Leto IX., št. 40 (wjutrom XVII., št. 230 a) Ljubljana, ponedeljek 5. oktobra I9J6 < >L Vii k/l > _ .... »1 Cena 2 Din ■"LVli kguuijUla iUMlijeVk Ulica Ó. — tel et od ét, öl 22, 3123, 3124, 3125, 3126. Inserate) oddelek: Ljubljana, Selen-Durgova ui. — lei. 3492 to 2492. Poaružnu-a Maribor: Gosposka ulica tt. 11. — Telefon St. 2455 Poaružmca Celje: Kotenova ulica ŠL 2. — Telefon St. 190. Podružnica Jesenice: Pn kolodvoru 3t_ ioa Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42. Podružnica Trbovlje: ▼ atšt dr. Baum-srartnerla Ponedeljska izdaja „Življenje in svet" UreonlStvo; LJubljana: Knaljeva ulica 5. Telefoa ét. 3122. 3123, 3124, 3125 in 312& vsa'- ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej ta velja po poŠt prejemana Din 4.-, po raznatai-db dostavljena Din 5.- mesečno Maribor: Gosposka ulica 1L Telefoi St. 2440. Celje: Stros^rnayerjeva nI. 1. TeL 66 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pt tarifa. BLUM JE OPTIMIST Francoska zunanja politika ostaja zvesta Društvu narodov in zavezniškim državam teneva, 4. oktobra, d. Glede na včeraj-6nje razgovore francoskega ministrskega predsednica Bluma s češkoslovaškim poslanikom Osuskdm in poljskim zunanjim ministrom Beckom trdijo v poučenih krogih, da gre za nova prizadevanja za ublažitev nasprotstev merU spel v Budimpešto, kjer bo ostal več dni. Novinarjem je izjavil, da je njegov obisk docela privatnega značaja, vendar pa domnevajo v vseh političnih krogih, da ima Cerrutti posebno misijo v zvezi z reševanjem poclunavskega problema. Wolde Manam v Turinu Turin, 8. oktobra, b. Semkaj je prispel s svojo rodbino bivši abesinski poslanik v Parizu Wolde Mariam, ki je nedavno prisegel zvestobo italijanskemu kralju. Na postaji ga je sprejel Barlassina, vodja italijanskih misijonov v Afriki, katerega gost bo. Proslava obletnice abesinske vojne Rim, 4. oktobra, b. Včeraj so po vsej Italiji na zelo svečan način proslavili obletnico začetka vojnih operacij proti Abesiniji-Prebivalstvo je poslušalo še enkrat govor, ki ga je imel Mussolini pTed letom dni po seji velikega fašističnega sveta, ki je ekle« nii, da se začne z vojnimi operacijami. Nemški novinarji v Zagrebu Zagreb, 4. oktobra, o. Z jutranjim br-zim vlakom jc prispela iz Splita v Zagreb skupina nemških novinarjev, ki potuje po Jugoslaviji, med njimi zastopniki nemškega propagandnega ministrstva, DNB, lista »Völkischer Beobachter« ter drugih nemških vodilnih listov. Na postaji so jih sprejeli zastopniki oblasti in zagrebški novinarji. V teku dneva so si v spremstvu tiskovnega atašeja v Berlinu g. Crnjanskega ter zastopnika Presbiroja v Zagrebu g. Par-mačeviča ogledali zanimivosti Zagreba in okolice. Ob 13. jim jc mestna občina priredila v Gradskem podrumu banket, ki sta se ga udeležila tudi komandant IV. armije general Jurišič, podban Mihaldžič in podžupan Kaufman.Popoldne so nemški novinarji obiskali z avtomobilom Sljcme in Sestine, ob 20. pa jim je priredil ban dr. Ružič večerjo v hotelu »Esplanade«. Ob pol 23. so odpotovali z brzim vlakom v Ljubljano, kamor so prispeli okoli pol 2. ponoči. Jutri si bodo ogledali Ljubljano in Bled, nato pa se bodo vrnili v Nemčijo. Koncert trboveljskih slavčkov v Beogradu Beograd, 4. oktobra, p. Mladinski pevski zbor trboveljskih s'avckov bo priredil |>o svojih uspešnih turnejah po Češkoslovaški. Avstriji in Franciji 6. i. m. v Kolarčevi univerzi koncert, za katerega vlada v beograjski javnosti veliko zanimanje. Zunanja politika Rumunije Antonescu o sodelovanju Rumunije z zavezniškimi in prijateljskimi državami Pariz, 4. okt. d. Rumunski zunanji minister Antonescu je izjavil ženevskemu dopisniku »Figara« o ciljih rumunske zunanje politike naslednje: Zveza s Francijo ie podlaga rumunske zunanje politike Poslednja konferenca Male antante v Bratislavi in ženevski razgovori so pokazali popo'no enotnost Male untante. Prizadeval si bom, da še bolj ojačim te stike, ki družijo naše tri države na političnem in gospodarskem področju. Prav tako bom skrbel, da se nadalie razvijejo naši odnošaji z državami Balkanske zveze, s katerimi hočemo živeti v najboljšem prijateljstvu. Znano je. da :rnamo tudi zvezo s Poljsko ter si hočem prizadeval, da ostane v dosedanji veljavi. Z našim ve- likim ruskim sosedom bomo nadalje izpopolnili svoje odnošaje na podlagi sporazumevanja in ojačenja pri ja ei js:v.i. Z lta'i-jo se bomo znašli na ku'turnem in gospodarskem področju. Z Nemčijo vzdrzujemo dobre gospodarske odnošaje. Kar se tiče reforme DN, jc to eno izmed najvažnejših vprašanj, ki je na dnevne.;, rodu zasedanja skupščine DN. Izjave, ki j'h je podal zunanji minister dr. Krofta v imenu Male antante. so jasno pokazale nišo že!j<\ da sodelujemo z vsem; silami za okrepitev pakta DN, ne da bi se odpovedali iam-stvu, ki se nam nudi za svobodni razvoj dosedanjega življenja v nedotakljivem okviru naših sedanjih mej. Panameriška nevtralnost Predlog Zedinjenili držav za zaključitev pogodt o nevtralnosti vseh ameriških držav Washington, 4. oktobra, d. Kakor se je zvedelo, so Zedi njene države poslale vladam vseh ameriških držav načrt dogovora o panameriški nevtralnosti, ki naj bi se predložil v odobritev panameriški konferenci v Buenos Aircsu. Dasi besedilo načrta ni bilo objavljeno, se je vendar zvedelo, da vsebuje med drugim tudi določbe proti vsem »neoficiclnim vojnam«. Po tem načrtu se mora pred izbruhom sovražnosti izročiti pravilna vojna napoved ali pa ulti- mat. Nadalje določa predlog prepoved izvoza orožja in municije ter prepoved posojil vojskujočim se državam, kar pa naj bi veljalo le za vojne med ameriškimi državami ne pa med ameriškimi in neameriškimi. Panameriški nevtralci naj bi razsojali, ali gre za vojno ali ne. Zcdinjenc države predlagajo osnovanje konzulaltivnega odbora, ki naj bi imel nalogo, da poenostavi ameriški nevtralnostni sistem. Jubilej varaždinske gimnazije Varaždin, 4. okotbra. o. V Varaždinu so včeraj in danes slovesno proslavili tristoletnico tukajšnje gimnazije. Vse mesto je bilo okrašeno z zastavami. Snoči je bil v mestnem gledališču slavnostni koncert, davi je bila budnica, zjutraj pa so se sestali v gimnaziji bivši učenci, ki jih je pozdravil sedanji direktor Krajiščan. Kmalu nato so prispeli zastopniki vlade in banske uprave. Vlado je zastopal prosvetni minister Stošovič, savsko banovino pa ban .dr. Ružič. Pozdravil ju je direktor gimnazije Krajiščan, ki se mu je zahvalil minister prosvete. Nato je bila v cerkvi svečana zahvalna maša, ki jo je daroval eden izmed bivših učencev gimnazije kot zastopnik obolelega nadškofa dr. Bauerja. Po maši so slovesno odkrili spominsko ploščo na poslopju meščanske šole, v kateri je bila nameščena varaždinska gimnazija od 1. 1665. do 1. 1870. Po tej slovesnosti so vsi udeleežnci odšli v mestno gleda- lišče, kjer je bila slavnostna akademija. Ob tej priliki je imel prosvetni minister Stošovič govor, v katerem je čestital k jubileju v imenu vlade ter ob koncu sporočil, da je kraljevsko namestništvo odlikovalo varaždinsko gimnazijo z redom sv. Save I. stopnje, s čemer je hotelo izreči priznanje za njeno večstoletno uspešno dak> r vzgoji mladine. Na akademiji so bile prečitane tndi pozdravne brzojavke Nj- Vis. kneza namestnika Pavla. Jugoslovenske akademije t Zagrebu, zagrebške univerze, Srbske akademije. ljubljanske univerze in mnogoštevilnih drugih prosvetnih ustanov. Navzoči so bili tudi zastopniki Nj. VH. kralja, zastopniki senata in Narodne skupščine ter delegati raznih prosvetnih korpo-racij. Popoldne so odšli vsi bivši učenci na mestno pokopališče, kjer so obiskali grobove svojih bivših gimnazijskih direktorjev, profesorjev in tovarišev. Kongres emigrantskih organizacij Zagreb, 4. oktobra, o. Danes se je vršil kongres zveze emigrantskih društev v Jugoslaviji m sicer v dvorani obrtniškega doma. Izmed 39 društev, kolikor jih je včlanjenih v zvezi, je bilo zastopanih 30 društev po 59 delegatih z 76 pooblastili, Skupaj z emigranti iz Zagreba se je udeležilo zborovanja nad 200 ljudi. Zastopane so bile organizacije iz Ljubljane, Mari bora, Ptuja, Celja, Novega mesta, Kranja, Trbovelj, kakor tudi iz Zagreba, Beograda, Sušaka, Sarajeva, Banjeluke, Niša in drugod. Iz dravske banovine so bili poleg drugih tudi prof. Lavoslav čermelj, Ivo Sancin in dr. Prodan. Kongres je vodil zaslužni predsednik emigrantske organizacije dr. Ivan Marija čop iz Beograda, ki je bil navdušeno pozdravljen. Po pozdravnih govorih zastopnikov društva »Istrec in Jugoslovenske matice je dr. čop podal daljše poročilo o delu emigrantskih organizacij v Jugoslaviji. Obširna debata se je razvila o kolonizaciji emigrantov, ki je bila ponekod iz- vršena kolektivno, ponekod pa individualno. Po dr. Copu so podali svoja poročila ostali funkcionarji ter zastopniki posameznih sekcij. Za publicistično sekcijo je poročal dr. čermelj, ki mu je bila izrečena za njegovo nesebično delo zahvala. Po razpravi o poročilih uprave in tedniku 3>Istra« je bila izvoljena nova uprava, v kateri so; predsednik dr- Ivo Marija čop iz Beograda, podpredsedniki Juraj Mirkovič iz Beograda, dr. Anton Filič iz Zagreba, dr. Josip Dekleva iz Ljubljane, tajnik Anton IviSa iz Zagreba, blagajnik Zvonko Blažič iz Beograda, načelnik publicističnega