--------------------
Izhaja v Trstu
'MK neKK 06 6. jiop
Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovuna pisma se ne sprejemajo.
®reaništTD ii lprinlltro
Ul. del Lavatolo št. 1,1.
Telefon 18-67.
I>—1	11
Posamezne ttev. te prodajajo po 6 atet.
Inserati se računajo na milimetre v žiro kosti na kolone, in sicer po 8 stot. za vsaki mm. Za več nego lOkratno obja vo pa po dogovoru Naročnina za celo leto K 4.—; za pol in četrt leta razmerno ■------------------1|
Glasilo „Narodne delavske organizacije41 in „Zveze jugoslovanskih železničarjev44.
Razpad tržaške socialne demokracije.
Boj, pravijo, znači življenje, brez boja ni ži ljenja. Resnica je to ali resnica je t»di nasprotno da boj prav lahko pomeni tudi smrt, zlasti za tisti ga, ki podit že v boju
Ze dalj časa se je opažalo med tržaško socialno demokracijo ntko nezadovoljstvo, jd je naraščalo od dneva do dneva. Zlasti 3e bilo to nezadovoljstvo opažati med do-tedaj najtrdnejšo oporo socialne demokracije, med železničarji, ki veljajo povsod za temelj organizaciji, kateri pripadajo.
Ne bomo razkrivali, kaj je bilo temu Povod, a resnica je le, da je stvar prišla tako dabč, da je dunajska centrala odstranila predsednika II tržaške krajevne železničarske organizacije, nekega sodr. Zupančiča, Ta čin centrale pa je bil povod, da 8e je ves odbor krajevne skupine v Trstu jziavil solidarnega s svojim predsednikom in sam v celoti demLioniral, obenem pa sklical na soboto, dne 18. t. m, zvečer javen protestni shod s sledečim dnevnim rtdom : 1. Protest proti društvenemu vodstvu na Dunaju, k»r je odstavilo predsednika sodruga Zupančiča. 2. Sklepanje glede prihodnjega občnega zbora. 3. Slučajnosti.
Veleznačilno za razpoloženje, ki vlada sned socialnodemokratičnimi železničarji v Trstu, pa je besedilo vabila na ta shod. Vabilo se glasi:
„Železničarji! Sodrugi in tovariši! Centrala našega društva na Dunaju je od stavila našega predsednika sodruga I. Zupančiča, sklicevaje se na § 17., odstavek 2 društvenih pravil. Ves odbor se je izrekel solidarnim z Zupančičem in dem sio-niral. Mi, približno 600 članov, nimamo sedaj ne krajevne skupine ne odbora in smo tedaj brez vsake pomoči, nimamo pravice si izvoliti za predsednika onega člana, ki mu popolnoma zaupamo.
Stem da sta centrala in žnjo tajnik Kopač odstavila našega zaslužnega predseduika, sta napravila pra-volomstvu, ki mu ga ni para v proletarski Organizaciji, in to v času, ko se nam od-vztma službena obleka, ko se zahteva od delavcev, da delajo v izrednih urah brez vsakega plačila (nemško besedilo : „ko se pusti delavce do blaznosti delati nad ure brez plačila") in ko se jim ne izplačajo dogovorjene dnevne plače (kurilnica), v času, ko nam uprava železničarskih hiš s podraženjem vode grem življenje, ko se našim otročičem zabranjuje igrati se na igrališču, ker je z žico in trnjevimi grmi prepreženo, in ko nas neki gospod Novak prav po rusko brutalizira in šikanira (nemški: „ko jih gotov gospod uganja prav po rusko in stanoval jske stranke dobesedno zlostavlja in brutalizira").
Namesto da bi se nas branilo pred takimi prepotentnostmi (nemški :	„temi
nasilnostmi"), se naše pravice kršijo s strani centrale in srno mi plačuj oči člani brezpravni. Člani pravovarstvtnega društva imamo pravico izvoliti si predsednika, v katerega imamo zaupanje, in odstaviti onega, v katerega nimamo več Zaupanja. (! — Kopač?) Iz tega razloga najodločnejše protestiramo proti pra-voiomstvu, izvršenem s strani centrale in njenega Kopača.
Železničarji vsi na shod!	*
Demisionirani odbor".
To je torej vabilo odstopivšega odbora ki ima za seboj, kakor pravi sam, piibližno 600 društvenikov članov.
Boi je torej tu, in vprašanje je le, kdo bo zmagal, odborom, ali članstvo s svojim preds. in žnjim solidarnim odborom, ali pa dunajska centrala in žnjo strokovni tajnik Kopač. Iz vabila je razvidno, da članstvo nima več zaupanja v centralo, niti v strokovnega tajnika Kopača, kateremu očita, ravno tako kakor centrali, pravolomstvo, kršenje društvenih pravil, dočim pa na drugi,
strani centrala in tajnik Kopač ne zaupata i dboru krajevne organizacije, kar smo namignili že v zadnji številki, ko smo poročali, da je dunajska centrala odredila, da smejo članarino pobirati le oni člani, ki so v to legitimirani po centrali, torej ne po odboru krajevne organizacije.
Na drugem mestu poročamo o shodu ki se je vršil na podlagi zgoraj priobčenega vabila, vsled česar se tu na vpuščamo globlje v to stvar, poudarjamo edino 1«, da je bil ta shod izraz splošnega nezado voljstva proti centrali in njenemu tržaškemu strokovnemu tajniku in da bo to nezadovoljstvo imelo zlih posledic za socialne demokrate. ČRnstvo se noče ukloniti odredbam cei.trale, složno zahteva odstranitev stroko-nega tajnika Kopača, s katerim noče imeti ničesar opraviti; to pač po-mmja popolno desorganizacijo, to pomeni razdor in vsled razdora razpad.
Resnica je, da ima strokovni tajnik Kopač kolikor toliko zaslombe v prvi skupini tržaških železničarjev, pri južni železnici, toda ali bo ta zaslomba zadostovala, da se bo vzdržal na svojem mestu, ali bo to zadostovalo, da prodere dunajska centrala s svojimi odredbami, katere smatra članstvo za pravolomstvo, za kršenje dru štvenili pravil ? Ali se bo dalo članstvo še nadalje terorizirati po centralnem vodstvu in strokovnem tajništvu, ali pa bo šlo .svojo pot?
Da, zač-1 se je maščevati v socialni demokraciji absolutizem posameznih njenih voditeljev, ki hočejo delavstvu, ki jih bogato plačuje s svojimi težko zasluženimi vinarji, vsiliti zato svoje suvereno mnenje, ki hočejo le gospodovati, ^komandirati, ne da bi se ozirali na potrebe in želje delavstva. Začel se je maščevati terorizem socialnodemokratskih generalov Da njih samih, kajti „gmajnarji", da rabim) izraz iz njihovega glasila . Železničarja", so se začeli puntati in zahtevajo n.ihove glave. Dovolj jim je vednega pritiska od zgoraj, naveličali so se biti igrača v rokah „voditeljev", biti hočejo svobodni. Ia če je to spoznala za prav ona masa delavstva, ki jo je smatrati poleg tiskarjev za elito delavstva, če so železničarji, torej delavstvo, ki je v organizaciji zrastlo in dorastlo, obrnili hrbet socialnodemokratični centrali, ker so uvideli, da jiiu deli ta centrala namesto pravice le krivico, kaj bo potem šele reklo drugo de lavstvo, ki ne pojmi tako globoko potrebe organizacije, kakor železuičurstvo, ki je v organizacijskih stvareh še mlado, neizkušeno ? Ali se ne bo to delavstvo povedlo za svojimi izkušenejšimi tovariši žel zui-čarji in reklo : ako vi Bpoznavate, da vam organizacija škoduje, namesto da bi vam koristila, kaj bomo mi, ki smo vas imeli vedno za vzor organiziranega delavstva, ravnali drugače kakor ste pa vi! Proč od centrale, proč od takega vodstva I Razdor in spor se bo nadaljeval, širil, in prišlo bo nekega dne, da bomo rekli: socijalna demokracija v Trstu leži popolnoma na tleh. —
Rekel bi morebiti kdo, da nam te besede narekuje škodoželjnost, češ socialni demokrati so naši najljutejši sovražniki, in da jim zato privoščimo polom. Naj se nam ne očita kaj takega, kajti po pravici povedano, odkrit ga prijatelja delavstva more kaj takega le boleti ne pa da bi odobraval to. Mi smo toliko pošteni, da priznavamo odkrito, da nam je kot organiziran -cem vsak organizirani delavec desetkrat ljubši kakor neorganiziran delavec, kajti v v organizaciji, pa naj že bo taka ali taka, vidimo napredek delavstva, vidimo njegovo stanovsko zavednost, dočim je neorganizi-ranec le bilka, ki jo vsak vetrec nagne, kamor hočj. Žato nam je tudi žal vsake organizacije, pa naj je še tako ljuta naša nasprotnica, kajti v propadu organizacije vidimo propad delavstva samega, in ta propad je obžalovati, pa naj pripada delavstvo katerikoli politični ali nepolitični organizaciji.
Mi bijemo boj s socialno demokracijo, hud boj, toda ta boj pomeni življenje, po-
meni konkurenco, v kateri za delavstvo ne more biti škode, pač pa le korist, kajti ta boj pomeni le tekmo, kdo bo boljše varoval koristi delavstvo, kdo bo trdnejše stal na braniku delavskih pravic, kdo bo v večji m*ri zlajšal dela stvu njegov te^ki položaj, mi ali pa socialna demokracija. Različne ste poti, po katerih hočemo priti do c lja, a končno je pa ta cil le eden, isti. Zato pa tudi vidimo v socialni demokraciji oicer naše sovružnico, a vendar tovarišico v boju za pravice in koristi delavstva sploh, in prav zato tudi obžalujemo propad njene organizacije, ker smo prepričani, da bo v tem imelo izgubo le delavstvo, ki je vsled mahinacij voditeljev izgu- ! bilo vero v organizacijo sploh, se odtegnilo organizaciji in tako v splošnem oslabilo moč de avstva, ki ima to svojo moč le v organizaciji.
