoval predstavnik Urada za civilno obrambo MO. 4 S terminom države Zahodnega Balkana poimenujemo morebitne države kandidatke za Ëlanstvo v EU, in sicer Albanijo, Bosno in Hercegovino, »rno goro in Srbijo ter državi kandidatki Hrvaško in Makedonijo, v proces pa je bila kot država kandidatka vkljuËena tudi TurËija. 5 V omenjeni statistiki Združenih narodov je naravna nesreËa opredeljena z definicijo Raziskovalnega centra o epidemiologiji nesreË (The Centre for Research on the Epidemiology of Disasters ‡ CRED), ki pravi, da je nesreËa situacija oz. dogodek, ki presega zmožnosti za ukrepanje lokalne skupnosti, pri Ëemer se zaprosi za državno ali mednarodno pomoË; to je nenaden in nepredviden dogodek, ki povzroËi veliko škodo, uniËenje in trpljenje ljudi. Da se nesreËa vkljuËi v omenjeno statistiko, mora vsebovati naslednja merila: zahtevati mora 10 ali veË smrtnih žrtev, tako ali drugaËe prizadeti vsaj 100 ljudi, v prizadeti državi se razglasi izredno stanje in država zaprosi za mednarodno pomoË (vir Disaster statistics: Introduction. Dostopno na www.unisdr.org/ disaster-statistics/introduction.htm (20. 9. 2008). Gregor Volaj 111 smrtnih žrtev. Gospodarska škoda, ki je nastala zaradi posledic nesreË, je ocenjena na 62,5 milijarde ameriških dolarjev (Disasters in numbers 2007). Število ogroženih in mrtvih je bilo v preteklih letih še veËje, saj se je vsako leto zgodila vsaj ena nesreËa velikih razsežnosti (npr. cunami v Aziji leta 2004, orkan Katrina v ZDA leta 2005). ZaskrbljujoËe je predvsem, da se število nesreË glede na stanje pred desetletji zelo poveËuje. Od sredine prejšnjega stoletja, natanËneje od let 1950 do 1959, je bilo 294 nesreË, od 1960 do 1969 jih je bilo 588, v naslednjem desetletju (1970‡1979) 964, po letu 1980 že veË kot 1900, v letih od 2000 do 2005 pa že kar 2788 nesreË. PodroËje civilne zašËite se je na ravni EU v zadnjem desetletju zelo razvilo. Sprejeti so bili ustrezni zakonodajni akti in skupnost se je zmožna zelo hitro odzvati na prošnje za pomoË ob veËjih nesreËah, tako držav Ëlanic EU kot tretjih držav. Kljub temu se kaže potreba po še veËji uËinkovitosti in hitrejšemu odzivu na nesreËe, zato je slovensko predsedstvo namenilo posebno pozornost nadaljnjemu razvoju zmogljivosti evropske civilne zašËite. Na podlagi sporoËila Evropske komisije o odzivu na nesreËe so bili sprejeti sklepi Sveta o okrepitvi zmogljivosti odzivanja Unije ‡ na poti k celostnemu pristopu do obvladovanja nesreË (glej vir Council Conclusions on Reinforcing the Union's Disaster Response Capacity ‡ towards an integrated approach to managing disasters 2008). Sklepi vsebujejo nekatere bistvene elemente za doseganje uËinkovitega, celovitega in usklajenega odziva EU na nesreËe, ki ga je mogoËe doseËi ob upoštevanju naËela nacionalne odgovornosti (vsaka država Ëlanica ustrezno ureja zašËito in varnost ljudi, okolja in lastnine) ter solidarnosti EU. Poudarjen je pomen celotnega cikla nesreË, vkljuËno z njihovim prepreËevanjem, pripravljenostjo in odzivanjem nanje ter obnovo. Sodobni nacionalni sistemi za obvladovanje nesreË naj bi poleg uËinkovitega odziva ustrezno urejali tudi preventivo in pripravljenost na nesreËe. »e nacionalni sistemi delujejo preventivno in vkljuËujejo ustrezne ukrepe za pripravljenost na nesreËe, je dokazljivo, da s sorazmerno majhnimi sredstvi, v primerjavi s tistimi, ki so potrebna za odpravljanje posledic in obnovo, lahko zmanjšajo posledice nesreË oziroma jih celo prepreËijo. V omenjenih sklepih Sveta EU je poudarjena potreba po postavitvi mreže evropskih izobraževalnih centrov za civilno zašËito, predvideni pa so tudi nadaljnji koraki za izpopolnitev sistemov za zgodnje opozarjanje in alarmnih znakov za nesreËe. K boljšemu in hitrejšemu informacijskemu pretoku bo prispevala zbirka znanja s podatki o vseh strukturah, vkljuËenih v dejavnosti civilne zašËite, in NAPREDEK NA PODRO»JU ZAŠ»ITE IN REŠEVANJA MED SLOVENSKIM . . . 