odseka dr. Lavoslav čermelj iz Ljubljane, načelnik socialnega odseka Anton Mladen iz Beograda, načelnik statističnega odseka Fran Bujič iz Zagreba, načelnik organizacijskega in propagandnega odseka Ivo Višnjevec iz Ljubljane, načelnik kolonizacijskega odseka Perič is Ljubljane in načelnik pravnega odseka dr. Radikon iz Beograda. Zastopnik ministra za socialno politiko Beograd, 4. oktobra. AA. Ker se bo minister za socialno politiko im narodno zdravje Dragiša Cvetkovič nekaj časa zdravil v inozemstvu, je bil z ukazom kraljevega namestništva določen za njegovega zastopnika minister za telesno vzgojo naroda dr. Josip Rogič. Protestno zborovanje beograjskih trgovcev Beograd, 4. oktobra, p. V prostorih Ko-larčeve restavracije se je vršlio danes protestno zborovanje beograjskih trgovcev proti industrijskim prodajalnicam in veleblagovnicam. V sprejeti resoluciji zahtevajo beograjski trgovci nujno rešitev vprašanja razdolžitve gospodarskih krogov, reformo davčne zakonodaje, prepoved karte-lov, prepoved sistema industrijskih proda-jalnic ter veleblagovnic ter strožjo kontrolo nad poslovanjem inozemcev. Sličoi zborovanji sta bili v Novem Sadu in Nišu. Konferenca katoliških škofov Beograd, 4. oktobra, p. Dne 6. t. m. se bodo sestali v Zagrebu na konferenco katoliški škofje iz vse države |>od predsed* stvojn zagrebškega nadškofa dr. Bauerja. Seaton Watson v Beogradu Beograd, 4. oktobra, p. Kakor smo že javili, se v Beogradu mudi ugledni angleški publicist Seaton Watson. Angleško*ame-riški klub mu je priredil snoči banket, ki ee ga je udeležilo tudi večje število političnih osebnosti, javnih delavcev in drugi. Seaton Watson se je za svojega Stiridnev« nega bivanja v Beogradu sestal z večjim številom naših uplivnejših politikov. Nov sokolski dom v Beogradu Beograd, 4. oktobra, p. Sokolsko društvo Beograd VTH je danes slovesno otvo-rilo svoj novi dom. Otvoritvi so prisostvovali odposlanec Nj. Vel. kralja, polkovniki Dušan Nedeljkovič, zastopnika vojnega ministra in ministra za telesno vzgojo ter veliko število Sokolov. Zanimive letalske vaje Beograd. 4. oktobra, p. Na Baniiòkem po« liu so priredili danes velike vaje vojaških letal. V to svrho so improvizirali celo naselje hiš, tvornic ter podvzeli potrebne ukrepe za obrambo proti napadu neprija« teljskih letal na prestolnico. Protiletalsko topništvo je uspešno branilo naselje in mu uspelo zrušiti dve neprijateljski letali, vendar pa je eno izmed nasprotnih letal pro» drlo in porušilo vse naselje. Zanimivim manevrom ie prisostvovala veüka množica ljudi, kakor tudi zastopniki naše vojske. Koroška rana se je spet odprla... Na žalnem zboru za umorjenim Miho Habihom so govorniki znova razkrili žalostno stanje naših rojakov onstran Karavank Delo Glasbene Ljubljana, 4 oktobra V posvetovalni dvorani na magistratu je bila dopoldne ob 11. uri pod okriljem osrednjega odbora Kluba koroških Slovencev v Ljubljani kratka, intimna, a nadvse dostojna počastitev spomina umrlega zavednega koroškega Slovenca Mihe Habiha. Komeracije, ki jo je vodil klubov predsednik državni tožilec g. dr Julij Fellacher. so se udeležili poleg številnih koroških rojakov. primorskih emigrantov in drugih zavednih narodnih mož in žena. ki so do kraja napolnili mestno posvetovalnico, tudi zastopniki mestne občine in mestnega sveta, nadalje zastopnik Legije koroških borcev g. Božič, zastopnica organizacij primorskih rojakov ga. Maša Gromova. pod-starosta Sokola Engelbert Gangl, zastopnik Univerze prodekan dr. Kidrič, pr-vomestnik Q\1D inž. Mačkovšek in zastopniki Branibora, Slovenske Straže in Prosvetne zveze. Žalni zbor je prejel naslednjo brzojavko: »Emigranti iz julijske krajine, zbrana kongresu v Zagrebu, so v duhu z vami, ko se spominjate narodnega mučenika Habiha. — Dr. Čok, predsednik.« Po kratkih pozdravnih besedah, ki jih je predsednik dr. Fellacher naslovil na številne udeležence, je spregovoril tople besede višji državni tožilec dr. Luka Kravina, klubov podpredsednik. Iz njegovih kratkih, mirnih besed posnemamo nekaj odstavkov. ki niso segli kot težka žalost le na duše pričujočih udeležnikov komemora-cije, temveč morajo seči kot težek kamen na narodno zavest vseh tistih, ki niso imeli možnosti, da bi se osebno pridružili tihi počastitvi neme žrtve — koroškega kmečkega fanta Mihe Habiha. pevca iz Hodil nad Vrbskim jezerom, ki se je nedeljskega večera 13. septembra zgrudil smrtno zadet sredi ceste, vračajoč se proti domu s proslave slovenske pesmi, ki so jo zavedni koroški Slovenci priredili v Dobu pri Logivesi nad Vrbskim jezerom. Padel je kot žrtev svoje poštenosti, padel pod zahrbtno roko svojih bratov po krvi, ki pa so se vdinjali tujčevim težnjam in zasledujejo le uničenje vsega narodnega, nam najdražjega. Padel je. ker je bil pošten Slovenec. ker je ostal zvest svoji materi in ker je ljubil slovensko koroško pesem Bil je kmet, vreden potomec svojih očetov, ki so skozi dolgo vtsto rodov branili svojo lepo zemljo, da je ni zasedel tujec Bil je pevec, eden najboljših in kakor je dobra in lepa koroška pesem je dejal dr. Kravina, tako je bila lepa in dobro duša pevca Mihe Habiha, ki je dal za Koroško vse svoje življenje. Slovenska Koroška se je po njegovi smrti zavila v žalost. Habihov ubijalec Aleš in njegov pomagač Med ja, slovenska fanta naše krvi, toda sovražna re-negata, nahujskana od nemških voditeljev v Celovcu pa sta se še dalj časa potem ponosno, z vzdignjeno glavo sprehajala prosto po slovenskih tleh. kakor da sta opravila »dobro stvar«. Šele na poziv sodne komisije, ki je izvršila obdukcijo Ha-bihovega trupla in našla na njem sedem smrtnih ran, so ubijalca in njegovega po-magača spravili v zapor Po pretresljivem orisu tega zločinskega dejanja zavratnih morilcev je nato dr. Kravina opozoril, da to ni šele prvi primer, ko je padel koroški Slovenec kot žrtev svoje narodne značajnosti. Kar pa dà misliti, je okolnost, v kateri se je umor izvršil Izvršila sta ga dva brata po slovenski krvi nad bratom, nahujskana od nemških voditeljev samo zato, ker je Ha-bih ostal zvest svojim očeiom in svoji zemlji Renegat uživa na Koroškem vso podporo in onoro pri mogočnikih pri sodni-ji in uradih. Slovenec pa ne sme zapeti slovenske pesmi, ne da bi veljal takoj vsaj za iredentista ali za veleizda jalca. In nemški narod, ki se ponaša s svojo kulturo pred vso Evropo, ne le. da tako dogaianje mirno gleda, temveč je o potrebi takega ravnanja celo prepričan. Oficielna Avstrija. ki tako naglasa katoliški temelj svoje avtoritarne vlade ie očividno postavila iztrebitev koroških Slo'vercev v program svoje notranje politike. Lepim obljubam avstrijskih kaneelarjev. k' potujejo po Koroški, še ni sledilo niti er.r skromno dejanje. Koroški Slovenci nirrajo niti ene svoje šole, nimajo niti enega svojega zavednega učitelja, ki bi cmel poučevali slovenske otroke, cele ducate ilovenskih župnij pa so zasedli nemški dulovniki doseljeni iz nemškega rajha Slo\encem so vzeli slovenske župane in jih s prevaro oropali celo zastopnikov v gospodarskih institucijah. Ko pa vsega tega še ni bilo dovoli, so skovali peklenski načrt da je treba s silo ustrahovati naš zavedni živeli na Koroškem In vse to se vrši pod ščitom najmogočnejše organizacije v deželi — koroškega Heimatbunda. ki odloča v koroški deželi več kakor sam deželni glavar ali pa celo sam kancler. Po navodilih te organizacije je bil zasnovan napad na župnika Fertalo v Pokrčah, ko je lani spet uvedei slovensko petje v svoji cerkvi. Celovški nemškutarji so s kamenjem in gnilimi jaj ci napadli naše pevce v Kotmari vesi, za upniki te organizacije so napadli v Doberh vesi voditeljico slovenskega dekliškega gi banja na Koroškem Milko Hartmanovo in so jo tako hudo ranili, da je skoraj oslepela Za vse te napade ni bil nihče kazno van, kajti mogočna roka koroškega Heimatbunda odloča tudi pri državnem pravd-ništvu v Celovcu, pri policiji in sodniji Ni torej nič čudnega, če so na Koroškem vsi prepričani, da je ogabni umor Habiha v Škofičah sad delovanja koroškega Heimatbunda, • saj je bil morilec Aleš njegov zaupnik. Prepuščeni samim sebi. zrejo zdaj koroški Slovennci žalostnim časom nasproti. Bolj kakor kdaj. potrebujejo naše moralne zaslombe. Naj imajo vsaj zavest, da jih mi tostran nismo pozabili, da čutimo in trpimo z njimi Po težavnem križevem potu mora priti odrešenje in koroški Slovenci mora jo-čutiti da stoji za njimi ves Slovenski narod, vsa pomlajena, močna Jugosla vija Namen današnjega turobnega zbora, je dejal dr Kravina. je. da jim to novemo da počastimo poleg trpljenja in smrti njihovega in našega mučenika Habiha tudi njihovo trplienje in njihovo mučeništvo. Miha Habih je dal za Koroško vse dal je svoie življenje, iz njegove krvi pa bo vzrasla nova Koroška, ki bo visoko dvignila slovensko pesem in slovensko kulturo proti nem?ku^ar<5ki nemorali in nemški objestnosti. Zato Mihejeva žrtev ni bila za man. Slednjič je dr. Kravina še naglasil, da nas k Habihovi tihi počastitvi ni zbralo sovraštvo do nemškega naroda, ker dobro vemo. da pošteni Nemci takega načina borbe na Koroškem ne more io odobravati Obsojamo pa nemoralno nemškutarstvo, ki ga žal oficielni krogi na Koroškem g oje kljub vsem danim zagotovilom. Zato nas ie na današn jo počastitev zbrala upravičena skrb za usodo našega življa na Koroškem. ki s strahom gleda v bodočnost Po teh besedah je dr. Kravina pozval zborujoče, da so stoje s trikratnim vzklikom »Slava!