Kriva pa je temu razsulu edino le samopašnost onih ljudi, kt mislijo, da so edini gospodarji nad tisoči delavstva, katero naj bi le pridno znašalo stotinko za stotinko, da bi oni mogli tem uspesne še gospodovati ne samo nad kom, temveč tudi „s čim". Kakor je torej z ene strani, v organizacijskem oziru, žalosten ta pojav razsula v tržaški socialni demokraciji, te vendar na drugi strani ravno tako veselo znamenje, da je socialnodemokratično že-lezničarstvo izpregledovati in obračati hrbet ljudem, ki imajo za delavstvo le polna usta lepih obljub, kedar se to zdi njim samim primerno, največkrat pa niti tega ne. dočim se pa nasprotno kaj radi umaknejo daleč v ozadje, ko bi bilo treba za delavstvo tudi kaj storiti, kar bi pa njim samim morda moglo škodo ati. S samim hujskanjem proti drugim organizacijam, s samim ščuvanjem delavstva proti delavstvu drugega m šl(enja in prepričanja se ne zboljšujejo delavske razmere, pač pa le slabšajo. Napuh gre pred padcem, je či-tati nekje, ia to so sedaj izkusili tudi izvestui gospodje sodrugi, ki so mislili, da so res že neomejeni gospodarji nad tržaškim delavstvom.
Ni nimamo niti najmanjšega namena, niti volje, da bi kovali iz teh žalostnih dogodkov v socialni demokraciji kapital zase, ne, naša edina želja je : socalno-demokratično delavstvo, zlasti pa železničarji naj dobro premislijo svoj položaj, položaj delavstva brez organizacije. Prosta bodi sicer vsakomur pot iz organizacije, a ta pot naj vodi svobodno zopet v organizacijo, v katero spada dotičnik po svojem prepričanju, in če obstoje načelna nasprotja med organizacijami, naj ta načelna nasprotja med organizacijami, naj ta nasprotja ne prehajajo v sovraštvo, kajti ena velika misel mora vod.ti euo in drugo :	blagor delavstva ne-
glede na njegovo strankarsko ali kakršnokoli prepričanje. Ako delavstvo samo dvigne to načelo na prvo mesto, ako odločno zahteva, da deluje organizacija v tem smislu, potem odpadejo sami po sebi oni delavstvu nari-ujeni samogoltneži, ki črpajo svoje para-sitsko življenje le iz brezvestnega hujskania delavca proti delavcu. Ako izide socialnodemokratično železmčarstvo s tako pridobitvijo iz sedanje svoje krize, mu moremo le odkrito čestitati!
■ ZVEZA -
JUGOSLOVANSKE ŽELEZNIČARJE?.
Odmevi shoda na Jesenicah.
Preprost železničar nam piše : Ker je bil shod dne 5. junija sklican le v svrho stanovskih interesov železničarjev, kar gre ravno tako v prid socijalnim demokratičnim železničarjem, kakor pa nam, zato bi bilo težko, da pridejo nam nasprotovat železničarji saoii. Da jih primerno pouči, prišel je na predvečer na Jesenice Kopač, in komandiral na shod tovarniške delavce, ki so se tudi odzvali in se pokazali vredne učence Kopačete socialne demokracije. Ena-
kost, bratstvo in svoboda, to jim je vedno na jeziku, ampak samo zas . Petrič v Ljubljani, ki so ga poklicali telegrafično, ih je pustil na cedilu, Kopač seveda tudi ni imel poguma, ker se je bal menda slišati neke resnice od njegovih prejšnjih članov. In kaj zdaj storiti ? Izbrali so najvrednejšega železničarja, znanega čuvaja Bizjaka, katerega so že sami odslovili dvakrat od socialnodemokratične organizacije, enkrat Zeltwegu in lansko leto tudi na Jesenicah Ta je torej bil predstavitelj socijalnodemokratičnih železničarjev na našem shodu, človek, o katerem bi skoraj trdili, da mu manjka vsaj euo kolesce v glavi. Kako je nas slikal la železničar Bizjak pri tovarniških delavcih, se je videlo na shodu. Kapitalisti smo, klerikalci smo, liberalci smo, izdajalci smo. Zdaj pa sam bog ve in morda še Bizjak, kaj smo. Nekaj pa vemo. Bolj olikani smo, kakor pa ti predstavitelji socijalne dernok acije, ki so se pokazali pravcate sirovine socialnodemokratične šole.
Pustimo pa sedaj tovarniške delavce in poglejmo si socialdemokrat čne železničarje, koliko jih je bilo na železničarskem shodu. Komaj da smo jih našteli tri. Nas pa je bilo vzlic pričakovanemu naskoku iz tovarne lepo število, do 20 železničarjev, in po pogrebu na Hrušici se je naše število še pomnožilo, kar kaže, da ima podružnica na Jesen e h prihodnjost.
Da pa ni bilo na shod več socialno-demokratičnih železničarjev, je pa tudi umevno, ker oni so se že v naprej sramovali svojih tovarniških zastopnikov in pa njih vojskovodje Bizjaka. .Fest tant je res ta Bizjak. Za namestnika je bil eden iz kurilnic \ Ko so začeli nasprotniki demonstrirati, je bilo slišati med „živio" tudi pogostih „heil“-klicev Bizjaka in tovarniških delavcev. O, ti sveta internacionala" na slovenskih tleh. In Bizjak je od nekega železničarja celo zahteval,da naj „Heil* vpije. Tega pošteni slovenski železničar vendar ni storil, ampak mu odgovoril : „norec neumni, jaz sem vendar Slovenec", na kar mu je rekel Bizjak, da naj gre domov. No, šel je potem Bizjak domov in na vrtu je vpil:	„Jugoslovani
so izdajalci", in otroci so se mu smejali.
Kakšni so pa ti internacionalni sodrugi, kažejo vsak dan, in to posebno neki strojevodja Schmid v kurilnici na Jesenicah, ki nas domačne pita z najlepšimi priimki, kakor:	vei tluchte
Kraner, Gauner, Lumpen, dne 2. junija pa je še posebno zmerjal, kakor: „die dummen teppeten Kraner haben mir zu wenig Kohlen gegeben" in se je šel pritožit k strojnemu m jstru. Ta je pa videl, da ima dosti premoga. Torej vidi se jasno nemška" predrznost na naših domačih tleh, in potem naj bi se mi obesili na socialnodemokratično internacionalo, ki ni nič drugega, kakor pa nemško-narodna. Tukaj mora postati vendar vsakemu jasno, da edina naša zastopnica more biti le Z. J. Ž., ker ona ima čut za Slovenca in ker ima za člane samo slovenske železničarje, bode tudi lahko zastopala slovenskega železničarja proti nemškim sirovinam in kri-vičnežem. Se dobijo sicer izjeme tudi med Nemci, ali le jako malo jih je. Ako pa nočemo postati hlapci tujerodcem na naši zeml i, združimo se vsi v „Zvezi jugoslovanskih železničarjev".
zjž.— Podružnica „Maribor“. Agitacijsko zborovanje za našo podružnico so priredili 20. majnika ob 8. uri zvečer pri „belem Z*jcu“ v Mariboru — Kdo? I, no, naši dobri prijatelji — socijalnodemo-kratični železničarji. Kajti kaj drugega to od kakih 50 sodrugov obiskano zborovanje pač ni bilo. Mi bi se s tem zborovanjem pač ne ukvarjali, ker imamo kot novoustanovljena podružnica še mnogo drugega dela in ker v prvi vrsti ljubimo smotreno in pozitivno delo z* naše člane, vendar pa je nekaj besed in misli, ki so se tam izražale, za nas velike važnosti in gotovo vrednih, da jih izvedo tudi naši člani. Pred vsem smo pač lahko po pravici po-

nosni, da se naši prijatelji — oni nas imenujejo „Gegner“ — nasprotnike — po komaj enomesečnem obstanku podružnice že z nami ukvarjajo, saj je to za nas le dokaz, da hodimo pravo pot. Ko se je n. pr. tu ustanovila skupina „Reichsbunda deutscher Eisenbalmer" so naši prijatelji molčali, seveda sedaj pa gre proti Slovencem, in tu pač ni več moči molčati, to si pač morajo privoščiti. Toda pope-čajmo se nekoliko z izvajanji sodruga Klengelna. Samo nekoliko, saj ni možno tu na vse odgovoriti, to bodemo storili na zborovanju, katero nameravamo sklicati v kratkem, obširneje, in prosimo že danes naše člane, da agitirajo za to zborovanje ter nam sporočijo takoj eventuelne druge želje, o katerih naj bi se še obravnavalo. Nekaj smo jih že prejeli. Imenovali so nas odpadnike, v eni sapi pa zatrjevali, da nismo bili nikdar njihovi zanesljivi privrženci in da ljudi, ki niso iz političnega prepričanja pri organizaciji, sploh ne morejo rabiti in jih tudi ni škoda. Kajti mi smo baje, tako trdijo, privrženci meščanskih političnih strank. Pač slabo poznate naš program gospoda! Mi kot strokovna organizacija nismo privrženci ne ene ne druge stranke, ker to po našem mnenju strokovna organizacija nikdar biti ne more, kajti politične stranke danes tako hitro vzrastejo in zopet razpadejo, da bi bilo pač preveč nevarno zidati na to podlago. Mi smo slovenski železničarji, ki se organiziramo na narodni podlagi, ki stremimo kot železničarji za istimi cilji kot vi, ne da bi pri tem morali zatajiti svoj materni jezik, ki hočemo ravno tudi slovenskemu železničarju izvojevati boljši košček kruha, kakor ga ima uboga para sedaj, ko ga vsak, kdor ima čas, izpodriva in zatira na lastni mu zemlji. Kot take nas popolnoma po krivici smatrate za svoje nasprotnike, ker smo v stanovskih vprašanjih vedno pripravljeni vam nuditi svojo roko, katero danes še prevzetno odklanjate, toda zapomniti si morate, da pride čas, ko bodete še prosili za našo pomoč! Sami namreč priznavate, kakor je izvajal sodrug Topi', da je v Mariboru izmed 4000 delavcev organiziranih komaj 2000 in politično organiziranih komaj 1000, med tem ko je izmed 700 uslužbencev na glavnem kolodvoru v vaši organizaciji komaj ena petina! Kdo pa je tega kriv ! Morda mi, ki smo se še le komaj porodili? Ako tedaj organiziramo one, ki jih vi sploh niste nikdar imeli, smo vaši nasprotniki, katere treba pobijati! Pač smešno ! Ampak nekaj resnice je na tem, namreč, da so bili v vaši organizaciji od nekdaj Slovenci najboljši delavci, ker imajo le ti sploh pravi čut za organizacijo in pozitivno delo, da ste jih pa s svojim postopanjem sami počasi izrinili, saj pri vas je težko najti obstanka za onega, ki ne prisega brezpogojno na internacijonalizem.