112 njihovih zmogljivostih ter izkušnjah iz intervencij ob velikih nesreËah, pa tudi druge informacije, ki olajšajo operativno delovanje. Poudarjena je krepitev Centra Evropske komisije za spremljanje in obvešËanje (MIC) s potrebnimi Ëloveškimi in materialnimi viri, kar naj bi pospešilo in izboljšalo odziv na nesreËe. Dobro usklajeno in okrepljeno evropsko pomoË, ki jo EU ob nesreËah zagotavlja tretjim državam, je mogoËe doseËi samo ob dopolnjevanju pomoËi civilne zašËite in humanitarne pomoËi. Izboljšati je treba tudi usklajevanje na vseh ravneh obvladovanja nesreË med Svetom EU, Evropsko komisijo in državami Ëlanicami. Ti sklepi navajajo pomembne smernice za nadaljnje delo na podroËju civilne zašËite, njihov resniËni prispevek pa je odvisen od uresniËevanja vseh opredeljenih nalog, za kar bo treba še veliko dela Evropske komisije, pa tudi držav Ëlanic. Sodelovanje z državami Zahodnega Balkana Ena izmed prednostnih nalog slovenskega predsedovanja je bila podpora državam Zahodnega Balkana pri njihovem približevanju Evropski uniji. Tej usmeritvi smo sledili tudi na podroËju civilne zašËite, saj je to eno kljuËnih podroËij skupnega interesa. S poveËanim sodelovanjem med državami kandidatkami in potencialnimi kandidatkami Zahodnega Balkana prispevamo k izboljšanju nacionalnih sistemov za varstvo pred nesreËami. Pomembna pa je tudi podpora državam Zahodnega Balkana pri njihovem postopnem vkljuËevanju v aktivnosti civilne zašËite na evropski ravni. To usmeritev je podprlo tudi nedavno sporoËilo Komisije o širitveni strategiji in glavnih izzivih 2007‡2008. Države Zahodnega Balkana so neposredne sosede Evropske unije, ogrožajo jih številne naravne in druge nesreËe6, temeljna podlaga za okrepljeno sodelovanje pa je njihova evropska perspektiva. Nadaljnji razvoj nacionalnih sistemov varstva pred nesreËami, dobro regionalno sodelovanje in postopno vkljuËevanje v dejavnosti civilne zašËite na ravni Evropske unije so elementi, ki naj bi na Zahodnem Balkanu prispevali k boljši zašËiti ljudi, premoženja in okolja pred naravnimi in drugimi nesreËami. Delo med predsedovanjem je bilo logiËno nadaljevanje veËletnega prizadevanja Slovenije za izboljšanje pripravljenosti in odziva na nesreËe v 6 Najpogostejše nesreËe so požari v naravnem okolju, poplave, moËna neurja, toËa, žled, pozeba, nesreËe v cestnem prometu in druge ekološke ter industrijske nesreËe, ki jih povzroËi Ëlovek s svojo dejavnostjo in ravnanjem. Gregor Volaj 113 državah Jugovzhodne Evrope in podpora evropski perspektivi teh držav v predpristopnem obdobju. Slovenija s prenosom znanja, izkušenj in drugih oblik pomoËi v okviru dvostranskega sodelovanja in regionalnih pobud že veË let podpira te države. V okviru regionalnega sodelovanja v Pobudi za pripravljenost na nesreËe in njihovo prepreËevanje za Jugovzhodno Evropo (Disaster Preparedness and Prevention Initiative for Southeast Europe) je potekalo najveË dejavnosti, predvsem usposabljanja in izobraževanja. Predsedovanje Svetu EU je ponudilo možnost za povezavo in nadgradnjo dosedanjega prizadevanja na evropski ravni, ob upoštevanju, da se dejavnosti ne podvajajo z že obstojeËimi v regionalnih in mednarodnih organizacijah. Za okrepitev stikov med državami EU in državami Zahodnega Balkana je URSZR v sodelovanju z Evropsko komisijo od 24. do 26. februarja 