« počastili spomin na pokojnega narodnega mučenika Habiha in s tem izrekli priznanje njegovi žrtvi. Zborovalci so se nato otožni razšli. Veliko zborovanje trgovcev in obrtnikov V resolucijo so strnili mnogo važnih zahtev V dvorani Trgovskega doma je bilo dopoldne veliko zborovanje naših trgovcev in obrtnikov, da vso našo javnost in vse poklicane instance opozore na obupne razmere, v katerih se v dobi krize, a zlasti še v najnovejši dobi bore vsi naši pridobitni in delovni stanovi za svoj obstoj. Zborovanje, ki se ga je udeležilo veliko števil0 gospodarstvenikov iz Ljubljane in okolice, je otvoril predsednik Zveze trgovskih združenj g. Karel So&s, obširnD poročilo o položaju našega gospodarstva pa je podal predsednik Obrtniškega društva Rebek, čigar izvajanja je z nekaterimi krepkimi pripombami izpopolnil še bivši predsednik Zbornice za TOI Jelačin. Na koncu je predsednik Zveze gostilni-čarskih združenj Majcen prečital resolucijo na predsednika vlade, ki so j0 zborovalci sprejeli z burnim odobravanjem in ki vsebuje naslednje zahteve: čimprej naj se reši vprašanje o razdelžitvi vseh gospodarstvenikov z noveliranjem stečajnega zakona in zagona o prisilnem poravnanju in z njih prilagoditvijo današnjim razmeram. Dotlej naj javne prodaje in ekse-kueije prenehajo, z reformacijo davčnega zakonodajstva naj se po zakonu spet za-jamči samoobdavčevanje davčnih obveznikov in uvede pravičnejše obdavčevanje na progresivni osnovi. Ncbena vrsta gospodarstva naj se ne privilegira na račun drugih, karteli pa naj se z zakonom za-branijo. Kupovalno-predajne zadruge, ki poslujejo tudi z nečlani, naj se obdavčijo kakor vse druge trgovine. Prepovedo naj se sistemi industrijskih prodajalnic in velikih magazinov, kakor jih predstavljajo Bata, Tata in Tivar. izvrši naj se reforma socialne prodaje, da se prilagodi današnjim razmeram. V smislu § 384 zakona o trgovinah naj se izvede prisilno zavarovanje obrtnikov, trgovcev in gostilničarjev, preneha naj se z monopolizacijo trgovine in ukinejo naj se vse ustanove, kakor so Prizad in s lični zavodi. Z zakonom naj se zasleduje in onemogoči šušmarsko del0 v obrti, trgovini in gostilničarstvu in pobdje naj se nelojalno tekmovanje. Osebam brez strokovne izobrazbe naj se ne dajejo dovoljenja za izvajanje obrti, trgovine in sličnih del. Tujcem naj se onemogoči udeležba v na-rodno-gospodarskem življenju in naj se tudi vsem njihovim agentom in zastopnikom prepove vsako delo. Strogi reviziji naj se podvržejo vsa pooblastita, ki so bila izročena tujcem v naši državi, pri tem naj se zaslišijo tudi strokovne organizacije in zbornice. Takoj naj se prične z osnovanjem gospodarskega sveta, v katerem bi bile zastopane vse vrste našega gospodarstva. Banovinske in občinske dajatve naj se ukinejo ali znižajo na mbrmum. Sprejme naj se uredba z zakonito m čjo, ki naj ustavi postopanje proti gostilničarjem zaradi trošarinskih in točilniških krivd, ki so bile nenamerno izvršene. Z zakonom naj se zagotovi svoboda zborovanja, razgovora in tiska, da bi se zlasti v pogledu g-spodarskih vprašanj mogli zmerom nemoten0 posvetovati. KINOM0ST DANES ob 20.30 najbolj veseli film vseh časov ŽENE STAVKAJO i Cene: Din 3.50 — 6.50. Kos (prvi 30 del v najrazličnejših tehnikah, drugI pa 20 krajin in tihožitij). Razstavo, ki spada brez dvoma mest pridružil eden naj-odličnejših predstavnikov modernega češkega slikarstva, Jan Slaviček iz Prage. Mimo drugih so otvoritvi prisostvovali pomočnik bana dr. Majcen in soproga bana, inšpektor konjenice divizijski general Nedelj kovič z gospo, načelnik kulturnega oddelka mestne občine dr. Mole in sopr-ga župana dr. Adlešiča, predsednik Narodne galerije dr. Windischer z upravnikom Zor-manom, direktor Narodnega muzeja dr. Mal, zastopni^ mariborskih likovnih umetnikov prof. Jirak. pa še ve'iko število umetni'ov, kritikov in predstavnikov naše kulturo in družbe. Geste je v imenu razstavljalcev pozdravil najprej predsednik Društva likovnih umetnikov G A. Kos, ki je poudarjal, da trojice sicer ne veže skupna usmerjenost, pač pa zavest, da je delo tisto, ki daje umetnosti in umetniku pravice do obstanka in do plačila V imenu lige je prof. Ivan Vavpotič izrekel zahvalo domačim raz-stavljalcem, da so povabili v svojo sredo tako uglednega predstavnika miade češke likovne umetnosti, sina esnega največjih genijev češkega naroda, velikega Antona Slavička. Pozdravno besedo je prof. Vavpotič zaključil z željo, da bi kaj kmalu doživeli skupno razstavo vseh onih slovenskih in jugoslovenskih umetnikov v Pragi, ki so v metropoli mlade bratske republike svoj čas študirali, obenem pa, da bi prišlo tudi do velike vseslovanske umetnostne razstave v Parizu, Pragi ali Moskvi. Razstavo je nato po daljšem govoru, v katerem je razčlenjal krizo v odnosu sodobne umetnosti do sveta in pa v odnosu občinstva do umetnika in umetnine, otvoril kustos Narodnega muzeja dr. Ložar. Med drugim je dal aktualno pobudo, naj bi prireditelji umetnostnih razstav uvedli tudi permanentne vstopnice, ki bi umetnost ljubečemu občinstvu nudile priliko do čim pogostejših obiskov razstavljenih del, hkratu pa je podal kratko karakteristiko vseh razstavljalcev. Po otvoritvi, ki jQ je prenašala tudi radijska postaja, si je veliko število obiskovalcev ogledalo razstavo, ki je napolnila srednjo in obe stranski veliki dvorani paviljona. V srednji je abran:h 25 plastik Franceta Goršeta, 9 sepij in kred Jana Slavička in še nekaj Maleševih del, v desni in levi dvorani pa razstavljata Males in Pala je, pala slanica • • • Muhasta jesen se je vsaj za nekaj dni spet unesla in po rahlih potresnih spominih smo dobili krasno nedeljo. Ozračje je bilo mirno, nebo jasno, sonce je 5e kar izdatno prigrevalo in spravljalo v dobro voljo iz* letnike po bližnjih in daljnjih poteh okrog Ljubljane. Toda jasna jesenska noč je opra-vila svoje: legla je slana in uničila bujno cvetoče grede. Vsesvetnice, krizanteme, da-lije, vse je bilo zjutraj skuhano in uničeno. Reševalna postaja in policija sta ves dan uživali mir. Hrupnih prireditev ni bilo, zelo dostojno 6e je obnesla lepa spominska prireditev Idrijčanov v Trgovskem domu. VS«S». - --------* •* Društvo izložbenih aranžerjev postane klub Pred štirimi let) ustanovljeno društvo izložbenih aranžerjev za dravsko banovino, s sedežem v Ljubljani je po uspešnem uvodu v naše javno življenje sklenilo dati strokovnemu delu še jasneje začrtano smer. kakor so *o predvidevali prvi delavci v društvu ob ustanovitvi. Na izrednem občnem zboru -so naši izložbeni aranžerji sklenili spremembo imena organizaciji v »Klub izložbenih aranžerjev v Ljubljani«, ker na* meravajo e tem doseči večjo povezanost pri delu in organizatorao združiti v en krog le one aranžerje. ki se e to stroko trgovskega dela v resnici pečajo. Veliko število članstva, ki se dosedaj razen pravih aranžerjev ni dovolj zanimalo ne za društvo, ne za interese epecielno aranžerekega stanu, se bo z ustanovitvijo samo?tojnega kluba aranžerjev sicer zmanjšajo, zato pa upajo našJ marljivi aranžerji doseči čim več uspeha na svoji novo začrtani poti s šte* vilčno manjšo, a zato bolj izbrano četo, ki ji ostane do nadaljnjega na čelu še g. En-gelman, dosedanji predsednik društva. Izredni občni zbor je potekel v polnem soglasju ob poJnoštevilni udeležbi članstva mnogih predstavnikov iz trgovskega sveta, ki so tudi v debati pokazali marsikatero zdravo smernico. _ Nova pravila so že bila te dni predložena pristojnim oblastem v odobritev, takoj zatem pa bo novi klub priče! obrežen delovni program Za kožo je šlo Ljutomer, 4. oktobra. Posestnik Martin Smodiš na Podgradju je doživel hudo presenečenje. Ko je namreč zjutraj stopil v Llev, je moral ugotoviti, da mu je pomoči izginila iz njega najlepša krava. Nikjer ni bilo za njo sledu, poti in ceste so bile takrat še suhe in stopinj ni bilo videti. Mlatiči soseda Trioka, ki s0 spali na skednju, so sicer čuli ponoči, kako je nekdo gnal neko živinče po ce-1 sti in ga pretepal. Slišali so celo glas: >Udari vraga, če neče iti!