Naravnost izborno reklamo je pa delal govornik za našo podružnico s tem, da je pripovedoval, da dajemo podpore za po-rodč, za selitve, sploh v vseh mogočih slučajih. Da bi le res bilo ! Radi bi jih že dali, ako bi mogli. Ampak res je pa gotovo eno, da je naš denar namenjen v prvi vrsti le članom, da se ne pustimo za naše delo dobro plačati in denarja ne uporabljamo v politične svrhe in remune-racije naših funkcionarjev, ampak skušamo v skrajni sili priskočiti, kolikor nam skromna sredstva pripuščajo, tu in tam na pomoč, med tem ko pri vas, kakor sami med vrstami priznavate, pride politična zanesljivost najprej in potreba še le potem vpoštev. Tedaj tudi to je zopet le dobra stran naše organizacije. Predbacivalo se nam je tudi, da gremo z nemškonaci-jonalnim „Reichsbundom" roko v roki na pogibelj socijalnodemokratične organizacije. Tu ste se pač malo zmotili. Izjavljamo pa, da se v stanovskih vprašanjih radi zvežemo z vsakim železničarjem, samo da to dosežemo, za čemer stremimo, toda do sedaj o tem pač ni bilo še govora in ga morda še dolgo ne bo. Dozdeva se pa nam, da se čutite, odkar je koalicija z uradniškim društvom razpadla, nekoliko osamljene; temu ste pa krivi sami in vaša prešernost, Z eno besedo, vaša organizaciia vsepovsod nazaduje, in ako mi v naši organizaciji zbiramo naše rojake, ki so že davno ali morda tudi v zadnjem času, zapustili vaš prapor, ne delamo s tem gotovo ničesar, kar bi opravičevalo vaše napade. Vse drugo ob priliki javno ! Vi slovenski železničarji pa, upamo, da veste, pri čem ste in budete tudi vedeli, kaj vam je storiti !
zjž.— Podružnica Maribor vljudno vabi na shod, ki se vrši v nedeljo, dne 3. julija, ob 3. uri popoludne na verandi Narodnega doma v Mariboru po sledečem dnevnem redu :
1) Nekoliko odgovora na zborovanje
socijalnodemokratičnih železničarjev dne 20. majnika t. 1. pri „belem Zajcu* ;
2)	Naš program:
3)	Slučajni predlogi.
Na ta shod imajo poleg članov pristop vsi slovenski železničarji, ki se kot taki legitimirajo.	Odbor.
zjž— Povsod zapostavljeni. Od vseli strani dobivamo pritožbe od slovenskih železničarjev, kako se zapostavljajo in zaničujejo v službi ali ne samo to, temveč kako jih tudi šikanirajo. Ne pa mogoče, da so to ravno naši člani, ker za te že preskrbimo, da imajo pokoj, ako se zljubi kakemu sodrugu spustiti svoj žolč na kakem našem članu, ampak to se godi železničarjem, ki so celo člani socialnodemo-kratične organizacije. Da ti sodrugi gredo celo tako daleč v njihovem vsakdanjem bratstvu, da celo svoje nemške člane, ki se nočejo kazati kot zagrizeni nasprotniki Slovencev, zatirajo in preganjajo. Poglejmo zadevo Gesam v Gorici Krobath v Trstu. Zdaj pa se pojavil na pozorišču neki nad-sprevodnik Schnabl. Temu je prideljen neki sprevodnik Skokovac, in ker je Schnabl tega preveč izrabljal in šikaniral, se je Skokovac proti njemu pritožil in je bil Skokovac nato prideljen drugi partiji. No, stem pa vendar ni dosegel zaželjenega pokoja, kajti Schnabl je bil precej pri svojem delu, šel je hujskat od enega do drugega nadsprevodnika. gotovo da bi tega reveža tudi drugi preganjali. In zagrozil mu je :	..Zagotovim vas, da ne bodete
imeli prijetno pri nobeni partiji*. In sadovi te grožnje se že vidijo. Njegov sedanji vlakovodja je mnenja, da mora res ubogati mojstra šikan, Schnabla, in da lahko šikanira tudi on tega sprevodnika na vse strani. Treba je, da pokažemo počasi vso tisto internacij onalno enakost in bratstvo v pravi luči, morda dobe potem sodrugi boljši pojem o socijalnem vprašanju.
zjž— Južna Železnica. Za načelnika na južnem kolodvoru v Trs’u je imenovan gospod inšpektor Zbona. Poznan je kot pravičen uradnik, radi tega pozdravljamo tudi mi njegovo imenovanje načelnikom najsrčnejše v nadi, da bode tudi kot načelnik vsestransko pravičen.
zjž — Ponesrečil. Pred kratkim je ponesrečil pri poreškem skladišču na državnem kolodvoru v Trstu skladiščni delavec Dajčič pri nakladanju lesenih tramov in je potem tudi umrl. Da je pri takem delu marsikdaj neposredni vzrok nepotrebno priganjanje delavcev s strani neveščih komandantov, je le predobro znano. Kakor se govori, je tudi tukaj vplivalo prav nepotrebno priganjanje s strani skladiščnega mojstra Počivavška, ki delavce nikdar ne pusti mirno delati, ampak jih po nepotrebnem sekira, tako da bi opravi i delo sami boljši. Pri vsaki malenkosti preti z inšpektorjem, in to res označuje tega mojstra vseh mojstrov. Najsrčnejša želja delavcev je, da bi tega človeka odstavili od tega mesta. Ta dan to je bilo 5. junija, je imel ponesrečeni delavec Dajčič dosti drugega dela in bi mu ne bilo treba iti prekladat tramov. In posebno pri deževnem vremenu, kakor je bilo takrat, je to podvojeno nevarno delo. Moral je celo na vagon, in akoravno so dela ci rekli, naj se deneta dva trama počez, je mojster Počivavšek rekel, da to ni treba, in naj kar mečejo trame z velikega vagona na mali vagon poreške žel znice. Pri tem. je eden delavcev slabo prijel tram in tram je udard ubogega Dajčiča na prsi in ga vrgel na tla. Pri tem je padel z vagona na glavo in si prebil črepinjo. To je žalostna zgodovina železniške službe, in le premnogokrat so pri tem vzrok brezvestni priganjači, ki se hočejo stem prikupiti svojim predstojnikom. Ako omenimo, da prekladajo vsak dan po 24 vagonov, potem se je čuditi, da se ne zgodi več takih nesreč. Da se pa pobije vsak trenotek kak delavec to je pa na dnevnem redu.
zjž— Špijonaža. Neki skladiščni delavec na državnem kolodvoru, Tomažič po imenu, je obolel in ostal doma. Stanuje na Opčinah. T velikdi skrbeh za tega delavca je poslal skladiščni mojster Friih-\virt nekega nočnega čuvaja, Propsta, rodom Nemca, in to na svoje stroške, da naj gre gledat na Opčine, sli je ta delavec res bolan. Ko je prišel zopet na delo, mu pravi skladiščni mojster: Idite delat, kamor hočete. Frulnvirt je rekel, da bode šel k inšpektorju, in to je tega Nemca Propsta tako veselilo, da je z rokami ploskal. Prav po nemško — internacio nalno. Potem naj pa še kdo pravi, da so internacijonalni socijalni demokrati slabi zastopniki proletarijata.
zjž— Zakaj so uradni dokumenti.