2008 na Bledu organizirala seminar o krepitvi sodelovanja na podroËju civilne zašËite z državami kandidatkami in državami Zahodnega Balkana. Seminarja se je udeležilo 90 predstavnikov iz šestnajstih držav Ëlanic EU, treh držav kandidatk (Hrvaške, Makedonije, TurËije), treh morebitnih držav kandidatk (Albanije, Bosne in Hercegovine, »rne gore), predstavniki institucij EU, mednarodnih organizacij, regionalnih pobud in drugih (Moldavije). Na seminarju so podprli nadaljnjo krepitev sodelovanja z državami kandidatkami in morebitnimi kandidatkami Zahodnega Balkana, oblikovana pa je bila tudi t. i. blejska pobuda, ki vsebuje konkretne predloge za dosego tega cilja. Tem državam naj bi bilo omogoËeno: ‡ sodelovanje v instrumentih civilne zašËite na ravni EU, ‡ sodelovanje pri usposabljanju, vajah in izmenjavi strokovnjakov, ‡ sodelovanje na podroËju sistemov za zgodnje opozarjanje in pomoË pri uvedbi enotne evropske številke za klic v sili 112, ‡ seznanjenje z instrumenti predpristopne pomoËi (IPA ‡ Instrument for Pre-Accession Assistance). Poleg tega je blejska pobuda okrepila delo pri: ‡ dajanju vzajemne pomoËi ob veËjih nesreËah, ‡ podpori razvoju zmogljivosti držav kandidatk in morebitnih kandidatk ter regionalnih zmogljivosti. KljuËni del dokumenta je zaveza, da se znotraj sedanjih instrumentov EU oblikuje celovit program, ki bo vkljuËeval vse navedene dejavnosti (Outcomes of the Seminar 2008). NAPREDEK NA PODRO»JU ZAŠ»ITE IN REŠEVANJA MED SLOVENSKIM . . . 114 Na podlagi blejske pobude so bili sprejeti sklepi Sveta o sodelovanju z državami kandidatkami in morebitnimi kandidatkami Zahodnega Balkana na podroËju civilne zašËite7. Sklepi predvidevajo tesnejše sodelovanje teh držav v evropskem mehanizmu civilne zašËite in nalagajo Evropski komisiji oblikovanje celovitega programa sodelovanja, ki bo usmerjeno v praktiËne dejavnosti. Pri tem lahko aktivno sodeluje tudi Slovenija, ki pozna razmere na tem obmoËju. Prizadevanje na podroËju civilne zašËite je bilo prepoznano tudi širše, saj je bilo vkljuËeno v brdsko izjavo ‡ Izjava predsedstva Zahodni Balkan v središËu, ki je bila sprejeta na neformalnem sreËanju zunanjih ministrov 29. marca 2008 na Brdu pri Kranju. Udeleženci so podprli evropsko perspektivo držav Zahodnega Balkana. V izjavi je opozorjeno na glavna podroËja nadaljnjih skupnih dejavnosti, tudi civilne zašËite, ter na sklepe Sveta za splošne in zunanje zadeve o Zahodnem Balkanu (glej Council Conclusions on Western Balkans, Luxembourg, 29 April 2008). Sodelovanje z mednarodnimi organizacijami Obstoj veË mednarodnih in regionalnih mehanizmov za usklajevanje pomoËi ob veËjih nesreËah in (ne)usklajenost med njimi z vidika države veËkrat povzroËita podvajanje dejavnosti. Da bi to odpravili, je bila ena izmed prednostnih nalog osemnajstmeseËnega programa tria poveËanje usklajevanja ob veËjih nesreËah med mehanizmom EU (v nadaljevanju mehanizem CZ) in drugimi mednarodnimi mehanizmi civilne zašËite. Med portugalskim predsedovanjem se je okrepilo sodelovanje z Združenimi narodi, med slovenskim pa je bilo doseženo soglasje o izboljšanju izmenjave informacij ob veËjih nesreËah med Centrom Evropske komisije za spremljanje in obvešËanje (MIC) ter Natovim Evroatlantskim centrom za usklajevanje pomoËi ob nesreËah (EADRCC), kadar sta aktivirana oba. Drugi dosjeji Glavnina dela je bila opravljena na podroËjih, ki jih je Slovenija v svojem delovnem programu opredelila kot prednostna, poleg tega smo bili med predsedovanjem uspešni še na dveh podroËjih. Usklajen je bil inventorij instrumentov EU na podroËju kemiËnih, bioloških, radioloških in jedrskih tveganj ter posodobljen PriroËnik EU za usklajevanje ob nesreËah in krizah. 