« Kljub temu so bila vsa poizvedovanja zaman. Zidaj pa so našli kravo v brez ju naj cesto, ki drži Iz Ljutomera v Radomerje. Tatova — bila sta najbrž dva — sta jo bila strokovnja-gk© zaklala, nato sta jo obesila na dievo in odrla. Kožo sta vzela s seboj in jo najbrž prodala. Meso pa sta pustila, šlo jima je to«rej samo za kožo. V zadnjem času se množe take tatvine. Tako so nekemu posestniku v Veličanih odpfljali kravo celo na avtomobilu. Ponoči je slišal, kako je neki avto pri njegovi hiši obrača, zjutraj pa ni bilo krave v hlevu. Tatovi so v obeh primerih neznani, škoda za prizadeta posestnika pa občutna. Matice v Celju Celje, 3. oktobra Glasbena Matica v Celju j«s imela sinoči ledni občni zbor, na katen.m je položila obračun svojega einotieuega, požrtvovalnega in uspešnega kuìlurnega dela. Predsednik g. dr Miian Orožen je poročal, da je /.avod v preteklem letu po zaslugi odlične ^a učitejjrkega zbora lepo napredoval. Itav. nateli zavoda g. Karlo Sancin je napravil letos na graškem konservatorjju izpit umet« ruške zrelosti in violinske mojstrske šole. L novim šolskim 'etom se je učiteljski zbor (»omnožil za eno moč. ko je bila nameščena bivša operna pevka altistka gdč. Do« ra Ropasova za pouk solopetja in za mia* dinsko zburovno petje. Tajnica gdč I. Zupančičeva je poročala, da so bile v preteklem 'etu pod okriljem Glasbene Matice v Celju naslednje glasbene prireditve: dne 21 januarja koncert Praškega kvarteta s sodelovanjem pianistke ge. Mirce Sancinove, dne 7. maja koncert godalnega kvarteta Glasbene Malice v Celiu, dne 27. maja koncert slepih gojencev iz Za* greba in matineja. Prj letošnjih javnih produkcijah, ki so vsestransko uspele, je nastopilo 57 posaniezn'h gojencev in gojenk ter orkestrjej ansauibl. Nadalje je Glasbena Matica sodelovala pri koncertu CPD dne 1-decembra, pri jubilej nj akademiji CMI) dne 14. februarja in 26. septembra pri akaJe» miii RK. gojenci z ravn. g. Sancinom pa so nastopili pri proslavah na celjski gimnaziji dne 1. decembra in 28. junija. Glasbena Malica prosi mestno občino, da bi po* svetila vso skrb vprašanju prostorov Glasbene Mat.ce. ker so 6edanii prostori nezadostni. Odločilni činitelji naj bi tudi pod» prlj šolo Glasbene Matice v njenem stremljenju, da doseže pravico javnosti. Iz poročila blagajnika g. ravnateba Turnška je razvidno, da je imela Glasbena Matica v preteklem letu 137 181.50 Din dohodkov in 130-299.50 Din izdatkov. Prebitek znašalo* rej 6.882 Din. Nadzornik Sole g. prof. Fink je pohvalil vestno, natančno in marljivo delo učiteljskega zbora pod vodstvom ravn. K. Sanci-na. Bivši gojenci Glasbene Matice doseza* jo na višjih glasbenih zavodih lepe uspehe, ki so Glasbeni Matici v Celju v ponos. Za nameravano reorganizacijo Glasbene Matice v Celiu služita kot vzor glasbeni šoli v Beogradu in Skoplju. Glasbena Matica naj b! se pretvorila v nekak srednješolski zavod kot priprava za konservatoni in naj bi imela pripravljalni, nižji in višji oddelek Poleg vseh gJasbenih naj bi se poučevali tudi teoretični predmeti. Zavod naj bi dobil pravico javnosti in bi bil potem r>od nadzorstvom ministrstva prosvete. V primeru reorganizacije bi potreboval zavod OjU. I« r*(. pod S. Br V'à2 od rt XL 1924. brezpogojno več prostorov- O inventarju je poročal gospodar g. ravn. Jerič. Gosp. ravnatelj Karlo Sancin je poroča', da se je na Glasbeni Matici doslej vpisalo 127 gojencev in gojenk, in sicer 75 za klavir 48 za violino in 4 za solopetje. Ob koncu preteklega šolskega leta je bilo na zavodu 145 gojencev. Ravn. Sancin se je zahvalil vsem, ki so z zanimanjem sledili razvoju zavoda, zlasti pa ministrstvu prosvete. banski upravi, mestni občini in Dramatičnemu društvu za podporo. Zavod je v tesnih stikih s celjsko gimnazijo, s katere je na zaivodu največ gojencev. Učiteljtiki zbor Glasbene Matice ima vedno pred očmi tudi vzgojno dek). Zavod pomaga in sodeluje v javnosti, kjer more. Glasbena Matica je za to poklicana, da postane nekak kulturni center za Celje. Na predlog pregledovalca računov g- direktorja M ra vijaka je preje! ves odbor raz-rešnico, blagajnik pa pohvalo. Nato je bil izvoljen ves dosedanji odbor. Ob zaključku se je g. direktor Mravljak zahvalil g. ravn. Sancinu za vez, ki spaja gimnazijo z Glasbeno Matico. Elitni kino Matica Telef. 2124 f Prekrasni film čarobnega petja in nepozabne vsebine AVEMARIJA (Osamljeno srce) — — Poje kralj tenorjev BENJAMIN GIGLI. Predstava samo ob 16. uri. V torek, 6. oktobra predstave ob 16., 19.15 --lin 21.15 ZADNJIKRAT.I Maribor preko nedelje Maribor, 4. oktobra. Krasna, idealna jesenska nedelja. Zaživelo je v okoliških vinogradih in zidanicah, kjer se pripravljajo za bratev. Izletniki so izbrali bližnje okoliške postojanke za izlet in se še dobro ogreli na soncu. Sinoči je bila v gledališču premiera »Pohujšanja v dolini šentflorijanski« Predstava je iz borno uspela in ao vsi sodelujoči bili deležni živahnega aplavza. Pred predstavo je spregovoril uvodne besede o Cankarju in njegovem delu dramaturg mariborskega gledališča dr. Ivan Dornik. Premieri je prisostvoval tudi znani češki Iiterat dr. Oto fainarik. čigar komedija »Zorka« se je ob njegovi navzočnosti vprizorila nocoj. Odhod živali je bil danes na god živalskega patrona sv. Frančiška po Mariboru. Tradicionalni obhod s požrtvovaliim predsednikom Društva za varstvo živali višjim svetnikom Pir natom na čelu je v slikoviti pestrosti krenil iz Zrinjeskega trga, po Aleksandrovi cesti in Gosposki ulici preko Državnega mostu na Kralja Petra trg. od koder se je vrnila nazaj na Zrinjskega trg. Za vozom so imenitno stopicali trije kužki s cvetli-crmi. Zborovanje mariborskih gospodarskih krogov V spodnji dvorani pri »Orlu« je bilo danes dobro obiskano zborovanje mariborskih trgovcev obrtnikov in gostilničarjev, da izrazijo svoje stališče k aktualn:m gospodarskim problemom. V imenu akcijskega odbora je otvoril današnje zborovanje predsednik Trgovskega gremija g. Ferdo Pintar, ki je naglašal. da je danes obrtniški stan brez lastne krivde prolelarizi-ran in ki je poudarjal, da prinaša favoriziranje Nabavijalnih zadrug državi vePko Scodo. Dejal je. da manifestirajo pridobitni sloji na današnji dan zato da se vzame končno in odločno v roke rešitev pro-hlemov trgovstva, obrtništva in gostinstva-Potem ko je bi! za predsednika zborovanja izvoljen g. Fran jo Bureš. je povzel besedo predsednik mariborske kovinarske organizacije g Franjo Kumerc. ki ;e dejal da je potrebno, da se pridobitni sloji zberejo v složnosti in dvignejo svoj g'as v svojo obrmpbo in obrambo ž:vlien;Kralj Lear« za red B. Ta tragedija nehvaležnosti je umetnina iz 6ve« lovnega repertoarja ter nosi v sebi vso veličino Shakespearejevega duha, silo njegove dramatike in lepoto verzov. Predstava bo od'grana v običajni zasedbi. V glavnih vlogah; Levar. Skrbinšek, Cesar, Lipah, Jer» man. Jan. Stupida, Gregorin, Debevec, Da« nei in Potokar. ter dame: Mira Danilova. Saričeva in Boitarjeva. Režiser: Ciril Debevec. V sredo ho premiera francoske komedije »Florentinski slamnik« od Labicha. Cesar, Kralj, Sancin, Drenovec, Daneš, Jerman, Bratina, Potokar. Gabrijelčičeva, Levarjeva, Boltarieva. Pevske vložke na besedilo Frana Albrehta je skomponiral g. šušterSič. Režiser in inscenator; inž. arh Bojan Stu» pica. Predstava bo za premierski abonma. Opera Za premierski abonma bo jutri predstava revijane operete »Pod to goro zelena«. Delo je komponiral češki skladatelj Jaro Beneš, ki je postal popularen 6 svojo ope* reto »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«. >Pod to goro zeleno ..« pa jo po humornoetj in razeibanosti dejanja in glas* be prekaša. Zasedba je običaja. Dirigent; dr. švara. V Elitnem kinu Matici bo danes pred* stava samo ob 16. uri, ker bo zvečer ob 20. koncert Glasbene Matice. Postani in ostani član Vodnikove družbe ! onadlall Tekme za Kraljev Sond Tekme za fond blagopokofnega kralja Aleksandra niso nudile zanimivega sporta — Najbrž tudi gmotni uspeh ne bo prevelik Ljubljana, 4. oktobra. Na Primorju sta bili o okviru prireditev ■ja kraljev fond na sporedu dve tekmi. V prvi sta nastopili dve reprezentanci iz zadrege, moštvo prvega razreda proti moštvu drugega razreda. Kot glavna tekma je bilo določeno srečanje med Ljubljano m Hermesom. Prireditev ni našla odziva med športnim občinstvom, čeprav je bila prav lepa jesenska nedelja, se je zbralo na igrišču kvečjemu dvesto ljudi. Prisostvovali so precej slabemu nogometu. II. razred : I. razred 5 : 3 (1 s D Predstavniki drugega razreda so bili ambiciozni. Videti je to tudi po odzivu, ker so se vsi do enega pokorili potfvu pod-saveznega kapetana, dočim jc bilo mpd prvorazrednimi ljudmi prec<^ opravičil. Re :zerve so potem le za silo zamašile luknje. V prvem delu igre ^ra si bila nasprotnika precej enakovredna in po do ce'a odprti igri je ostal rezultat povsem ustrezajoč poteku neodločen. V nadaljevanju pa se je igra močno, razgibala, drugi razred je prešel v skoro. trajno ofenzivo, pričelo je deževati golov. Drugi razred je z večjo odločnostjo, z bolj povezano igro. predvsem ;?a z večjo voljo zasluženo odločil igro v svojo korist. Sodil je dobro g. Kos. Ljishlfassa ; Hermes i : 1 (I : ©) Dočim je Hernes nastopil nele kompleten, temveč. tudi z najnovejšimi ojačenji, ki še niso upravičena do igre, je postavila Ljubljana svojo drugo garnituro, v kateri i50 sicer igrali tudi neki na novo pridobljeni igralci. Igra je bila precej mrtva in mlačna brez posebnih pretenzij. Herme-žani so igrali prvi polčas precej defenzivno, nikakor se niso mogli zbrati.. V moštvu Ljubljane je spočetka stvar dobro funkcionirala, čimbolj pa se je igra nagibala h koncu, tembolj je moštvo razpadlo, tako da pod konec igre ni bilo že nobene skupnosti več. V prvem polčasu je prišla. Ljubljana v vodstvo po Erberju, ki je pretvoril nekam radodarno prisojeno enajstko, Hermes pa je v drugem polčasu zenačil po B-odn'ku. ilei je efektno zaključil uspelo kombinacij-:>ko -potezo. Sodil je dobro g. Pečar. Maribor ; Maribor 5 : 5 Maribor, 4. oktobra. Na igrišču SK Rapida je bila popoldne nogometna tekma v korist fonda pokojnega kralja Aleksandra I. in je v to svrho tukajšnji okrožni odbor LNP nominiraJ dve enajstorici, ki sta bili sestavljeni iz