Neki ogibalni čuvaj, Sosič Josip po imenu
postaja Ht rpelje, je iz maščevanja hotel škoditi drugemu železničarju. Dobil je v roke službeno knjigo (raport), na kak način, nam ni znano, in jo nesel k nekemu kmetu Jožefu Babiču, bivšemu kandidatu za dež. volitve. Kaj je stem hotel opraviti, nam ni znano, menda pa, da bi potom tega kmeta zatožil njenemu neprijetnega souslužbenca. Res imenitna stvar. Nas bi le zanimalo, kako je prišel on do službene knjige ?
ziž — Razsulo v socialni demokracij1. Dolgo časa je pokalo in pokalo, nazadnje se je pa le podrlo, namreč pri II. skupini socialdemokratičnih železničarjev v Trstu. Dunajska centrala je namreč odstavila sodruga Zupančiča, penzio-niranega pisarniškega slugo c. kr. državne železnice, od predsedstva skupine in to po posredovanju strokovnega tajnika Jožeta Kopača. Obenem pa je dunajska centrala tudi ukrenila, da smejo člani skupine plačevati svoje društvene prispevke edino le strokovnemu tajništvu, oziroma po centrali legitimiranim inkasantom. Vse to skupaj je povzročilo velik vihar v skupini, ki je prišel do popolnega izbruha v soboto zvečer na shodu,-ki ga je sklical skupinski odbor, kateri se je proglasil solidarnim z odstavljenim predsednikom in tudi v celoti odstopil. Shodu je predsedoval Zupančič sam, ki je neusmiljeno tolkel po centrali in strovnem tajniku Kopaču. Bilo je takih očitanj, da so /se poslušalci kar sramovali, da so člani take organizacije. Očitalo se je nereelno denarno poslovanje, da, naravnost sleparstvo in goljufija, izrabljanje v osebne namene itd. in vsakogar, ki je skušal braniti centralo in Kopača, so naravnost prevpili. Očitanj, ki so padala n. pr. na naslov dr. Šolarja, ne maramo ponavljati, vsekakor pa so bila taka, da mu niso bila prav preveč všeč. in ravno tako so se tudi očitale tajniku Kopaču stvari, katere je naravnost težko verjeti, ker so take, da bi se moral Kopač pogrezniti sramote v zemljo, ako bi bile resnične. Očitanja so se sicer izrekla javno, saj je bil shod javen, a odgovornost le rajši prepustimo sodrugu Zupančiču in drugim sodrugom, naj jih oni zagovarjajo, kajti ako imata dr. Solar in Kopač le količkaj časti v sebi, in ako očitanja ne odgovarjajo resnici, morata iskati zadoščenja v javnosti. Počakali bomo torej djtedaj, da poteče rok, potem pa pridemo z očitanji na dan. Shod je seveda zahteval odstranitev Kopača kot strokovnega tajnika železničarjev, izrekši mu nezaupnico, izrekel pa je zaupnico odstavljenemu predsedniku skupine sodrugu Zupančiču in odboru. Nato je bil soglasno sprejet sklep, da se ustavi plačevanje članarine, dokler se centrala ne uklone zahtevam skupine. Značilno pri celi stvari pa je, da je sodrug Zupančič dasiravno rodom Slovenec in dasiravno je večina članov skupine slovenske narodnosti, otvoril shod in sploh govoril n e m š k o in da se prihodnji sestanek sklicuje v sedež tržaških hajlovcev, v nemško-nacionalno društvo „Eintracht“ v ulici Coroneo. Kakor vse kaže, imajo tu nemški nacionalci svoje kremplje vmes. Ce pa je to resnica, potem upamo, da bodo vsaj oni člani razpadle skupine ki se vsaj količkaj še čutijo Slovence, vedeli kaj jim je storiti. Splošno pa pravimo: t a shod je bil začetek konca social n ode m okratične železničarske organizacije v Trstu.
zjž— Iz Dutovelj nam pišejo: Za uspešno nadaljne delovanje naše podružnice je nujno potrebno, da se v čim najkrajšem času skliče iz eden občni zbor podružnice s sledečim dnevnim redom : 1. Izpolnitev, podružničnega odbora. 2. Rsz mere čuvajev. 3. Razmere prožnih delavcev. 4. Slučajnosti. Tako upamo, da bo podružnica ne samo nadaljevala svoje dosedanje delo, temveč tudi od dne do dne dosegala vedno lepše uspehe.
zjž— Z Opčin nam prihajajo tako čudna poročila, da jih ne moremo objaviti, kajti ako ti hoteli vse to popisati, kar se dogaja na Opčinah, bi morali porabiti ves naš list samo za Opčine, ali pravzaprav za ono štiriperesno deteljico : Golnar, Končič, Metlika in Skalar. Ne maramo se vtikati v osebnosti, zato tudi omenjenemu Golnarju samo iz lepa svetujemo, da naj si le sam izoraša svojo vest vsaj za kakih 10 let nazaj in če to stori, smo prepričani, da bo postal ves drug mož. Kdor namreč sam svojih napak ne more popraviti, pač ni sposoben, da bi poučeval druge. Ali kakor smo že rekli, ne maramo posegati ddlje, ker upamo, da bo tudi to zadostovalo ; če pa ne bi, se pa morda le popeljemo z Golnarjem enkrat tja gor do sv. Lucije in se tam nekoliko pozabavamo. Toliko temu perescu one štiriperesne deteljice. \ ostalo „ž 1 a h t o“, ki se tako
skrbno skriva, pa posvetimo ob prihk1! ako bo potrebno. Svetujemo edino le *e načelniku na Opčinah, naj se tupatam nekoliko pobavi s tem sršenjim gnezdom* kajti ako mi pošteno podrezamo vanje, marsikdo opikan.
zjž— Podružnica „Dutovlje“. ^
Dutovljah se je vršil v nedeljo, dne 19-t. m., sestanek železničarjev, katerega se je udeležil tudi zastopnik centrale iz Trsta, ki nam je pojasnil marsikaj potrebnega* nas poučil v marsičem, in kar je največ* nam pojasnil pomen složnega delovanja centrale in podružnic. Tako složno delo* vanje je največjega pomena posebno T takih važnih vprašanjih, kakoršno je treba rešiti sedaj, ko gre za dve najbolj zatiran1 kategoriji železničarjev — čuvajev >n prožnih d e 1 a v c e v. Te dve katego* riji ste bili v resnici dosedaj najzapušče-nejši, in le od nas vseh je odvisno, ali ju bo sploh mogoče kdaj rešiti iz tega prav; ca tega suženjstva. Zato pa je tudi tembolj naša dolžnost, da se oklenemo čim tesnejša naše Z. J. Ž , katera je edina pokazala, da ne išče od nas nikakih interesov, paš da ima pošteno in resnično voljo nam pO" magati. Tovariši železničarji, ali se bom° res še nadalje držali vsak svoje strehe jn se ne bomo zanimali za društveno življe-nje ! Ako nas je združila usoda, da mO' ramo skupno prenašati jarem, ki nas vse žali, ali ne bomo tudi toliko pametni, da se vsi do zadnjega moža združimo in 2 združenimi močmi delujemo eden za vse, vsi za enega, da si naš trdi jarem kolikor mogoče zlajšamo. Ne bodimo nezaupni drug do drugega ! Ne, tovariši, naša dol* žnost je, da se moramo prav tako, kakor se moramo vsi brez izjeme boriti za svoj grenki košček kruha, tudi vsi brez izjeme združiti v eno močno verigo, ki bo obje; mala nas vse. Združeni potem z našim1 severnimi brati Čehi bomo tvorili močno armado železničarjev, ki bo vedno pripravljena stopiti v vsak boj za naše skupne pa tudi posamične koristi. V združenju j® moč, in če store vsi slovenski železničarji svojo dolžnost, bo kmalu naša Z. J. Z* tako močna, da bo imponirala vsem našim sovražnikom !
zjž— Iz Kanala. Slučajno sem dobil' v roke list ,Železničar“, št. 12, v katerem čitam dopis iz Kanala, kjer se je I spravil neki sodrug na mojo osebo in na tovariša Valesa. Mene je sploh, če ima kaj soli v glavi, pohvalil kot blagajnika naše podružnice, da agitiram in liudstvo vabim za pristop, kar je tudi prav. Ali kar je vaših sodrugov, ni treba nobene agitacije, saj so sami izprevideli in se pri; glasili k naši organizaciji. Kar se pa godi v vašem tabor,u, pa sami vest* še predobro. Dopisnik pravi, da bomo počili, kakor sita žaba, ali ubogo človeče naj pomisli, da se le njemu in njegovim sodrugom to že zgodilo s Kopačem vred. Nadalje očita meni in tovarišu Valesu nekaj radi nekakega podrepnika, za kar ga pa še čaka primeren odgovor.
Povem vam, da se niste spravili na pravega, ko ste z (čeli z menoj, kajti ne maram se prepirati s takimi ničvredneži. Povem vam, da imate maslo na glavi in se solnca bojite. In drug >krat prosim podpisa. da bom vedel, s kom imam opraviti* in ako ste pošteni, mislim, da se tudi ne bodete bali podpisati svojih dopisov, če ne vam pa ostane na čelu pečat lažnjivosti* Za danes naj bo to dovolj, prehodnjič pa kaj več. Pridite le s podpisom na dan. S* tovariškim pozdravom. — Ivan Rustja z dar pri c. kr. državni žeRznici in blagajnik podružnice Z. J. Ž. Kanal.