7 Glej vir Council Conclusions on cooperation with the candidate countries and potential candidate countries of the Western Balkans in the field of Civil Protection, Coreper Council, 5 May 2008. Gregor Volaj 115 SESTANEK GENERALNIH DIREKTORJEV ZA CIVILNO ZAŠ»ITO DRŽAV »LANIC EU, DRŽAV EVROPSKEGA GOSPODARSKEGA PROSTORA IN DRŽAV KANDIDATK Poleg že omenjenega seminarja je URSZR v sodelovanju z Evropsko komisijo pripravila sestanek generalnih direktorjev, pristojnih za civilno zašËito držav Ëlanic EU, držav evropskega gospodarskega prostora in držav kandidatk, ki je potekal od 19. do 21. maja 2008 v Ljubljani. Sestanek je redno, neformalno polletno sreËanje generalnih direktorjev za civilno zašËito, ki ga gosti država, predsedujoËa Svetu EU. Pobuda za organizacijo teh sreËanj je bila dana leta 1994 z Resolucijo o krepitvi sodelovanja na podroËju civilne zašËite8. Prvi sestanek je bil leta 1998, sreËanje v Ljubljani pa je bilo že dvajseto. Sestanek je pomemben zaradi medsebojne izmenjave informacij med generalnimi direktorji. Poleg tega direktorji predstavijo svoje poglede na nadaljnji razvoj evropske civilne zašËite. V Ljubljani se je zbralo veË kot 110 udeležencev iz 36 držav: vseh držav Ëlanic EU, držav evropskega gospodarskega prostora in kandidatk za Ëlanstvo. Na posebnem delu skupnega sestanka so bili tudi predstavniki vseh morebitnih kandidatk Zahodnega Balkana (Albanije, Bosne in Hercegovine, »rne gore in Srbije) ter predstavniki UNMIK Kosova, skladno z resolucijo Združenih narodov 1244, ter predstavnik Regionalnega sveta za sodelovanje v okviru sodelovanja držav Jugovzhodne Evrope. Udeleženci so se seznanili z možnostmi za sodelovanje v dejavnostih EU na podroËju civilne zašËite, na drugi strani pa so lahko predstavili svoje prednostne naloge in predloge v zvezi s tem. Skupno sreËanje je potrdilo obojestransko pripravljenost in zanimanje za nadaljnjo krepitev sodelovanja. Ob tem so potekali dvostranski sestanki s posameznimi državami Ëlanicami, državami Zahodnega Balkana in Evropsko komisijo. Vse države so izrazile veliko zadovoljstvo in se zahvalile Sloveniji za organizacijo tega prvega skupnega sreËanja na ravni generalnih direktorjev. Dnevni red zasedanja osrednjega sestanka je oblikovala Evropska komisija glede na aktualna vprašanja o pripravljenosti in odzivu na nesreËe. Generalni direktorji so izmenjali mnenja in predstavili svoje poglede na nadaljnjo krepitev zmožnosti EU za odzivanje na nesreËe. Glede na lanske požare je bil pomemben del razprave namenjen pripravam na poletno požarno sezono 8 Glej vir Resolution of the Council and of the representatives of the governments of the member states, meeting within the Council on strengthening Community cooperation on civil protection, 31. 10. 1994. NAPREDEK NA PODRO»JU ZAŠ»ITE IN REŠEVANJA MED SLOVENSKIM . . . 116 leta 2008. Tudi na osrednjem delu sestanka so države potrdile zavezanost k nadaljnji krepitvi sodelovanja z državami Zahodnega Balkana, predvsem pa so izrazile zadovoljstvo, da so se posebnega dela sestanka udeležile vse države tega obmoËja. Razpravljali so še o nadaljnjem razvoju Centra Evropske komisije za spremljanje in obvešËanje (MIC) ter o stanju in prihodnjem delu v zvezi z moduli civilne zašËite ter usposabljanjem in izmenjavo strokovnjakov. V zadnjem delu sestanka so države izmenjale praktiËne izkušnje in dobre prakse na nacionalni ravni, da bi tudi tako prispevale k izboljšanju pripravljenosti in odziva na nesreËe ter zmanjšanju njihovih posledic. POLITI»NO USKLAJEVANJE PREDSEDUJO»E DRŽAVE OB INTERVENCIJAH