igralcev vseh mariborskih klubov. Tekma se je končala neodločeno 5 : 5. Sodil je g Jančič. Dopoldne je bila na igrišču bivše Svobode v Magdalenskem parku revanžna nogometni tekma med SK Konjice in mariborskimi gasilci. Zmagali so gasilci 2:0 (1 : 0) V Celju Celje, 4. oktobra. Danes p-poldne sta bili na Glaziii dve tekmi za kraljev fond, katerima je prisostvovalo 300 gledalcev. Celje ; Jugoslavija 6 : 0 (3:0) Moštvo Celja je predvedlo lepe kombinacije ter je bilo ves čas ab3olutno v premoči. Jugoslavija je igrala brez vsake volje ter ni mogla biti kos svojemu nasprotniku. Sodil je g. Seitl prav dobro. Olimp : Atletiki 5 : 3 (1 : 1) Obe moštvi sta nastopili v oslabljenih postavah. Atletiki so v drugem pričasu igrali samo z 10 igralci. V prvem polčasu je bila igra izenačena, v drugem pa je bil Olimp v lahni premoči. Točno in strogo je sodil g. Veble. V ostalih krajih Beograd: BSK : Jedinstvo 4 : 3 (2:2); Jugoslavija : Bas'< 4 : 3 (3 : 01. Zagreb: Gradjanski : Concordia 4 ; 0 (2 : 0) ; Hašk : I. A razred 7 : 0. Sarajevo- Sloga : Hajduk 4 : 0 (2 :0). Sašk : S'avija 2:2 (0 : 1). Ostale nogometne tekme Dunaj: Prvenstvo. Vienna : Hakoah 6 : 0 (1 :0). Favoriitner AC : Libertas 4 : 2 (2 :0), Admira : Rapid 0:0. FC Wien : Austria 2:0 (1:0). FAC : Sportklub 5:0 (3 : 0). Wacker : Postsport 1:0 (0:0) Praga: Prvenstvo Sparta : Viktorija Plzen 5:0. Kladno : Plzen 4:0. Viktorija Žižkov : Moravski Slavija 4 : 2. Prostejov : Rus>" 5 : 2, Bratislava : Slavija 1 : 1, Žideniee : Nachod 2:1. Rim: Prvenstvo. Torino : Juventus 1 : 0. Triestina : Napoli 1 : 1. Luchese : Novara 2 : 1, Milano : Ambrosiana 1 : 1. Bologna : Lazio 1 : 1, Genova : Sampierdarena 1 :1. Roma : Alessandria 1 :0, Fiorentina : Bari 1:0. Bukarešta; Madžarska : Rumunija 2 : 1 (0 : 1). Kodanj: Danska : Poljska 2:1 (0:1). VII. balkanske igre Atene, 3. oktobra. Na povabilo prirediteljev letošnje balkaniade so se naši tekmovalci včeraj udeležili zleta po kopnem in morju. Izletniki so se danes vrnili, nekaj ur pred tekmovanjem izredno nezadovoljni in nekateri od njih tako utrujeni, da niso mogli nastopiti Organizatorji izleta so našim tekmovalcem obljubili I. razred, morali so se pa na povratku voziti v nabito polnem III. razredu, kjer niso imeli prilike, da bi sedeli. Mi čuda, da je zaradi takega, postopanja zavladalo med našimi atleti, kakor tudi v vodstvu našega moštva nasproti Grkom silno nerazpoloèenje. Očitajo jim da po namenoma organizirali izlet tako. da bi naše tekmovalce utrudili. Posledice so se takoj pokaz.ile pr; današnjem tekmovanju. Domala vsi nasi atleti so zatajili in niso dosegli niti svojih pov-prečnEi rezultatov. Postopanje Grkov ie tem manj razumljivo, ker jim nihče ne more ogražati prvega mesta, pač pa je današnji neuspeh Jug s'ovenov povzročil da se bo Jugoslavija morala z Rumunljo boriti za 2. mesto. Zaradi postopanja Grkov kaže. da bo ponovno priš'o med našim in grškim savezom do nesoglasja, ki so ga komaj pred kratkim poravnali. Sùbatni rezultati Atene, 3. oktobra. Današnji dan balkanskih iger je bil za Jugoslavijo naravnost po* razen Naši teikmovalci še na nobeni balika-rtijad; niso dosegli tako slabih rezu'tatov. Odpovedali so na celi črti. Tako se Krevs. naša nada na 5000 m. sploh ni p'asiral in je tekel za celo minuto slabše od svojega rekorda. Bručan, četudi je nastopil bolan, ee je boril in zasedel 4. mesto Stevanovič je bil po balkanski «tafeti tako onemogel, da so ga morali ne^tj v garderobo. 200 m: 1. Frangud:s (Grrija) 22-0, 2. Sa-kelariu (G), 3. Lis (Romun ja), 4. Pleter-šek (Jug.) 24. 6. Bauer (J). 5000 m; Christea (R) 15:51.-S. 2. Mahrun (Turčija), 3. Arvantis (C), 4 Bručan (J) 1601. Met diska: 1. Silas (G) 48 44 m, 2 Ha-valec (R) 44.25 m, 3 Kleut (J) 43-06 m. 400 m zapreke: 1. Man tikaš (G! 54 4 2 Skiades (G) 55.2, 3. Veskui (Rj 58.3 ' 4." Banščak' (J) 5S.6. j Skok v daljavo: 1. Jonescu (Ri 6&2 cm. ! 2 Lambrakis (G), 3. Buntovič (J) 659. Met k0pia: 1. Papageorgiu (G; 64.69 m ! nov grški in balkanski rekord, 2. Uskupo- I los (G), 3. Vamasu (R). 4. Markušič 53.38 metra. Balkanska štafeta: 1. Grčija 3:24.2, 2. i Jugoslavija 3:28.4 3 Romunija 3 31.4, 4. , Turčija 3:37. 5. Bolgarija 3:44. Stanje točk: Grčija 102 Jugoslavija 51. 1 Romunija 46. Turčija 22. Bolgarija 5. Tekmovanje se bo jutri zaključijo 1 Lahkoatletski miti1*? srednješolcev Marib >r a ck.o Na stadionu Železničarja -se ie vrš:l v e- i raj popoldne in danes dopoldne srednje- i šolski Iahkoatletslki miting, pri katerem so sodelovali lahkoatleti tukajšnjih srednjih šol, gimnazije, realke, trgovske akademije in učiteljišča. V posameznih skupinah so bili doseženi naslednji rezultaiti: Tek 60 m: 1) Lončarič (G) 7.6. 2) Smer-du (G) 7.6. Tek 100 m: 1). Fmerdu (G) 12.3, 2). Lončarič (G) 12.4. Tek 80 m z zaprekami: 1). Smerdu (G) 13, 2) Novak (Gj 133.3. Tek 1500 m: 1). Šmiderer (R) 4.41, 2). l'ukel (R) 4.53.3. Štafeta 4 X 100 m: 1). gimnazija 49, 2). realka 50.08, 3) trg. akademija. Met krogle: 1). Novak (G) 13.55, 2). Fa-n:nrt.:r {Prit 13.18 Met dìska- 1). Novak (G) 35.34. 2). Fa-ninger (R* 34.52. Met kop;a: 1). Gregorič (G) 44 "2, 2). V tez i G) 40 08. Skok v d?.''ino: 1). Pkok (G) 5.74, 2). Er-•>v»c tR) 5 46 Skok v višin«: 1). Skok 'G) 1.60, 2). Šm-derer (R) Zorko (trg. ak.) in Lužn k (G) vsi 1.55. Skupno stanje točk; 1). Gimnazija 111, 2). reriika 585, 3;. trg. akad rrijn 25.5, 4). uč'telj:šie 12 točk. Ljubljana, 4. oktobra. Danes je kolesarsko društvo »Sava^t pod vodstvom izkušenega športnika g. Batjela prireuiio uspehe kolesarske dake, in sicer glavno na progi Ljubljana - Novo mesto in obratno (145 km) ter juniorske na progi Ljubljana - Stična in obratno (40 km). Start giavne skupine, katero so sestavljali naši najboljši dirkači Gärtner, Valant, Rozman, štirn, Kačič in Grum, je bil ob 11. uri, nakar je s polurnim presledkom sledil start juniorjev, katerih je bilo prav lepo število. Tudi vreme je bilo dirk.ičem naklonjeno ter je privabilo precej gledalcev. Označena proga je, kakor znano, ena naših najbolj težavnih, saj ima do Novega mesta, razen višnjego. skia klancev, še več manjših, a hudih vzponov, posebno ou Novega mesta proti Ljubljani. Razen mariborskega Rozmana, ki je p.vič včeraj vozil to progo, so vsi drugi konkurenti na take težave bili kolikor toliko pripravljeni. Nepripravljen za to dirko in popolnoma izven treninga je bil Jule Kačič, kar se je opazilo že takoj na prvem višnjegor-skem klancu. Na vrhu tega vzpona proti Novemu mestu sta imela Gärtner in Rozman kakih 100 m naskoka pred Va.antom, 150 m pred štirnom, 200 m pred Grumom! a še nekaj za tem pa Kačč. Mislilo se je že, da jo bosta prva dva sama odkurila. a v Višnji gori se je vseh šest spet zedinilo. V nadaljnji vožnji je Kačič popustil, a proti Trebnjemu, kjer je prednja četverica vozila še vedno strn eno je izostal še Grum Zavedajoč se težav, ki čakajo dirkače po obratu se ni do Novega mesta nihče pomujal s kakim poskusom pobega in šele nato 9o bile spuščene v borbo vse razpoložljive gì le vsakega posnmezmka. Neprestani sprinti, seda-f GartneHevi. sedaj Rozmanovi, so si sledili vso pot. Pa le ni Šlo nikamor. Urni Valant in Stirn sta bila vedno za hrbtom. Na višnjegorskem klancu sta se Gärtner in Rozman odtrgala za 150 m pred štirnom in Valantom. DO Škofljice sta zvišala razliko skoraj za km. Pri Rudniku se je Gärtner odtrgal od Roz-. mana — proti pričakovanju — in je privozil v cilj pred njim. Gärtner je prevozil progo v času 4:43.20. Rozman v času 4:43.55, tretji je bil Valant 4:49, četrti Štirn 4:49.10. Od juniorjev so se dirkači plasirali takole: 1. Premk Pavel (Sava) 1:59.10. 2. Jesenovec (Sava) 2:01.10, 3. Gregoriö (Sava) 2:01.20. 4. Stiftar (Sava), ">. Ko-kali (Hermes). Po končanih dirkah se je v prostorih goptilne pri Plankarju vršila razdelitev nagrad. Simpatičen izgled dante! iVoyeec prip©»"cr®/o £ (emu rcdtfc ttejcoan« sob;* s 1. novembra bo olimpijski dan. Z odlos kom minif-tra za telesno vzgojo je dovo'je-. no. olimpijskemu odboru v Beogradu, da lahko priredi 1. novembra t. 1. v vsej drža- i vi olimpijski dan. Ta dan bodo s sodelovanjem kra evnih sporinih organizacij zbirali prostovoljne prispevke in prodajali posebne; športne znamke s Pikami naših znanih ] športnikov. Glede na to. ie iuiroelovenski nogometni savez izda' okrožnico, v kate»; ri odreia svojim podrejenim pod=avezom in klubom, da »taviio vse svoje sile za to. d? bo ta «porini dan čim bolj uspel. Denar od zbranih prispevkov se bo po-abil za pravočasne pripravo Tvr";b športnikov, udeležencev olimpijskih tekem. cdtiZnc zehn c (èremo! Pol stoletja ie deluje CM D, darujmo ie ta pol stoletja! 46.003 Din je izmaknil pošti Nenavadno spretna tatvina na Škofjeloškem kolodvoru škotfja I»ka, 3. oktobra. V četrtek zvečer, ko je avtobus pripeljal p-semsko, paketno in denarno pošto na škofjeloški kolodvor in ko so tam poéto zlagali na poštni voz, je ne'upu papirjev, ki so bili izpolnjeni z dobrim in slabim o Matevževi osebi, niso mogli najti njegovega kazenskega lista, da bi po zapiskih iz preteklosti ocenili pravo Matevževo moralno vrednost, jim je sani od sebe pomagal, navajajoč, da je bil že dvajsetkrat kaznovan in največja njegova kazen so bila tri leta, ko si ie prilastil »ene tri ure, pa ene pet verižic«. »Saj botte zopet kradli, ko boste prišli iz zapora«, mu je očital sodnik. »Ne. koj ne!