Domače vesti.
d— Nekoliko odgovora. V par številkah „Železničarja“ so skušah soc alde-mokrati odgovarjati na razna izvajanja i našega lista, ki so bila naperjena proti socialni demokraciji in specialno tudi proti delovanju socialdemokratskega železničarskega strokovnega tajnika Josipa Kopača kot takega. Uredništvo „Železničarjau je svoj odgovor razdelilo v 15 točk. Prve štiri točke ter 11. 12. in 15. je namestnilo „Zvezi jugoslovanskih železničarjev", zato tudi tu ne prihajajo vpoštev. Ne vemo namreč, ali je uredništvo »Železničarja-res tako nepoučeno v celi stvari, ali pa se hoče le kazati kot tako, dejstvo Je namreč, da ne razlikuje N. D. O. od Z-J. Ž., dasiravno nima N. D. O. kot taka prav nikakega stika s popolnoma samostoj; mm društvom Z. J Ž., kakor ga tudi nima socialnodeunokratična železničarska organizacija z drugimi njihovimi delavskim1 strokovnimi organizacijami, dasiravno imajo svoje lokale v isti hiši. Z- J. Ž. ima tudj za svoje objave v »Narodnem delavcu
®v°je lastno uredništvo in odklanja N. D. " vso odgovornost za te objave, kakor ^sprotno Z. J. Ž. za objave N. D. O. ^onstatirano bodi tudi, da strokovno ^jništvo N. D. O. nima nikakega posla i Z; J. Ž., ki ima svoje lastno* tajništvo, joliko smo hoteli pripomniti v tem oziru, <‘a bo umljivo vsakomur, zakaj ne odgo-^jamo na »Železničarjeve" napade na j' J- Ž. — ..Železničar očita N. D. O., p ni nepolitična in nestran-*a r s k a, daje privesek politične 81 a n k e, ter pravi, da tiče narodni delavci šjoboko v strankarstvu tržaškega narodnjaštva, češ ker so „njihove korifeje (celo njihov voditelj dr. Mandič) obenem odborniki narodnjaško-purgarskega političnega društva »Edinost" in narobe prvaki tržaške meščanske politike (dr. Rybaf in drugi) nastopajo kot »tovariši" pri vseh Prireditvah in nastopih N. I). O." — »Železničar", ako je le količkaj nepristran-8ki, bo menda vendar priznal tudi delavcu, ki ni socialnodemokratičnega prepričanja, lobodo mišljenja in ako to, potem tudi Pravico političnega prepričan a, pravico narodnega političnega prepričanja. Ako se *a ali oni član strokovne, sicer na narodnem stališču stoječe, ne pa v kako slovensko politično strankarstvo se vtikajoče N.
O. v svojih osebnih političnostrankar-sklh nazorih strinja z nazori političnega društva »Edinosti" mu mora biti vendar Prosto, da je, če hoče biti, kot prost državljan pristaš političnega društva „Edi> Posti", kar pa gotovo z njegovim učlanje-njem v N. D. O. nima opraviti prav nič, ravno tako ne, kakor ne briga N. D. O. prav nič, ako je ta ali oni njen član nasprotnik Političnega društva „Edinosti“. Mogoče je aH pa tudi ne, da se večina članov N- D.
v Trstu strinja z narodno politiko Političnega društva „Edinosti“ v splošnem, gotovo pa ga ni najti v Trstu niti enega slovenskega delavca, da bi se strinjal s polit ko tega političnega društva, ako bi ta politika pokazala ali protinarodna ali pa protidelavska. Da pa se N. D. O. v Trstu v slučaju potrebe obrača na Poslance, izvol ene na program polit, društva »Edinosti", je pač umljivo, saj se sedaj nima obrniti na koga drugega, in de ti poslanci dosežejo kaj za delavstvo, iim menda vendar ne bo niti delavstvo niti N. D. O. tega štela v zlo in to tem Pranj, ker nima politično društvo »Edinost" Piti najmanjše pravice, zato zahtevati kakih konpenzacij od N. D O., in mu jih N. 1). O. tudi ne bo nikdar koncedirala, ker Ptu jih kot nepolitično društvo niti ne Prore niti ne sme niti — noče. Kdor hoče utneti ta položaj N. D. O v Trstu napram Političnemu društvu »Edinosti", bo pač lahko tudi izpoznal, kako neutemeljene so trditve »Železničarja", da naj bi bila N. D. O. privesek kake politične stranke. In na vse to se »Železničar" zateka k listu »Edinosti", češ da ni hotela sprejemati dopisov N. D. O na svojo odgovornost, temveč jih je priobčevala le kot dopise strokovnega tajnika N. D. O. Gospodje pri »Železničarju" morajo pač biti Udarjeni s slepoto, ako ne uvidijo, da prav s tem pobijajo sami svojo prejšnjo trditev. Ako bi bila N. D. O. zvezana, in celo tako ozko zvezana s političnim društvom »Edinostjo", kakor je trdil »Železničar" Par vrstic prej, potem bi se pač »Edinost"
Pe pomišljala priobčevati objav N. I). O-pod svojo firmo. Kdor količkaj logično Saisli, bi pač tu sklepal nekoliko drugače, morda ravno nasprotno, in b se gotovo Pe vštel. Ako nadalje smatra ,.Ž lezničar" Pastop N. D. O. v slučaju letošnjih volitev v okrajno bolniško blagamo za budalost Strokovnega tajnika N. D. O., bilo mu; gotovo pa to ni bila večja budalost, kakor Pa je bila budalost tistih socialnih demokratov, ki so ravno v slučaju teh volitev strahovito kričali in pretili s tožbami, pa so le pustili pole m poteči rok za tožbo in si stem sami pritisnili na čelo sramotni znak potvarievalcev volitev ku-Povalcev glasov, sleparjev, goljufov. — Da ki odgovar ali na osebne napade v »Železničarju", ne, ta častni posel prepuščamo »železničarju1. Ako kritiziramo, ako je Paša kritika tupatam tudi ostra, vendar Pa ne bomo šli nikdar nikomur preobračati želodca, da bi kazali ljudem, kaj je do-ličnik jedel danes ali včeraj. Kaj takega 3® zmožen le človek, ki pač nima nobenega človeškega čuta v sebi. In da je ^kih ljudi najti med socialno demokracijo Pl celi na vodilnih mestih, je pač žiloitno Pl kaže le, kako je vse njihovo kričanje o Socializmu le prazno frazerstvo, le »za Ppsieniti prostotu". Ljudje, ki drugemu kitajo košček kruha, naj bi skrbeli tisočem kruh! Humbug ! — Končno naj še pripomnimo, da N. D. O. nikakor ni odgo-
vorna za politiko dr. Rjbarevo, niti dr. Rybar N. D. O. za svojo politiko, ker ga N. D. O. ni volila, pač pa svojim volilcem. Ako je torej, kakor pravi »Železničar" dobesedno, »tovariš dr. Rybar nahrulil v državnem zboru češke narodne delavce, debele prijatelje tržaške N. D. 0.“, jih je nahrulil kot poslanec svojih volilcev, ne pa kot član N. D. O. in ne v njenem imenu, vsled česar tudi ne odgovarja N. D. O. za to hrulacijo niti nima pravice zahtevati od koga odgovora zanjo, kakor menda tudi nima ena ali druga tržaška socialnodemokratična strokovna organizacija kot taka pravice klicati na odgovor kakega socialnodemokratičnega poslanca na odgovor za njegovo pol. delovanje. Na očitanje, da se je N. D. O. ob priliki volitev v okrajno bolniško blagajrfo zvezala s Pagni-nijanci, odgovarjamo, da je to podla laž. Da pa je imela N. D. O. enake tiskovine kakor Pagninijanci, je pač umevno, ker so se tiskovine tiskale v isti tiskarni in tiskarna gotovo ne bo dala sestavljati novega stavka ako stavek že stoji in ni treba besedila prav nič izpreminjati. In besedilo je bilo prav tako tudi na socialnodemo-kratičnih tiskovinah. Da so pri takih stvareh enake tiskovine včasih celo prav na mestu, nam bo priznal morda celo »Železničar". Pripomnimo naj le še, da srno o tem očitanju izvedeli šele danes, dne 21. t. m., iz »Železničarja“.v Toliko torej v odgovor na napade v »Železničarju", Pisali smo odkrito, brez pridržka, in človek, komur samemu laž in hinavstvo ni všlo že v kri in dušo, bo tudi vzel ta odgovor za tak, kakor je res, — resničen. Ako ljudje pri ..Železničarju" niso taki, potem je seveda bila vsaka beseda odveč. Upajmo torej, da ni bila !
d— Kdo je ušivec ? V prosti luki je neki kapo, priganjač vseh priganjačev, kateremu so svoj čas pokazali vrata iz proste luke, ker je baje vse prerad imel prazno majoliko pred seboj, neki S o s s i c h, ki se sedaj, ko je zopet v službi v prosti luki, misli na ta način prilizniti svojim ,,višjim“, da na nesramen račin priganja in šikanira delavstvo. Poleg tega pa ima ta priganjač še lepo navado, da slovensko delavstvo zmerja z „ u š i v c i “. Povemo torej kar naravnost temu š rokoustnežu, da mu bomo temeljito zamašili njegova um-:zana usta in ga tako pošteno okrta-čili, da bo pomnil, kdaj in koga je zmerjal z ušivcem. In potem naj še hodi okrog kapov in jih nagovarja, da naj vzamejo za delo čim najmanj ljudi in naj tiste bolj priganjajo. Sossich, mera je polna in če le vrag ni, ne boš dolgo več priganjal in in zmerjal po prosti luki!