MEHANIZMA CIVILNE ZAŠ»ITE OB NESRE»AH V TRETJIH DRŽAVAH Tretja kljuËna naloga med predsedovanjem je bila povezana z usklajevanjem intervencij mehanizma civilne zašËite ob veËjih nesreËah v tretjih državah. Mehanizem EU na podroËju civilne zašËite je glavno orodje Skupnosti za skupne intervencije držav Ëlanic ob vseh vrstah nesreË znotraj in zunaj EU9. Lani je bila sprejeta pravna podlaga za prenovo mehanizma CZ10. Namen te prenove je bil predvsem doslednejše in uËinkovitejše odzivanje EU ob nesreËah. V mehanizmu CZ poleg držav Ëlanic EU sodelujejo tudi države evropskega gospodarskega prostora, možnost sodelovanja pa imajo tudi države kandidatke. Njegov glavni namen je na prošnjo prizadete države zagotoviti pomoË, ki jo ponujajo države Ëlanice. Za zagotavljanje hitrega in uËinkovitega odziva so v mehanizmu CZ med drugim na voljo: Center za spremljanje in obvešËanje (MIC), skupni komunikacijski in informacijski sistem (CECIS), sistem usposabljanja za boljše delovanje enot in strokovnjakov iz držav Ëlanic ter skupne vaje in program izmenjave strokovnjakov. URSZR je že leta 2007 zaËela priprave za politiËno in strateško usklajevanje intervencij mehanizma CZ v tretjih državah. Cilj priprav je bil opraviti vse potrebne ukrepe za uspešno in uËinkovito izvedbo nalog, ki jih ima predsedujoËa država ob naravni ali drugi nesreËi v tretji državi, skladno z mandatom, ki izhaja iz odloËbe Sveta o vzpostavitvi mehanizma skupnosti na podroËju civilne zašËite. 9 Glej vir OdloËba Sveta 2001/792/ES, Euratom, 23. oktober 2001, o vzpostavitvi mehanizma skupnosti za pospeševanje okrepljenega sodelovanja na podroËju civilne zašËite. 10 Glej OdloËba Sveta 2007/779/EC, Euratom, 8. november 2007, o vzpostavitvi mehanizma skupnosti na podroËju civilne zašËite (prenova). Gregor Volaj 117 Za izvajanje operativnih nalog ob nesreËi zunaj EU je bila na URSZR imenovana koordinacijska skupina, v kateri je bilo enajst strokovnjakov. Skupino so sestavljali delavci URSZR, zunanji pripadniki Civilne zašËite oziroma predstavniki reševalnih služb ter zunanji strokovnjak za usklajevanje mednarodne pomoËi. Pri pripravah in med opravljanjem nalog je skupina tesno sodelovala s Centrom za obvešËanje RS in Centrom Evropske komisije za spremljanje in obvešËanje (MIC). Naloge koordinacijske skupine so bile: ‡ spremljanje razmer na podroËju naravnih ali drugih nesreË; ‡ vzdrževanje rednega operativnega stika z MIC; ‡ priprava predloga za aktiviranje mehanizma CZ ob naravni ali drugi nesreËi; ‡ priprava predloga za aktiviranje mehanizma CZ ob naravni ali drugi nesreËi na obmoËju, kjer poteka operacija kriznega upravljanja; ‡ strokovna podpora predsedujoËe države na podroËju CZ v okviru politiËnega in strateškega usklajevanja; ‡ operativno sodelovanje z MIC med tem, ko je mehanizem CZ aktiviran; ‡ priprava dnevnih poroËil o nesreËah po svetu. Postopek aktiviranja mehanizma CZ se zaËne, ko prizadeta država zaprosi za pomoË. Ob verjetnosti, da bo prizadeta država zaprosila za mednarodno pomoË, je naloga predsedujoËe države, da nemudoma presodi, ali se bo mehanizem CZ aktiviral po postopkih, ki veljajo za krizno upravljanje, kot ga doloËa peto poglavje Pogodbe o Evropski uniji ‡ doloËbe o skupni zunanji in varnosti politiki, ali pa bo aktiviran po normalnem postopku, ki je predviden ob naravni in drugi nesreËi. Pri pripravi odloËitve je najpomembnejša varnostna ocena razmer na prizadetem obmoËju. Namen te ocene je, da se izogne zapletom, ki bi ogrozili varnost evropskih reševalnih enot in strokovnjakov, napotenih na prizadeto obmoËje. Pri njeni pripravi je za koordinacijsko skupino bistvenega