« je zagotavljal Matevž in je sodnik' m še zaupal, da ljudje nič radi ne j,šenkujej0 starih cap«, ko mu je sodnik svetoval, naj raje prosi, kakor pa Sokola 1. Tabor ki so'd-bili všeTere "in ^ Pa r->avo Crna 5 sivo 6rnlmi PegamL ì krade" Senat -1e pri3(XH1 Matev4u 4 me3e' 6 to "k Z enakim številom točk so kon- Hrbtna, podrepna in repna plavut se tem ce strogega zapora, Matevž se Je pa gg. čali Siškarji in Sokol II. (po 1 točke) — : ribam bujno razvijajo v dolge vlečka te sodnikom prav lepo zahvalil za milostno Pri članih so v odbojki nastopile štiri & ^ obdajajoče jih vode, pri nizki toplo- vrste, ki so igrale medseboj vsaka z vsako j .7 -, . , 1 * nn Av* irfri „ eil,*o i,. „o^, ti zelo počasi. Razumljivo je, da je trup v mrzli vodi po dve igri, v slučaju neodločenega uspe ha pa še odločilno tretjo. Nadmočno je nad vsemi ostalimi zmagala vrsta Ljub precej neokreten ln ker rib', stoječe mlr-Ijanskega Sokola, ki je osvojila skupno 6 j no, ne trošijo telesne toplote, Jim popusti točk. Drugo mesto so si po trdi borbi- s Ta- I tudi tek. V ogretih sobah, kjer ne razvija-borjani priborili člani iz Šiške s 4 točka- | Jo rastiine zaradi primanjkujoče svetlobe ; sòrii: i? s .Ä^Äf™' i skega Sokola (6 točk) pred Sokolom II (4 i Je- cbljuditi Jih z ribicami, ki niso odvisne i točke) in Sokolom I. Tabor (2 točki). Tu od prostega kisika v vodi. J so ostale zadnje in brez točke članice iz j Takih ribic je seve dovolj, tal j!h pa le Šiške Še enkrat je bila zmagovita vrsta ; redko vidimo v naših akvarijih. V poétev j Ljubljanskega Sokola, m to pri ženskem i idejo zlastl veleperki Marcopodu, vlri- 1 naraščaju kier so si osvoji e 4 točke pred , , . ^ ««.« Taborjam. ki so drugi (3 točke) in So dumratu: in M. cp rculans. Obe ribi pre- kolom II., ki je na tretjem mestu z 2.toč- neseta 8 do 10 stopinj, saj živita na Ki-; kama. ŠFenske nara"čajnice so bile pri- tajs em v vodah do 40 vzporednika, kar javljene a niso nastopile. ! ustreza v Evropi Španiji, južni Italiji in Pri moškem naraščaju pa je vrsta Ljub- I severni Grčiji. Prva Ima bakreno rdeče, teif^f r0k°,a- °SIa'a ri'° 7adnjaz-r počezne proge, sicer Je črno m>dra, dni- točkama Tu so zupm prvaki narašča'niki preobrnejo: doslej oboževana samica n« sme več k gnezdu in čim se le malo približa, jo on spodi s precej robatimi sunki nazaj v goščo, kajti .-amica ima to slabo lastnost, da jé lastne ikre ln jI mladiči izvrstno teknejo. Ko vidimo gnezdo z ikrami, odstranimo samico takoj iz akvarija, da olajšamo samcu nego gnezda. V preteku enega do poldrugega dneva so mladiči razviti, gnezdo postane živo od migljajočih repč-kov. Cim se pogrezne kak mladič k dnu, ali pa, če se oddaljuje od gnezda, ga samec, noseč ga v gobčku, takoj vrne gnezdu. Po dveh do treh dneh se pa mehurčki polagoma zgube, mladiči cdplavajo, ko so absorbirali redilni mešiček, s trebuhom za kruhom in love za naše oko nevidne ali kcanaj vidne močelke, s katerimi jih moramo obilno zalagati. Najbolje je, da odstranimo zatem tudi samca Iz akvarija, kamor denemo 10 do 15 stebelc mrve. ©e je akvarij izpostavljen solnčni svetlobi, se razvijejo naglo močelke, ki jih mladiči love. Na prostem je v plitkih, stoječih vodah dovolj močelk ln če si vsak tretji dan preskrbimo tako vodo, ki Jo vlijemo v akvarij, bodo mladiči, ki so spočeta le 4 do 5 mm dolgi, dobro uspevali. Ce so malo večji, jim nudimo majhne samovke ln bolhe ter Jih navajamo tudi na zelo fino nastrgano meso, ki Je najboljše nadomestilo za živo hrano. - Ker so opisane ribice kakor redko katere druge prikladne za majhne akvarije, trdne, skromne, neodvisne od kisika v vodi, ker Jedo odrasli n. pr. tudi kuhane re-zance in riž in ker je' njih razmnožitev zelo zanimiva, jih priporočamo vsakomur. odločila je boljša razlika za Šiško na dru- ; podal Ske. Makropodi ao bùi pr nešeni pr- go mesto vikrat leta l8S6^ v Pariz, kjer jih je V hareni so Člani Sokola / Tabor po le- akvarist Carbonnier uspešno goji ter jih pi igri osvojili prvenstvo župe Zmagali so ieta 1871. poslal tudi v Nemčijo. nad vrsf" Sokola II. s 7 : 2 (5 . 0Ì nara- i „ , f". . ■ Zel(J jjminuvo j j opazovati parček pri svatbi in nego l':er ln mladičev po samcu. Pomladi se začne svatba ln traja v pre- : sledkih do hladnejše letne dobe. Pred svatbo si pa napravi £amec oa gladini penasto gnezdo, obstoječe iz nič koliko I sodbo, da se mu v kazen všteje ves preiskovalni zapor, >1 je tolikr zal egei, da bo Mntevž že jutri na prostem — na beli cesti pod jesenskim nebom. (5 .0). nara- scajniki Sokola II. pa so se zato oddolžili naraščaju Sokola I. Tabor in ga s 4 : 2 (0:1) premagali in postali župni prvaki. Clanice so v košarki igrale le prijateljsko tekmo kjer so zmagale Taborianke z 18 • 15 (8 : 8) nad kombinirano vrsto Li"blianskega Sokola in Sokola II. Tekme so trria'e nepre'rgoma od 9 dopoldne do poznih popoldanskih ur in so vsi tekmovalci in tekmovalke disciplinirano vztrajali pri borbi, ki ni nikjer pre-'la nrCJv Ta7eTl m°rda V hazeni- toda : mica izpusti ikre, ki jih samec takoj pri 1 tudi golobov, kokoši, škorcev in papig ne ^iSJole^d^ pVS:,?mdVe - ^T ^ ^ " ^ d* bi ^oljo tega utrne, do zato manjif surovosti boli na račun. ^^ P* ^°heTe z tehnične ncizvežbanosri. Vsekakor bo tre- vbljuje v gnezdo. To se nekajkrat pono- . - ----------- ba sledati, da se tudi taki ne^ostafki od- v*. nakar se čuv:tva samca temeljito iz- | "Jf brez pom.ena- 'zvzLerPši če izredno « zrase, kar povzroča neko bolezen. zračnih mehurčkov, ovitih s trpež i? s u-zasto snovjo. Ko je gnezdo gjtovo, privablja samec, odet v krasne haljo, sami- se race ne zmočijo Doslej so menili da si race v vodi ne zmočijo perja zato ker imajo žlezo, ki daje temu perju maščobo. Kakor pravi sedaj neki pari'ki profesor, pa ie to velikanska ... ~ zmota Zlpza za katero gre, sploh nima te co pod gnezdo, kjer «e ovijata telesi, sa- < funkcije. Odstranili so jo iz teles rac. pa roljo tega utrpele kakšno Škodo ii) še manj. da bi se jim perje potem v Vodi /močilo. Ta žleza je za telesno sta- FIlmi letošnje sezone Kaj nudi letos Merkurjeva produkcija — Bodoče premiere v Ljubljani V »Kreutzerjevi sonati« igrata Albrecht Schönhals in Lil Dagover — Lida Baarova nastopi letos v več filmih Nova sezona nam prinaša obilje novih filmov. Mnoge si bomo lahko v Ljubljani ogledali, saj imamo tri moderne, prenovljene kinematografe, ki se bodo gotovo trudili, da postrežejo občinstvu z dobrimi pre-inierami. Poglejmo danes, kaj nam prinaša Merkurjeva produkcija. Lepo opremljena in z dobrimi pevci podana opereta »Dijak prosjak« je že šla čez platno. »Ave Maria« 3 slovečim tenoristom Gigliem osvaja s krasnim petjem in čuvstveno vsebino. Popoln in posrečen kontrast temu pevskemu sentimentalnemu filmu je velika fantazija po Wellsovem romanu »Konec in preporod sveta«. Nadaljnji filmi Merkurjeve produkcije so naslednji: Hans Ä Ibers se bo predstavil dvakraf» Prvi njegov letošnji veliki film bo pustolovski. Albers nastopi v vlogi južnoameriškega veleposestnika. Moderne družabne slike se menjajo z zanimivimi posnetki iz življenja farmarjev. Novo odkrita Ida Turayeva sodeluje pri filmu »Pod vročim nebom« v Grčiji »Otroci sreče« je naslov velike veseloigre iz življenja ameriških reporterjev. Glavni vlogi imata Lilian Harvey in Willi Fritsch. Režiral je Paul Martin. Snov tega filma je zelo dobra in dovolj humomo obdelana, da občinstvo ne pride iz smeha. To obeta biti eden najbolj mikavnih filmov nove sezone. Zgodbo pevke, ki po čudovitih okoliščinah prispe na velik variété v Ameriki in postane osrednja oseba pustolovske zgodbe o dediščini, obravnava film »Duet«. Ustvarjen je bil po zelo znanem romanu »In ti, srce, se pelješ zraven«. Glavno vlogo igra Marika Rökkova, ki smo jo spoznali v »Dijaku-prosjaku« in si je hitro pridobila sloves. »Zaključni akord« se imenuje film, ki umetniško obravnava zgodbo neke matere. To je glasben film, popolnoma v žanru »Mazurke«. Glavno vlogo igra Lil Dagover, z njo je Willy Birgel v vlogi genialnega dirigenta. vali pred evropsko javnostjo. Tudi tu bo imel glavno moško vlogo Willy Birgel, žensko pa Lida Baarova. Enako živahen pustolovski film je »Mož brez domovine«, v katerem bo igral Willy Fritsch. »Rožmarin« je ljubka ljubavna zgodba mladega dekleta, ki navzlic preprosti vzgoji ubere pravo pot v življenje. Dejanje se odigrava v dobi pred svetovno vojno, film je poln pokrajinskih lepot in mehke ubranosti podeželja. Deklico igra ljubka Hansi Knoteck. Zanimivo snov obravnava film »Inkognito«, ki medtem že teče v Ljubljani. Napeta veseloigra, spletena okrog mladega milijonarja, ki ga igra prikupni Gustav Fröhlich. — Sloveči pisatelj Paul Keller je s svojim romanom »Zima v gozdu« dal podlago za velik film iz velegorja. To delo bo prav gotovo tudi v Ljubljani zbudilo mnogo pozornosti, zlasti med prijatelji prirode in med smučarsko mladino. Z vesele plati vzame življenje film »Ce ženske vladajo«. Kočljivo vprašanje, ali naj v vasi vladajo možje ali ženske, se na šaljiv način reši s poroko. Film je ustvarjen zelo realistično, dobri igralci so prenesli vaško življenje na platno, da je veselje. Da je izbira čim pestrejša, bomo