d.— Delavsko gibanje v prosti luki. V četrtek zvečer se je vršil v dvo rani N. D. O. v ul. Livatoio obilno obiskan shod delavstva iz proste luke, na katerem je bil razgovor o stanju, v katerem se sedaj nahaja rešitev znanih zahtev uslužbencev c. kr. javnih skladišč. Shod je otvoril strokovni tajnik N. D. O., nato pa je poročal tov. dr. Mand č. V zadnjih dneh so namreč socialni demokrati začeli na vse kriplje mešati po prosti luki in begati delavstvo, češ da z vloženo spomenico ne bo nič, da je treba kar pretrgati pogajanja s trgovinskim in ti mnčniin ministrstvom, sestaviti novo spomenico in potem dati ministrstvu kratek rok za rešitev ter takoj zagroziti s skrajnimi sredstvi. Slovenskemu delavstvu je znano, v kakem Stadiju se sedaj nahaja cela zadeva, da je na željo N. D. O. posredovala pri obeh ministrstvih »Zveza južnih Slovanov" in da je zlasti trgovinski minister najtrdnejše obljubil, da bo rešil celo zadevo takoj, ko bo končana proračunska razprava v držav nem zboru. Slovensko delavstvo je že izvedelo to na sestanku, ki ga je sklicala N. D. O. prošli teden in tudi dobro ve, da se torej stvar ne bo več zavlekla, kajti proračunska razprava bo kmalu končana, tako da je z vso gotovostjo pričakovati rešitve zadnji čas v drugi polovici meseca julija. Zato pa bi bilo tudi naravnost blazno, ako bi delavstvo sedaj, ko je rešitev tako blizu, pretrgalo pogajanja z ministrstvom in vložilo novo spomenico (Splošno odobravanje!) Slovensko delavstvo ostane pri stari spomenici in počaka rešitve, ki pride torej najdalje v treh tednih. Uvideli so to tudi socialni demokrati, kajti na njihovem tozadevnem shodu je propadel predlog, da naj se pogajanja pretrgajo in sestavi nova spomenica, ker so tudi pri njih zmagali zmernejši, pametnejši elementi. Slovensko delavstvo torej počaka do konca proračunske razprave, ko je obljubljena rešitev spomenice, pa naj bo potem ta rešitev kakršnakoli. Ako bo rešitev ugodna, je prav, če pa bo ministrstvo vkljub temu, da se je za zahteve delavstva izjavila in jih pripoznala kot upravičene uprava c. kr.
javnih skladišč, da jih je priporočal tržaški | namestnik in je celo sam trgovinski mini- I ster izjavil, da jih prizna za upravičene, odklonilo spomenico, potem bo pa slovensko delavstvo že vedelo, kaj mu je storiti in tedaj bo, če bo treba, tudi slovensko delavstvo poseglo po najskrajnejših sredstvih, da obvaruje svoje koristi. V tem slučaju bo postopalo popolnoma solidarno z drugim delavstvom. Iz postopanja socialnih demokratov, vsaj nekega dela izmed njih, pa je razvidno, da jim ni za koristi delavstva, temveč edino le za njihove strankarske koristi. In potem pridejo ti ljudje in zmerjajo drugo delavstvo s kru-mirji, ako noče ž njimi vred delati takih neumnosti, kakoršno so nameravali storiti sedaj, ko so komaj 14 dni pred rešitvijo cele zadeve hoteli pretrgati vsa pogajanja. Po njihovem je pač vsak tisti krumir, ki noče slediti njihovim neumnostim, ne pa tisti, ki dela proti koristim delavstva. V tem slučaju pa je edino le v korist delavstvu, ako se počaka rešitve stare spomenice, ki mora priti v najkrajšem času. Sprejela se je z ozirom nato sledeča resolucija:
»Na shodu dne 23. junija 1910 zbrani uslužbenci c. kr. javnih skladišč
jemljejo n a z n a n j e poročilo skupinskega odbora in zastopstva N. D. O. o položaju sedanjega gibanja uslužbencev c. kr. javnih skladišč v zvezi s spomenico, svoječasno vloženo pri upravi c. kr. javnih skladišč
odobrujejo korake, ki jih je N. D. O. storila dosedaj na pristojoih mestih ;
nalagajo skupinskemu odboru in strokovnemu tajništvu N. D. O., naj pospeši z vsemi možnimi sredstvi in čim odločnejše čim hitrejšo rešitev spomenice ter
odlagajo z ozirom na izjavo trgo vinskega ministrstva ukrep o skrajnih korakih v dosego svojih upravičenih zahtev do završitve proračunske razprave v državnem zboru."
Resolucija je bila sprejeta soglasno in se izroči upravi c. kr. javnih skladišč« in »Zvezi južnih Slovanov", da jo vroči trgovinskemu in linančnemu ministrstvu. — Ko se je nato razpravljalo o nekaterih notranjeorganizacijskih stvareh, se je zaključil ta tako dobro uspeli shod.
d.— Izkoriščevalci delavstva. Na cesti od sv. Ane proti Žavljam ima dela v najemu neka tvrdka Andriossi & Par-meggiani. Pri delu je zaposlenih večje število slovenskih delavcev, ki so pa res pravi mučeniki. Plačujejo jih naravnost sramotno slabo, dajejo jim celo samo po K 2'30 za deseturno delo na dan, zraven pa jih še psujejo. Zlasti se v tem odlikuje delovodia neki Ziccardi. Stvar je šla celo tako daleč, da so odpustili nekega boljšega slovenskega delavca, ker se je potegnil za ostale slovenske delavce. Sploh se čujejo
0	tem delu zelo čudne stvari. Zid da se dela s samim preperelim kamenjem, tupatam celo tanjši, kakor bi moral biti; kedar je navzoč inženir, ki ima nadzorstvo nad celim delom, se dela drugače, kakor pa tedaj, ko ga ni zraven, z drugače priprav-
1	enim materialom, kakor pa sicer, itd. Treba bi bilo torej, da se pristojni faktorji nekoliko resneje pobrigajo za te cestne stavbe. In poleg tega potem še tako izrabljanje delavstva, da že res presega vse meje. Tu delavec pač ni druzega, kakor tovorna živina, ki se mora mučiti na pol zastonj, samo da si podjetnik polni žepe. Kaj takega seveda ne vidi nihče, dočim je takoj cela vrsta oblasti-tu, ako človek ošvrkne konja z bičem. Človek je pač manj vreden, kakor živina, tega se pač drži ta gospoda !
d— Opozarjamo na zanimive članke o polomu v tržaški f socialni demokraciji, priobčene pod rubriko Z. J. Ž. in na uvodnem mestu.
d— I. vrtna veselica skupine N. D.
O.-„Lloyd“ v nedeljo, dne 26, t, m., se vrši po sledečem sporedu: Zbirališče pred gostilno »Delavskega konsumnega društva" pri Sv. Jakobu ob 3. uri pop. Točno ob J. in pol odhod z društveno zastavo in godbo na čelu na veselični prostor. Začetek veselice ob 41 2. Spored pevskim in godbenim točkam: 1. Jenko: »Naprej", svira godba. 2. V. Krc-k: »Pogovor z domom", mešan zbor. 3 a) *** »Junaki na dom",; b) *** »Venec narodnih pesmi", godba.
4. I. pl. Žajc: »Poputnica Nikole Jurišiča", moški zbor. 5. »Banovci", godba. 6. a. H, Volarič: »Divja roža" ; b) F. S. Vilhar; »Lipa". 7. »Hej Slovani", godba. 8. Dr. Ipavec: »Nuše gore", mešan zbor. 9. G. B. Parma: »Liepa naša domovina", godba.
10.	G. B. Parma: »Mladi vojaki", godba.
11.	»Kateri bo?" vemloigra v enem dejanju. 12. F. Majcen: »Še en valček", godba. Po končanem sporedu: ples in prosta zabava. Vstopnina k veselici
40 stot. za osebo. Vsak plesni komad 10 st. Za slučaj slabega vremena se veselica prenese na nedoločen čas.
d— Izlet v Pulo priredi tržaška N, D. O. v nedeljo, dne 31. Julija t. I , da vrne tako poset pulske N. R. O. ob priliki razvitja zastave N. D. O. v Trstu. Sestavil se je poseben izletni odbor, ki bo vodil vsa pripravljalna dela. Natančnejše v prihodnjih številkah našega lista in dnevnem časopisju.
d— Mestna plinarna (gas). Kolikor toliko vpliva so le imeli shodi plinarniškega delavstva, kajti do danes še ni prišel pred mestni svet tržaški oni famozni načrt ravnatelja mestne plinarne Sospisia v zadevi pogodbe s »Kranjsko industrijsko družbo" v Skednju za oddajo 10 milijonov kubičnih metrov plina mestni plinarni. Ne upajo se gospodje prav na dan s tem načrtom, kajti biti jim pač ne more vseeno, ali bo potem mestna plinarna sploh še delala ali pa ne. Delavstvo je solidarno in Je pripravljeno, da tudi z najskrajnejšimi sredstvi varuje svojo eksistenco. Zato pa tudi ta strah pred načrtom, zato tudi ni prišel načrt na dnevni red ponedeljkove seje. Vendar pa se je v tej seji zgodilo nekaj, kar kaže, koliko pojma ima kamoristična večina tržaškega mestnega sveta za take velevažne stvari, ki so za delavstvo naravnost življenjskega pomena, obenem pa tudi največjega pomena za splošnost. Ko je socialnodemo-kratični mestni svetnik dr. Puecber stavil nujni predlog, da naj se besedilo pogodbe, ki naj bi se sklenila med mestno občino in »Kranjsko industrijsko družbo" pomnožilo, da bi tako dobil ti pogodbo vsaj vsak mestni svetnik v roke, da bi jo vsaj mestni svetniki poznali natačnejše in bi se potem stvar razpravljala v mestnem občinskem svetu, od vse slavne kamore ni nihče govoril proti temu predlogu, a glasovala je celotno proti temu gotovo umestnemu predlogu. Za predlog so glasovali le slovenski in socialnodemo-kratični mestni svetniki, vsled česar seveda ni bil sprejet. Večina je torej pokazala, da hoče tu nekaj šušmariti, ker se celo boji, da ne bi vsi mestni občinski svetniki vedeli, kaj hoče izkuhati. Prokleto mora biti stvar malo vredna, če ne upajo žnjo na dan !