pomena sodelovanje z ObvešËevalno varnostno službo Ministrstva za obrambo, ki v dogovorjenem Ëasu pripravi obširno varnostno in politiËno oceno prizadetega obmoËja. Drug uporaben vir je sistem Združenih narodov. Na podlagi pridobljene varnostne ocene koordinacijska skupina URSZR za usklajevanje pripravi predlog o naËinu aktiviranja in uporabi mehanizma CZ. Usklajen predlog nato prek Centra za obvešËanje pošlje dežurni službi Ministrstva za zunanje zadeve, ki predlog predloži nacionalnemu koordinatorju, ki je za to nalogo doloËen s sklepom Vlade Republike Slovenije. Nacionalni 118 koordinator sprejme odloËitev o naËinu aktiviranja in uporabi mehanizma CZ, ki se nato prek Centra za obvešËanje RS posreduje Centru Evropske komisije za spremljanje in obvešËanje. Koordinacijska skupina URSZR med intervencijo spremlja razmere na prizadetem obmoËju in je v rednem stiku z MIC. Med slovenskim predsedovanjem je bil evropski mehanizem civilne zašËite aktiviran petkrat. Slovenija je politiËno usklajevala intervencije, in sicer ob potresu v Kirgizistanu, poplavah v Ekvadorju in Boliviji, po divjanju ciklona v Mjanmaru/Burmi ter ob potresu na Kitajskem. ANGAŽIRANJE SIL ZA ZAŠ»ITO, REŠEVANJE IN POMO» Nekatere sile za zašËito, reševanje in pomoË so med predsedovanjem in ob veËjih dogodkih v RS v okviru svojih rednih dejavnosti ali poveËane pripravljenosti opravljale naslednje dejavnosti: ‡ požarno varovanje letališËa Jožeta PuËnika Ljubljana; ‡ požarno varovanje Kongresnega centra Brdo in hotelov, v katerih so bile nastanjene delegacije; ‡ požarno varovanje krajev na Bledu, kjer so bili veËji dogodki; ‡ pripravljenost na ukrepanje ob prometni nesreËi na poti med Ljubljano, letališËem Jožeta PuËnika in Bledom; ‡ pripravljenost na radiološko, kemiËno in biološko izvidovanje ter dekontaminacijo pa je bila obËasna (Ëe je bilo treba). Med sile za zašËito, reševanje in pomoË, ki so opravljale te dejavnosti skladno z naËrtom izvajanja nalog zašËite in reševanja med predsedovanjem, so bili vkljuËeni: za požarno varnost Javni zavod gasilske in reševalne službe Kranj, prostovoljna gasilska društva Britof, Kokrica, Kranj-Primskovo, Predoslje in Suha; za radiološko, kemiËno in biološko izvidovanje so bili v pripravljenosti oddelka za RKB-izvidovanje iz Kranja in Ljubljane ter gasilsko-reševalna enota za nevarne snovi državne enote za hitre reševalne intervencije; za vzpostavitev zvez in drugih komunikacij pa je bila v pripravljenosti enota za hitro posredovanje. V poveËani pripravljenosti za RKB-zašËito so bile še mobilna enota ekološkega laboratorija Instituta Jožef Stefan (ELME) in ekipe Nacionalnega inštituta za biologijo, Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo, mobilne enote za meteorologijo in hidrologijo ter vod za dekontaminacijo 18. bataljona JRKBO Slovenske vojske. Tako je bilo med predsedovanjem približno 60 pripadnikov teh enot v okviru svojih rednih dejavnosti v poveËani pripravljenosti. Med sreËanjem na vrhu med EU in ZDA je bila na Brdu NAPREDEK NA PODRO»JU ZAŠ»ITE IN REŠEVANJA MED SLOVENSKIM . . . 119 angažirana gasilska enota, ki je bila tam ves Ëas zasedanja. Druge prostovoljne gasilske enote so bile medtem v pripravljenosti v gasilskih domovih. SKLEP Cilji, ki smo si jih zastavili ob zaËetku predsedovanja, so bili doseženi. NajveËji napredek je bil dosežen pri povezovanju z državami Zahodnega Balkana, saj do slovenskega predsedovanja z njimi pravzaprav ni bilo sodelovanja na ravni EU, zdaj pa so sprejeti sklepi Sveta, ki opredeljujejo nadaljnje korake, predlagani so tudi konkretni ukrepi. Države Zahodnega Balkana bodo lahko sodelovale v