videli tudi Tolstojevo »Kreutzerjevo sonato« v zvočnem filmu. Režiral je Turžanski. igrata Lida Baarova in Albert Schönhals. Dejanje se odigrava na ruskem veleposestvu. v Švici in v mestni palači v Petrogradu. da je sloveče delo dobilo čim bolj blesteč okvir. — Povsem iz današnjega življenja je zajet film »Visoki kolodvor«. Opisuje nam doživljaj sprevodnika velemestne podzemske železnice, ki se mu posreči prenrečiti vlom iz podzemskega predora v zakladnico velike banke. Prizori iz velikomestnega življenja, močni spopadi, pa vse skupaj vendar ne brez humorja, z glavnim igralcem Gustavom Fröhlichom — nu, tako bo tudi ta film prav gotovo našel svoje občinstvo v Ljubljani. Poslednje novosti »Pod vročim nebom« se imenuje nov nemški film, ki ga pravkar vrtijo v Grčiji. V glavni vlogi sta Ida Turay in Jack Tre-vor. »Dekleta v predsobi« se bo imenoval novi film, ki ga pripravlja Ufa. Glavna igralca bosta Hansi Knoteck in Viktor Staal. Donski kozaki bodo pri Ufi nastopili in zapeli v štirih kratkih zvočnih filmih pod vodstvom Sergeja Jarova. Pevski zbor, ki uživa svetovni sloves, se bo tako predata vil najširšemu občinstvu z izbranim spo redom ruskih cerkvenih, vojaških, narodnih in koncertnih pesmi. Zraven bodo ko-zaki pokazali svoje narodne običaje in plese. Filmi bodo v kratkem gotovi. Film moni biti umetnost, je dejal sloveči režiser Maks Reinhardt, ko se je pripeljal iz Solnograda v Pariz, da izvrši dokončne priprave za svoi novi veliki film »Danton«. Ta film hoče biti zvesta zgodovinska slika dobe, v kateri se je odigrala Dantonova tragedija. Film bo napravljen za veliko ameriško podjetje Warner Bros, ki bo letos poslalo v svet nekatere velike filme. Rešitelj človeštva bo obravnaval življenje in delo Louisa Pasteurja, s Paolom Munijem v glavni vlogi. Nadalje že tečeta v Evropi >Antonio Adverso- in Poročnik indijske brigade«. Po treh filmih, ki se jim bo pridružil še ;San Michelet, napravljen po slovečem romanu Axela Muntheja, bomo presodili, ali je ameriška filmska industrija res krenila na nova pota. trudeč se. da tudi sleherno najmanjšo vlogo zasede z dobrimi umetniki in da skrbi za prvovrstno režijo, za izvrstne posnetke in harmonično celoto vsakega filma. Zlarin — otok žensk Trdo življenje ustvarja junakinje požrtvovalnosti Žena v sodobnem svetir Kongres mednarodne ženske zveze v Dubrovniku Nova predsednica je gospa Pol-Boelova — Lady Aber-deenova ostane častna predsednica Lilian Harvey med »Otroci sreče« Izrazita filmska opereta je »Koncert na dvoru«. Dve imeni povesta dovolj: Marta Eggerth in Paul Hörbiger. Zveneč in pojoč film, kjer bodo prijatelji lahke glasbe uživali v veliki meri. »Ježa v svobodo« ali tako nekako se bo imenoval velik film, ki bo obravnaval usodo poljskega konjeniškega častnika v ruski službi. Ta filmska drama riše prijateljstvo in narodno zavest, oficirsko čast in ljubezen do lepe Rusinje v močnih dramatičnih konfliktih. Glavni vlogi: Hansi Knoteck in Willy Birgel. Vprašanje, ali pripada mati samo svojim otrokom ali pa ima tudi pravico do lastne sreče, je vsebina lepo iz življenja zajetega filma »Irena«. Odgovor je tale: Ne eno, ne drugo, marveč oboje. V glavni vlogi lepotica Lil Dagover. Film »Izdajalec« ima za podlago pustolovščino, kakršne še nismo videli Snov je podala zgodba, ki se je primerila v 7t"iniih letih v velikem svetu in so jo doslej skri- Dubrovnik, 1. oktobra Danes ob pol 11. je bil svečano otvorjen deseti kongres mednarodne ženske zveze v Dubrovniku. Kongres je otvorila ga. Leposava Petko-vič, predsednica jugoslovanske ženske zveze, prisostvujejo pa mu med drugimi dvorna dama ga. Mirka Grujič, ga. Perovič, so-pioga kraljevskega namestnika, Djuro Jankovič, minister za gozdove, lady Aberdeen, predsednica mednarodne ženske zveze, ga Brunswick, državna podtajnica v francoskem prosvetnem ministrstvu, vse podpredsednice mednar. ženske zveze in predsednice naslednjih nacionalnih ženskih zvez: Velike Britanije, Danske, Holandske. Avstralije, Italije, Francije, Švice, Avstrije, Madžarske, Belgije, Finske, Grčije, Jugoslavije, Južne Afrike, Rumunije, Češkoslovaške, Poljske, Irske, Indije, Peruja, Leton-ske, Estonske, Litve, USA in Kanada. Navzočnih je bilo več ko 300 delegatk iz tujine in več sto iz Jugoslavije. Viharno pozdravljena je ga. Leposava Petkovičeva v zelo ganljivem govoru pozdravila kongres in pripomnila, da se vrši v Dubrovniku po želji pokojnega kralja Aleksandra I. Pozdravila je zastopnico Nj. Vel. kraljice, ministra g. Jankoviča, lady Aberdeenovo, go. Perovičevo, francosko državno podtaj-nico Brunswickovo in vse druge odlične članice mednarodne zveze. V svojem govoru je med drugim naglasila, da šteje mednarodna ženska zveza 430 društev, preko katerih se ženski svet trudi, da ustvari zanesljiv temelj napredku in kulturi ter z veliko požrtvovalnostjo zastavlja svoje sile z ustvarjanjem potrebnih človekoljubnih, socialnih in splošnih kulturnih ustanov. Nato je pozdravil zborovalke minister Djura Jankovič v imenu vlade z daljšim govorom, nakar je izrekel dobrodošlico predsednik dubrovniške mestne občine R. Bračanovič. Za pozdrave se je zahvalila lady Aberdeenova. predsednica mednarodne ženske zveze. Za njo je govorila ga. Brunswickova pozdravila kongres kot uradna delegatka v imenu francoske vlade. Obširno jc govorila o pomenu delovanja te zveze. Lady Aberdeenova je predstavila kongresu predsednice posameznih nacionalnih ženskih zvez. Odvetnica ga. Ransonova jc kot zastopnica mednarodne aliance za žensko volilno pravico izrazila željo, da bi kongres čim lepše uspel, istotako ga. Drev-fus kot zastopnica Zavoda za intelektualno sodelovanje. Ga. Avril de St. Croix. prva podpredsednica mednarodne ženske zveze, je govorila o vlogi in pomenu ženske v luči stoletij. Njeno predavanje je bilo zelo zanimivo. Ga. Marija Gordonova je govorila o nastanku in ciljih ženske zveze. Po končani otvoritvi kongresa je minister Jankovič objavil, da so na predlog vlade odlikovane naslednje članice mednarod ne ženske zveze, in sicer: z redom sv Save I. stopnje ladv Aberdeenova: z redom sv Save II. stopnje ga. Avril de St. Croixova, druga podpredsednica med- narodne ženske zveze, ga. Marija Gordonova, Avstralka, četrta podpredsednica ga. Elizabeta Cutburryjeva, Angležinja in velika nacionalna delavka. G. minister je toplo čestital gospem. ga. Cutburrv se je pa v imenu vseh odlikovanih toplo zahvalila. Ob 12.30 jc ga. Vavassertova, šefinja kabineta g. Brunswickove, državne podtajni-ce v francoskem prosvetnem ministrstvu, imela predavanje o Franciji, ki so ga prenašale naša kratkovalovna radijska postaja v Beogradu in radijske postaje v Zagrebu. Heogradu in Ljubljani. Ob 13. je kratkovalovna radijska postaja s priključenimi postajami Beogradom Zagrebom in Ljubljano ter s francosko radijsko postajo Pariz PIT. prenašala posebno emisijo iz Dubrovnika v zvezi s kongresom, emisijo, v kateri so lady Aberdeenova, minister Djura Jankovič. ga. Leposava Petkovičeva in ga. Brunswickova na kratko podali svoje govore, ki so jih imeli na kongresu. S tem se je kongres končal. Dubrovnik 2." oktobra, o. Danes dopoldne se je vršila plenarna seja vseh delegatk mednarodne ženske zveze. SestaneK je bil v dvorani oficirskega d;>ma. Na njem je bila sprejeta naslednja brzojavka, ki je bila odposlana obema vojskujočima se strankama v Španiji; ?žene vseh organizacij vas pozivajo, da vpoštevate sklepe diplomatske konference v Saint Jean de Luzu in da razlikujete še prav posebno med borci in noborci. Prizanesite ženam, otrokom, ujetnl'om ln talcem! Matere vseh plemen vas rotijo, da poslušate njih poziv ! Na seji je bilo danes sklenjeno, da bo prihodnji kongres leta 1938. v Angliji in sicer v rojstnem kraju predsednice lady Aberdeenove. Tedaj bo mednarodna ženska zveza slavila svojo 50-letnico. Dubrovnik, 4. oktobra. Po petih deževnih dneh se ie nad Dubrovnikom vendar spet zasmejal o sonce in udeleženke kongresa so lahko siKjzna'e lepoto dubrovniške r.-viere. Posebno srečna prilika za to ne jim je nudila, ko je gospa Milica Bančeva včeraj, v soboto popoldne, priredila v svoji krasni vil, v Cavtatu čajanko na čast lady Aberdeenovi. Na čajanko eo seveda bile povabljene vse delegatke, ki so se v Cavtat popeljale z avtomobili in avtobusi. Popoldan je minil v najlepšem razpoloženju. Včeraj je bila za novo predsednico mednarodne ženske zveze izvoljena gospa Po'-Boelova. d«čini ostane lady .