d— Gospod župan, ali ste mož ali baba ? Gospod župan, Vi ste odposlanstvu slovenskega delavstva v mestni plinarni obljubili na svoje poštenje, da bodete poskrbeli zato, da se bo pri tedaj predstoječem odpuščanju delavstva v mestni plinarni postopalo popolnoma nepristransko, ali pa veste, kako delajo sedaj gotovi kaporioni v mestni plinarni? Med odpuščenimi delavci so bili tudi trije Slovenci, ki so bili že po eno leto in več v mestni plinarni. Sedaj zopet vsak dan sprejmejo po par delavcev nazaj, a to so sami Italijani, regaikoli. Sprejemajo jih v delu ponoči ob 9. uri, ali pa ob 4. uri zjutraj, da drugo delavstvo ne vidi tega, dočim pa slovenskih delavcev nikakor nočejo vzeti nazaj. In ali veste, gospod župan, da je glavni kapo G i u r i s s i c h ošabno, kakor kak turški paša, izjavil, da nobeden delavec, ki je organiziran, ne bo več nazaj sprejet v plinarno? Gospod župan, ako ste mož, ne pa baba, držite svojo dano besedo in napravite tu red, sicer ga bo napravilo delavstvo samo !
d— Med in mleko se po besedah socialnih demokratov pretaka za slovensko delavstvo v okrajni bolniški blagajni v Trstu, vse pravice ima tu slovenski delavec, kar jih le hoče, nihče ga ne prezira, pomagajo mu, kolikor le morejo. Tako pravijo seveda socialni demokrati, v resnici pa je stvar precej drugačna. Evo slučaja ! V sredo, dne 22. t. m., pride slovenski delavec k zdravniški viziti v zdravniško postajo okrajne bolniške blagajne v ulici deli’ Istria. Postrežnik ga vpraša, kak jezik govori, in ko mu delavec odgovori, da slovenski in za potrebo tudi nemško, mu postrežnik pove, da ordinirajoči zdravnik, menda d r. W u 1 z, pač zna nekoliko slovenski, ali da je boljše, ako morda govori nemško. Delavec je storil tako, a zdravnik ga nahruli, da mora znati italijansko, češ ker je že deset let v Trstu. Ko mu delavec odgovori, da se tam, kjer dela, govori samo slovensko in nemško, zroji zdravnik zopet nad njim, češ da je to le — zdivjani nacionalizem. »Pri menise govori samo italijansko “, je zarantačil, ni nato niti preiskal bolnega delavca, mu zapisal neko zdravilo in niti odgovoril ni več na delavčevo vprašanje, kateremu je postrežnik potem rekel, da naj se zopet oglasi v dveh dneh. —-Tako se torej dogaja bolnim slovenskim delavcem v okrajni bolniški blagajni v tistem času, ko izključno gospodarijo v njej
tisti socialni demokrati, ki se bahajo s svojo nepristranostjo, ki hočejo dati vsakemu narodu, kar mu gre. Hinavci, nesramni hinavci! Iz navedenega slučaja je razvidno, da strankarska zagrizenost sega pri socialnih domokratih celo v bolniško sobo, da celo bolnik ni varen pred njihovim strankarskim šovinizmom, da celo zdravnik, ki kot tak ne sme poznati niti najmanjšega strankarstva, ne more zatajiti svoje zagrizenosti. Delavec pride, upravičen po svojih vplačilih, iskat pomoči v svoji bolezni k zdravniku, ki je zopet plačan z delavskim denarjem, a tu, namesto da bi ga zdravnik pošteno preiskal, ga nahruli kot političen strankar, ga žali v njegovem prepričanju in mu niti ne odgovarja na njegova vprašanja. Res vsa čast takemu zdravniku, ki ima tako vzvišene pojme o dolžnostih zdravnika vsa čast okrajni bolniški blagajni, ki z delavskim denarjem plačuje take zdravnike, vsa čast pa tudi oni nepristranski" socialni dem< kraciji, ki gospodari v tej bolniški blagajni. Izpljunil bi človek na take razmere, pa škoda pljunca !
d— Težaki najdejo takoj službo v kamenolomu Paleologo v Borštu. — Predstaviti se je na licu mesta.
d— Dijak, srednješolec, želi za časa počitnic vstopiti za kakega pisarja bodisi v slovenskem, nemškem ali italj. jeziku. Naslov pove urad N. D. O.
d— Javna zahvala. Podpisani si štejemo v prijetno dolžnost zahvaliti se vodstvu podpornega društva „Samopomoč“ krajevne skupine „Sv. Marko-Sv. Andrej" za izplačano oziroma prejeto podporo ob priliki naše bolezni. Mihael Križmančič (II. podp. 20 K), Anton Koren (II. podp, 20 K) Mihael Kuret (I. podp. 20 K), Franc Seleš (I. podp. 20 K), Štefan Kre-ševič (I. podp. 20 K), Anton Čergol (I. podp. 20 K), Anton Žrebelj (I. podp. 20 K), in Ivan Hvastja (I. podp. 20 K). Se enkrat hvala!
d— Odbor krajevne skupine N. D. O. „Sv. Marko-Sv. Andrej" opozarja vse svoje tovariše na veselico „Lloy-dove" skupinej, katera se bode vršila v nedeljo, dne 26. t. m. pri Sv. M. Magd. Spodnji na vrtu gostilne g. Ciač (prej Miklavec.) Tovariši! Apeliramo na vas, da se vsi kakor en mož udeležite te veselice, da stem vrnemo našim tovarišem obisk našega koncerta. Na sudneje torej v nedeljo pri Miklavcu!
d— Veselica skupine N. D. O. „LIoyd“. Skupina N. D. O. Lloyd priredi v nedeljo, dne 20. t. m., svojo prvo letošnjo veselico na senčnatem vrtu gostilne g. deželnega poslanca Miklavca pri Sv. Mar. Magdaleni Spodnji. Pri veselici sodeluje bratsko pevsko društvo „11 i r i j a" od sv. Jakoba s svojim mešanim in moškim zborom pod vodstvom pevovodje g Laha in pa priznana lonjerska godba. Diletantie istega pevskega društva vprizore tudi enodejansko veseloigro. Po končanem sporedu se vrši ples in prosta zabava Natančnejši spored priobčujemo na drugem mestu, ali tudi že to, kar smo povedali tu, gotovo zadostuje, da se bo narodno delavstvo, zlasti ono od sv. Jakoba, Sv. Mar. Magdalene in Skednja udeležilo te veselice v čim najobilnejšeca številu. Veselični prostor že sam vabi, in potem petje, godba, igra, ples in druga najraznovrstnejša zabava. Udebžniki veselice naj se po mogočnosti zbero ob 3. pop. v gostilni ali pred gostilno „Del. konsumnega društva" pri sv. Jakobu, odkoder ob 3 7» odhod z društveno zastavo in godbo na čelu na veselični prostor. Vsekako pričakujemo, da se bo vabilu odzvalo ne samo naše narodno delavstvo v najčastnejšem številu, temveč ravno tako tudi drugo narodno občinstvo, 8aj je glavni namen veselice, da se s čistim dobičkom podpre kolikor le mogoče velepotrebni podporni zaklad, iz katerega dobiva delavstvo v slučaju bolezni in druge stiske svoje podpore. Ako ne drugače, naj narodno občinstvo, zlasti pa tovariši, delavci vsaj na ta način pomagajo N. D. O. vršiti njeno vzvišeno nalogo. Resnica je, da je sedaj čas veselic in drugih podobnih prireditev, da naše občinstvo
skoraj ne ve, kje naj bi izprovedlo 8V'-je nedeljske popoludneve, ali za nedeljo 26. t. m., pa naj velja : »se na veselico skupine N. D. O. — „Lloyd“ k Miklavcu pri sv Mar. Magdaleni Spodnji !
Organizacijske zadeve.
o— Krajevna skupina Sv. Marko -Sv. Andrej naznanja sv< jim tovariši m in članom podpornega društva ^Samopomoč", da se za v soboto sklicani sestanek ni vršil radi manifestacijsknga shoda v „Nir. domu" ter da se vrši danes, v soboto,
25.	t. m. točno ob 8 uri zvečer pri sv. Jakobu. Ker se bo razpravljalo o prena-redbi prispevkov, se odbor nadeja obilne udeležbe.
o— Skupina „Sv. Marko - Sv. Andrej" naznanja vsim tovarišem in prijateljem glasbe, da misli ustanoviti svoj tamburaški zbor. Vsi oni, ki imajo veselje do tamburanja in se mislijo vpisati, so naprošeni, da se zglasijo pismeno ali ustmeno po 7. uri zvečer pri kakem sledečih tovarišev: R. Pregarec ul Giuliani št. 33.