dejavnostih civilne zašËite na ravni EU, in sicer pri usposabljanju s podroËja civilne zašËite, vajah zašËite in reševanja ter v programu izmenjave strokovnjakov. Poleg tega bo mogoËe tudi sodelovanje na podroËju sistemov za zgodnje opozarjanje in pomoË pri uvedbi evropske številke za klic v sili 112. Prizadevanje Slovenije se že kaže v dvostranskih sreËanjih, na katerih je posebna pozornost namenjena razvoju sistemov varstva pred naravnimi in drugimi nesreËami v teh državah ter sklenitvi dvostranskih sporazumov o sodelovanju. Pri organiziranju vzajemne pomoËi ob veËjih nesreËah se že kažejo konkretni uspehi. Ob nesreËah, ki so letos poleti prizadele nekatere države Zahodnega Balkana, predvsem ob požarih v naravnem okolju, je bila mednarodna pomoË zaprošena prek mehanizma CZ v EU. Evropske države so pomoË v obliki reševalnih enot in opreme poslale »rni gori in Albaniji. Primeri sodelovanja kažejo na razvoj evropske perspektive držav Zahodnega Balkana, brez katere tako sodelovanje ne bi bilo mogoËe. Pomembno soglasje držav Ëlanic EU je bilo sprejeto tudi glede krepitve zmogljivosti odzivanja unije na nesreËe, s poudarkom na celostnem pristopu k obvladovanju nesreË. Okrepljeno sodelovanje znotraj Evropske komisije kot tudi s Svetom EU in državami Ëlanicami daje praktiËne rezultate. Evropska komisja je revidirala interne postopke med direktorati, ki sodelujejo pri odzivu na nesreËe. Dobro sodelovanje se kaže tudi med strokovnjaki, ki jih Evropska komisija pošlje na prizadeto obmoËje. Njihove dejavnosti v prizadeti državi se usklajujejo in smiselno dopolnjujejo. Delo na posameznih podroËjih, ki jih je Slovenija med svojim predsedovanjem opredelila kot prednostna in so bila sprejeta v sklepih sveta o okrepitvi zmogljivosti unije za odzivanje na nesreËe, že intenzivno nadaljuje Francija. Pri tem je treba poudariti predvsem prizadevanja za izvedbo usposabljanja in vaj civilne zašËite, kar bi najlažje dosegli z vzpostavitvijo mreže evropskih Gregor Volaj 120 izobraževalnih centrov za civilno zašËito. V ospredju so še krepitev evropskega centra za spremljanje in obvešËanje (MIC), sodelovanje z drugimi mednarodnimi organizacijami ter nadaljnja obravnava ustanovljenih modulov za civilno zašËito in njihova sposobnost hitrega odzivanja ob aktiviranju mehanizma CZ. Izkušnje iz posredovanj mehanizma CZ ob zadnjih veËjih nesreËah kažejo na uËinkovitejše ukrepanje EU ob nesreËah. To dokazuje veË primerov hitrega aktiviranja mehanizma CZ, predvsem ob majskem potresu na Kitajskem, ko je ekipa EU za usklajevanje in oceno razmer na prizadetem obmoËju kot prva od mednarodnih sil vstopila v državo. Usklajevala je vso mednarodno Ëlovekoljubno pomoË, ki je bila poslana na Kitajsko (tudi iz ZN). Dobro sodelovanje je potekalo tako z EU kot z drugimi mednarodnimi akterji. Takšno sodelovanje je treba v prihodnosti še poglobiti, predvsem pa utrditi vlogo EU- mehanizma CZ v svetu, saj na globalni ravni še ni dovolj prepoznaven. Zanemariti tudi ne smemo širše prepoznavnosti pomena civilne zašËite, saj je bila vkljuËena celo v sklepe Evropskega sveta11. Predsedovanje Svetu EU je Sloveniji omogoËilo, da je bil naš glas pri snovanju, sprejemanju in uresniËevanju evropske politike bolj prepoznaven. Dobili smo možnost, da smo usmerjali delo in znotraj posameznih politik namenili posebno pozornost dejavnostim, ki smo jih opredelili kot prednostne. Tudi za Upravo Republike Slovenije za zašËito in reševanje je bilo predsedovanje velik izziv. Intenzivne priprave so prispevale k temu, da je delo potekalo po naËrtu in skladno s šestmeseËnim programom. Med pripravami in uresniËevanjem nalog