\berdeeDova zaradi velikih zaslug do-nirtna častna pred: sednica. Obe izvolitvi sta bili soglasni. Boe-lova se je v nemščini zahva'ila za počastitev. V zadnjih dneh se je zvrstilo več si* jajnih predavanj. Med njimi ie bilo ugotov; Ijeno. da je treba v Evropi zdraditi še 1'2 milijonov malih «tanovani, če se hoče re-š:ti stanovanjsko vprašanje. — Današnja nedelja je bila namenjena ogledovanju me= sta in okolice. Zlarin je majhen otok pred Šibenikorm. Skalnat je in pust — goli sivi Kras z nekaj dehtečega smilja in kovilja. materine dušice in kuša. Nad njim ažurno, modro nebo, žarko sonce, okrog njega morje, bistro, kristalno, valčki, ki se igrajo in ga božajo. V morskih globinah rasto korale, rdeče in tnle, najnovejši ponos naše obrti. Dovolj barve in poezije, dovolj slanega, vlažnega vetra, ki boža. dovolj dišav, dovolj lepote, da fantazija ustvari pravljico o Ko-ralski princesi, ki s svojo lepoto zapeljuje ribiče v neznane tuje daljnje dežele, da se nikoli več ne vrnejo. Vse je originalno, običaji in življenje, pokrajina in skromni domovi z voltami portuni in skodiči. In vendar je tu doma siromaštvo, kakor malokje. Če pailjivejšo opazujete življenje otoča-nov, boste kmalu zapazili, da je na otoku čudno malo moških, da jo to skoraj izključno otok žensk. Zlarin ima 1500 prebivalcev, a od teh je komaj poldruga stotina mož. z vsemi uradnimi osebami, finanoo in orožni-štvom. Moških domačinov sploh ni. razen starcev in otrok. Vsi so šli za dolom v daljnje tuje kraje, ker jih rodna gruda ne more hraniti. Naša bogata in plodna domovina nima dovolj kruha za svoje sinove, oni odhajajo kljub bogatim žetvam. Bolezen našega časa. Selijo se. Brez vizumov in potnih listov, pogostokrat kot žrtve dobičkaželj-nih agentov. ?.■ ta žena zdrava, polna življenja krepka m ponosna. Doživeti 100 let na Zlarinu ni reni kost. Z. P. FILATELIJ Zobčanje Pri določevanju znamk pride v poštev tudi rob znamke, ki je gladek, prebit ali zobčan. Če je gladek, imenujemo znamko rezano, nasprotno pa je znamka zobata. Rezane imenujemo znamke zarudi tega, ker jih morajo posamezne s škarjami striči iz pole. Pri rezanih znamkah moramo paziti na to, da je ostalo dovolj roba in da ni bild znamka sama zarezana. Zlasti moramo gledati pri takih znamkah, ki so bile izdane zobčane in je le slučajno ostali kakšna pola rezana- čie ta posebna znamka n ma dovolj širokega roba. lahko upravičeno sumimo, da je le kakšen slepar odrezal zobčke in tako poizkusil napraviti iz manj vredne znamke boljšo. Prebite znamke imenujemo tiste, pr; katerih nirarao zobcev, ampak gre pola znamk samo skozi stroj, ki prostor med znamkami tako prebije, da se dajo posamezne odtrgati. Tudi pri teh vrstah znamk poskušajo sleparji pogosto vleči dobičke na ta način, da jih samo odreže jo. Lahko se p* zgodi, da je takšna znamka odrezana že na pošti s škarjami, zlasti, če so pole tako siti bo prebite, da jc znamke nevarno trgati. Kakor smo že omenili, so znamke lahko rezane, zobčaste ali samo prebite. Znamke prebijajo s pikastim ali robatim vbodom, kratkim, črtkastim zasekom, vijugasto ali žagasto Ker znamke niso dostikrat dovolj ostro prebite, jih teže ločimo drugo od druge kakor zobčane, zlasti če je papir močan in so presledki med posameznimi prebitimi mesti precej veliki. Tako se rado zgodi, da znamke zatrgamo. Ker je zobčanje pogosto edini in glavni znak dveh zelo podobnih izdaj in ker dostikrat po zobčanju spoznamo, ali so znamke prave ali ponarejene, moramo na zobčanje zelo paziti. Kar zbirajo filatelisti znamke, ločijo tudi zobčan ja. Določili so zanje enotno merilo, in sicer število zobcev. ki pridejo na 2 centimetra dolžine. Tako torej pomeni izraz »znamka je zobča-na 14«, da pride na dva cm dolžine 14 zobcev. Ker pa marsikatera znamka ni dolga 2 cm in ker bi bilo merjenje in preštevanje zelo zamudno, so olaj-ali to delo s posebnimi zobomeri. Njihova uporaba je prav preprosta: znamko položimo na zobomer tako, da pridejo vrhovi zobcev na zarisane črtice, luknjicc pa natanko v črne pike. Potem lahko hitro ugotovimo, koliko znaša pri znamki zobčanje. V začetku bomo morali znamke pogosto precej časa premikati sem in tja. da bomo odkrili pravo zobčanje, počasi sc bo pa oko že tako navadilo tega, da bomo lahko vsaj približno že v naprej ugotovili, koliko zna:a pri znamki zobčanje. Seveda moramo gledati, da bomo imeli res natančen zobomer, ker se sicer rezultati, ki jih bomo dosegli nc bodo nikoli ujemali s katalogom. Pri merjenju zobcev je žc vsak filatelist nedvomno opazil, da imajo nekatere znamke zelo lepe vogale pri drugih pa so vogali topi ali pa sc samo malo poznajo. To je v zvezi z dvema načinoma zobča-nja. V prvem primeru so ostre igle. ki delajo luknjice, razporejene kakor glavnik. Zato imenujemo to zobčanje tudi glavnika-sto ali bolje grebenasto. Stroj zobča vselej samo po eno vrsto in sc potem pomika pola vselej za eno višino znamke dalje. Tako se torej z.namke zobčajo navpično in vodoravno hkratu in so vogalni zobci enakomerni. Pri drugem zobčanju — črtastem — pa preluknjajo polo najprej po vseh vodoravnih, potem pa po vseh navpičnih vrstah in tako se vogali ne morejo lepo ujemati. Razen tega imamo tudi tako imenovano predalno zobčanje, pri katerem se preluknja vsa pola hkratu. Pri tem načinu imamo prav tako lepe vogale. Pogosto pa se zgodi da znamke niso zobčane v vseh smereh enako. Na eni ali dveh straneh so morda igle za zobčanje tesneje spojene ali pa stoje bolj narazen, tako da dobimo časih pri isti znamki več zobčanj. To smo opazili zlasti pri prvih, edinih slovenskih znamkah, ki so bile izdelane v zelo neurejenih razmerah, ko še ni bilo mogoče paziti na grafično popolnost. saj je pošta potrebovala takrat toliko znamk, da so tiskarne komaj mogle ustreči vsem naročilom. Pogosto se zgodi, da so zaradi varčevanja s papirjem vogalne znamke tako blizu roba pole. da robov ni mogoče zobčati. Zlasti pri ameriških naketnih znamkah opazimo to pogosto. Tu se dostikrat zgo- di, da ostanejo znamke na dveh straneh, in sicer na navpični in vodoravni strani nezobčanc. Če stroj za perforiranje slabo deluje, >e lahko zgodi, da preskoči eno vrsto in tako dobimo dve znamki, ki v sredi nista zob-čani. Združeni znamki sta navadno za specialista precej vredni, čc pa ju potem p'-e-režemo, izgubita dosti na vrednosti. Dvostransko nezobčane znamke, ki jih dobimo v zadnji dobi zelo pogosto, so mv menjene za frankaturne avtomate. Pri teh avtomatih so znamke navite v kolobarju in zato ni potrebno, da bi bile na vseh štirih straneh zobčane. Slučajno se lahko zgodi, da tak kolobar uide stroju za zobčanje. Čeprav je treba tc znamke potem odrezati od kolobarja s škarjami, jih vendar pravi filatelist ne more imenovati rezane, ampak samo štiristran sko nezobčane. To, kar smo pravkar omenili o napakah pri zobčanju, velja lahko tudi za prebite znamke. Le malokdo ve, da večino znamk lahko laže trgamo v eni smeri kakor v drugi, kakor pač leže papirnata vlakna. Da sc znamke ne raztrgajo ali da se ne pokvarijo zob-čki, jih prepognemo tam, kjer so zobci, in potem nekaj krat z nohtom potegnemo po njih. Znamki potem šc obrnemo nambe in naredimo isto tudi na drugi strani. Na ta način borno vse znamke lahko brez težav in poškodb pretrgali. Zlasti pri prvih slovenskih znamkah, pa tudi pri drugih državah pogosto opazimo še druge neregularnosti v perforaciji. Zobčanje teče pogosto poševno čez znamko, časih je celo dvojno ali trojno, čc pa so pole slučajno zvite, dobimo vse mogoče spačke. Navadno tiskarne, ki kaj dajo na svoje ime, uničijo take znamke, v sili pa pridejo tudi tc v promet, ali pa jih spravijo v promet kakšni podjetni zbiralci. Nekaj pomena imajo samo za specialiste. Določanje papirja Pri določanju znamk ie treba upoštevati tudi papir. Ali jc bel ali barvan, je mogoče dvomiti le tedaj, kadar je ton barve zelo slaboten. Navadno označujemo vsak ne preveč očitno barvan papir za bel, čeprav opazimo na njem rahel rumenkast, modrikast ali rdečkast odtenek. Samo tam, kjer se znamke prav po teh odtenkih razlikujejo, razlike upoštevamo. Zlasti pogosto je to potrebno za razločevanje originalnega tiska in novega natiska. Pogosto učinkuje tudi «umiranje na ton papirja. O vplivu podnebja na barvo papirja smo že govorili. Znamke se tudi ločijo pogosto po tem, ali je papir enostransko ali obojestransko pobarvan (avstrijska pošta v Levanti!) \ Razen barve moramo upoštevati tudi debelost papirja in njegovo kakovost. Prav mi dobimo na svojih lastnih slovenskih znamkah prve izdaje vse vrste papirja, od debelega do tankega, od mehkega do trdega, od gladkega do hrapavega. Navadno lahko določimo kakovost papirja, če papir otipljemo. Črtast papir to se pravi papir, v katerem opazimo vzporedna rebra, spoznamo. če znamko zasenčimo ali pa položimo na temno podlago. Prve znamke so bile "o večini tiskane na papirju, ki je bil izdelan na roko. Zaradi pomanjkanja surovin opazimo mnogo razlik v papirju zla-j sti med vojno in takoj po njej. Nekatere znamke ia so tiskane tudi na svilenem papirju, na rastlinskem papirju (KašmiT), in na oljnatem papirju (Prusija). Da bi noštne uprave preprečile ponarejanje znamk, so že kmalu začele označevati papir, ki je bil namenjen za tiskanje znamk, s posebnim znaki. Ta znak imenujemo »vodni znak« in ga navadno opazimo, če pogledamo skozi znamko proti luči. Pri stari Nemčiji, Švici in še nekaterih drugih državah so v papir za znamke že pri izdelovanju vtisnili tanke svilene barvaste niti. Pozneje so ta način nehali uporabljati in so papirnati masi za znamke primešali svilena vlakna, da so dobili tako imenovani vlaknasti papir, ki ie šc zdaj marsikje v rabi. zlasti pa ga uporabljajo za izdelovanje bankovcev. Tak papir dobimo pri avstrijskih znamkah iz 1. 1919. s sliko parlamenta. Naročniki ponedeljskega „Jutra" prejemajo revijo „Življenje in svet44 zastonj. Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja ® tonzorejj »Jutra« Adolf Äfbnlkar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Prane Jeaertek. — Za tnaeratnJ