II.	nadst. Fran Bonano, ul. d. Vento 14.
III.	nad. Dominik Kapelj, ul. Ponzanino št. 3. III, n. (desno) ali v soboto 25. t. m. po 8 uri zvečer v prostorih, krajevne skupine N. D. O. Čampo S. Giacomo št. 5.,
1.	nd. Že izvežbani tamburaši dobrodošli.
o— Shod v Dolini. V nedeljo, dne
26.	t. m., pop. ob 4. uri se vrši shod N. D. O. v Dolini. Dnevni red : Nameni in delovaje N. D. O. Vabimo narodno delavstvo v I) »lini in tudi drugo občinstvo, da se shoda udeleži v čim najobilnejšem številu. Shod se vrši v prostorih „Konsum-nega društva".
o— Vsem skupinam N. D. O. v Trstu! Osrednji odbor N. D. O. vabi tem potom vse skupine N. D. O. v Trstu, zlasti pa skupino ^plinarne", ,Sv. Marko in sv. Andrej", „Lloyd“ in „prosto luko" in to pred vsemi skupinske odbornike in zaupnike, da se zanesljivo udeleže velevaž-nega sestanka, ki se viši danes v petek, dne 24. t m., ob 6. uri in pol v društvenih prostorih N. D. O., ul. Lavatoio št. 1. Na dnevnem redu jep os veto v an j e o društvenem glasilu. Ker je zadeva velikanskega pomena za nadaljni razvoj društvenega gibanja, je želeti čim najobil-nejše iu najtočnejše udeležbe.
o— Shod v Skednju se vrši jutri, v soboto, dne 25. t. m., ob 8. zvečer v prostorih „ Gospodarskega društva". Na dnevnem redu je točka: razmere v skedenj sih plavžih. Vabimo delavstvo škedenjskih plavžev, pa tudi ostalo škedenjsko občinstvo k čim obilnejši udeležbi.
o— Podružnica N. D. O — ,, Ajdov ščina" ima v nedeljo, dne 3. julija 1910, ob 4. pop. svoj občni zbor po slf de-čem dnevnem redu : 1. nagovor predsednika,
2.	poročilo tajnika, 3. poročilo blagajnika 4. volitev odbora, 5. poročilo o razvoju organizacije (poroča strokovni tajnik N, D. O. v Trstu), 6. razno. Z ozirom na ta velevažni spored vabi podpisani podružnični odbor vse člane podružnice, da se udeleže občnega zbora točno in v polnem številu.
Za odbor:
E. R e y e r tč. predsednik.
DOPISI.
Iz Zagorja ob Savi. Povedati hočem nekatere stvari o naši bolniški blagajni in njenem uradovanju. Uradovanje pri sejah je nemško, seveda ker smo tam nekje ob Renu doma. Pa pustimo to stvar o narodnosti, prihranim jo za drugikrat, za danes naj malo obširneje opišem postopanje tukajšnje bolniške blagajne. Pri nas je pač tako, da bog obvaruj, ako nisi prijavljen, a če si prijavljen, bodi vedno zdrav, ker bolnišnina se ne izplačuje. Pripomniti mrram tu, da so izjeme. Le nekateri so tako srečni, da se jim zdravje privošči, a nekaterim želi tukajšnje predsedništvu, da bi bili vedno bolni. Več hočem drugokrat
omeniti. Sedaj povem samo ta slučaj iz lansk- ga leta. Neki delavec je bil v minolem letu vpisan v tukajšnjo bolniško blagajno do pozne jeseni. Oboi 1 je na očeh. Tukajšnji zdravnik bolniške blagajne ga je spoznal za bolnega. Stopil )e tedaj v bolniško stanje. Došel je na svoj dom, tam je prejel bolmšni to samo za »n teden. Bolan pa je bil, kakor se je razvidelo iz uradnega spričevala, cele tri tedne Kaj naj torej stori delavec, ako je bolan ? Pravi se v pravilih, da plača okrajna bolniška blagajna, a pri nas ta postava odpade in se izpremeni tako-le: „Bodi vedno član bolniške blagajne, bodi pa tudi vedno zdrav, ker blagajna peša, vzlic temu da ima toliko članov, to pa zato, ker naš modri in vsevedni predsednik po sili, ne pa po volji v o 1 i 1 c e v vse tako modro vodi, tako, da se blagajna oškoduje, ne pa pospešuje. Vprašal bode marsikdo, kako je to, da bi naš g. Mihel zam gel kaj takega učiniti. Pojasniti hočem stvar sam. Do ininol ga leta, dokler ni šel gospod Karol Malovrh, prejšnji tajnik, iz Zagorja, je bilo vse v redu. Opravil je vse posle sam, ne da bi pri tem b lniška blagajna več ali manj gmotno trpela. Prosil je pa, kar se mu je tudi privolilo da je bil pol dneva v uradni pisarni in pol dneva da je bil prost Sedaj je .možicelj" Čubal drug« pogodil in sicer ,,modrejšo.“ Kaj ne bi lažje opravljala dva isti posel, kakor ga je poprej eden. Saj blagajna ima premoženje. Ker mu ta stvar ni šla drugače po volji, je izmislil si naj-modrejšo. Pristopila bode zopet tovarna v Litiji k naši bolniški blagajni in vsled tega potrebujemo še enega uradnika. Res so ga najeli in je še sedaj nastavljen, dasira no predilnica ni in ne bo pristopila k naši bolniški blagajni. Sedaj preraču-
nimo, koliko stane to na leto. Prdč plft' na mesec 100 K drugič dijete poldnevno K, celo dnevno 2 K, noč in dan 4 ^ okroglo, tretjič vožnja prosta. Dobm ie z dotičnika, a slaba je za nas. L »hko 1 torej, da je v prošlem letu imela bLgft,n. 3000 kron izgube, ko se t*»ko l«bjo‘®l selno dela sprem ženjem blagajne. Tre je reB na ta način, da bi bilo kar nabe članov, a da bi ili »si zdravi.
Kakor je enem, tako je tudi v drui?e slučaju, namreč v jfunsumrn-m društvu* Tudi tu se kaže Čobul vrlega bolje rečeno „skrbnega gospodarja." molčim naj za danes pripomnim naj 1® to, da se jo lastna njegova rejenka izraz'^ nekje: „N a š a t a imajo vZagoG veliko, lepo hišo, lepo prod® jalno in poleg so še precej b°‘ gati, imajo lepe tisočake *} , hranjene." Iz tega se lahko razvidi
da misli gosp. njegovo.
„Mihel", da je res že
vse
DAROVI.
Popravek. S k u p i n a N. D. O. Marko-Sv. Andrej" je darovala od stega dobička svojega koncerta za W rodnega delavca" 5 K in ne pa nabrala kakor je bilo v zadnjem N. D. priobčen0.
Odgovorni urednik: STEFAN KOS. Lastnica in izdajateljica: NARODNA DELAV8KA ORGANIZACIJA v Trstu.
Tiska : TISKARNA „EDINOST“ v Trstu.
Josip Štolf a
vedere št. 8. izdeluje vsakovrstna mizarska del*
•• Usi Slovenci v slovensko trgovino! •>
V. DOBAUSCHEK
TRST, ul. Giosue Carducci 11 (prej ul. Torrente), TRST.
Zaloga izgotovljenih oblek in perila za moške. Kup*1 jem v veliki množini od prvih tovarn, prodajam mnog0 in imam male stroške ter mi je tako omogočeno prodajati p°
neverjetno nizkih cenah
'Za novo sezono, velikanski prejemki blaga, 5000 oblek za moške in dečke od K 14.— do 60.— Izven tega bo' gata izbira, kostumov, površnikov, jopičev, telovnikov, hlačr srajc, jopič, spodnjih hlač, nogavic, ovratnikov, manšetoVr halj, montur (terlis) in vsih drugih predmetov za mosk°' Specijaliteta lastnega izdelka za delavce; srajca z kot' monskega exforta ter močne hlače in spodnje hlače. Zgotovlajo se obleke za moške po meri.
Častna krojačnica.
Use po nizkih cenah*
Govori se slovensko,
Priporočam se na najtopleje za 1 Vašo blagohotne podporo.	_____________'

ATTSTRO-AMERIK AN A - TRST
Redna brzoplovba finej Trstom, Italijo, Grško, Severno in Južno Ameriko.
Prvi odhodi iz Trsta:
23. julija parnik ,.Oceana* Nowi-York via Patrasso-Palermo.
7. julija parnik , Aliče" v Buenos-Aires via Almeria-Las Palmas.
Veliki transatlantski parniki z dvojnim vijakom, presKrbljeni z obširnimi in luksoznimi inštalacijami, za potnike I. in II. razreda. — Marconijev brzojav.
Ža informacije se je oglasiti pri ravnateljstvu v Trato, olloa Molla Plooolo It. 2. ali pa h kateremu si bodi agentu ali korespondentu družbe.
Podpisani priporoča sl. občinstvo svojo
žganjarno ::
olloa Petronio številka 1.
A. B
KUPUJTE VSI
Kolinsko kavino primes
(g^i§i3|©®lSiS3K9ai©3l<9^
- JADRANSKA BANKA v TRSTU -
Via della Cassa di Risparmic št. 5 (lastno poslopje).
KUPUJE IN PRODAJA
VpEDNOSTflE PAPlpJE
(RENTE, OBLIGACIJE, ZASTAVNA PISJVIA,
PRIdoRITETE, DELNICE, SREČRE 1. t. d.)
____VALUTE IH DEVIZE-----------
PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH.
.—	— Uradne ure s 9 — 12., 2'30 — 5.3o.
4
VLOGE NA KNJIŽICE
— TEKOČI IN ŽIRO RAČUN — VLOŽENI DENAR OBRESTUJE SE OD DNE VLOGE DO DNE VDIGA. : : : STAVBNI KREDITI - KREDITI PROTI DOKUMENTOM VKRCANJA..------------
Brzojavi; „JABBANBKA“ - Trat. — Telefon: 1463 In 973.	-■.■vr,:i=r===
Mont mic Id laso, borzna naročila
SflFE-DEPOSITS
Promese k vsem žrebanjem. — Zavarovanje srečk.
Menjalnica