predsedujoËe države ob veËji nesreËi v tretji državi je Slovenija pridobila novo znanje o delovanju mednarodnega sistema pomoËi, izkušnje pa si je pridobila tudi pri spremljanju nesreË po svetu in politiËnem usklajevanju, ki ju je opravljala kot predsedujoËa država. Pridobljene izkušnje bodo omogoËile, da bo Slovenija sposobna še hitreje in uËinkoviteje ponuditi pomoË ob nesreËah. Novo znanje lahko koristi tudi pri sprejemanju mednarodne pomoËi ob morebitni veËji nesreËi doma. Slovenija je vsekakor postala izkušena Ëlanica mehanizma CZ, ki bo lahko v prihodnje z veËjo odgovornostjo in smelostjo predlagala izboljšave in nove rešitve pri njegovem nadaljnjem razvoju. 11 Glej vir Evropski svet v Bruslju, 19. in 20. junij 2008: Sklepi predsedstva. 11018/08. NAPREDEK NA PODRO»JU ZAŠ»ITE IN REŠEVANJA MED SLOVENSKIM . . . 121 VIRI 18-meseËni program predsedovanja NemËije, Portugalske in Slovenije. Bruselj, 21. december 2006. 17079/06. Dostopno na http://www.eu2008.si/si/News_and_Documents/download_ docs/January/0116OTH_PV_EP/01118-monthProgramme.pdf (5. 7. 2008). Community cooperation in the field of civil protection. Dostopno na http://ec.europa.eu/ environment/civil/prote/cp01_en.htm (18. 6. 2008). Council Conclusions on Western Balkans, Luxembourg, 29 April 2008. Dostopno na http:// www.eu2008.si/si/News_and_Documents/Council_Conclusions/April/0428_GAERC8.pdf (10. 7. 2008). Council Conclusions on cooperation with the candidate countries and potential candidate countries of the Western Balkans in the field of Civil Protection, Coreper Council, 5 May 2008. Council Conclusions on Reinforcing the Union's Disaster Response Capacity - towards an integrated approach to managing disasters, General Affairs Council meeting, Luxembourg, 16. junij 2008. Deklaracija o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije v obdobju januar 2007-junij 2008 (DeUDIEU0708), Uradni list RS, št. 31/2007 z dne 6. 4. 2007. NaËrt izvajanja nalog zašËite in reševanja v Ëasu predsedovanja Slovenije Svetu EU, Ljubljana, 27. 12. 2007, številka: 842-80/2007-1. OdloËba Sveta 2001/792/ES, Euratom, 23. oktober 2001, o vzpostavitvi mehanizma Skupnosti za pospeševanje okrepljenega sodelovanja na podroËju civilne zašËite. OdloËba Sveta 2007/779/EC, Euratom, 8. november 2007, o vzpostavitvi mehanizma Skupnosti na podroËju civilne zašËite (prenova). OdloËba Sveta 2007/162/ES, Euratom o vzpostavitvi finanËnega instrumenta za civilno zašËito. Outcomes of the Seminar on Strengthening Cooperation with Candidate Countries and Western Balkan Countries in the Field of Civil Protection. 26 February 2008. DS 285/08. Program predsedovanja Republike Slovenije Svetu EU na obrambnem podroËju, podroËju civilne zašËite in pri varovanju evropske kritiËne infrastrukture, 11. december 2007. Resolution of the Council and of the representatives of the governments of the member states, meeting within the Council on strengthening Community cooperation on civil protection, 31. 10. 1994. Skupna Deklaracija Sveta EU in Evropske komisije glede uporabe mehanizma EU o CZ v kriznem upravljanju z dne 17. 6. 2003. United Nations, International Strategy for Disaster Reduction, 18 January 2008: Disaster figures for 2007. Dostopno na www.unisdr.org/eng/media-room/facts-sheets/2007-disasters-in- numbers-ISDR-CRED.pdf (15. 6. 2008) United Nations, International Strategy for Disaster Reduction, Disaster statistisc: Occurence: trends-century. Dostopno na www.unisdr.org/disaster-statistics/occurrence-trends-century.htm (18. 6. 2008). Evropski svet v Bruslju, 19. in 20. junij 2008: Sklepi predsedstva. 11018/08. Gregor Volaj