Leto VIII. štev. 68.
Poitnina plačan« v gotovini.
V Krškem, v četrtek 25. Junija 1924.
Današnja štev. 1 — Din
Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: KRŠKO.
Naslov za dopise: »Naprej«, Krško. Čekovni račun: St. 13.807.
Stane mesečno 25 Din, ia. inozemstvo 35 Din,
Oglasi: prostor 1x87 mm 1 Din* Mali oglasi: beseda 50 p, najmanj 5 Din.
Dopise frankirajte in pddplsnjte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo.
, Reklamacije za list so poltn. proste.
Socialistične stranke Jugoslavije.
Besede in dejanja.
.Naprej* je 24. junija objavil članek iz .Delavca" z dne 19. junija pod naslovom: .Pred strokovno konferenco". Še nikdar nikjer niso imeli Kristanovi korunovci tako nerodne roke, kakor takrat, ko so ta članek pisali in ga v svojem [?!] .Delavcu" objavili. Vsa njih demagogija v preteklosti ni tako jasno dokazala njih črne klerikalne duše, kakor so to storili v tem članku. Klerikalizem se drži na Slovenskem samo še zato. ker naše ljudstvo nima časa baviti se z znanostjo in potrebuje le vere, da izpopolni svoje svetovno naziranje. Ker je krščanska vera sama na sebi lepa, ji ostaja naš človek zvest, čeprav vidi, da so voditelji te vere s to vero najbolj skregani. Ostaja ji pa zvest samo zato. ker uče klerikalci: »Ne glej me, kako živim, ampak posluSaj me, kako učim!" Ta nauk je prekletstvo našega vernega ljudstva, ta nauk je tudi prekletstvo našega organiziranega delavstva, ki ve, da je socializem edina njegova rešitev, čeprav so socialistični voditelji bili s socialističnim naukom enako skregani, kakor klerikalci s svojim verskim naukom. Toda časa nima baviti se z socializmom, zato posluša samo lepe pridige svojih voditeljev in hodi za Kristanom. Korunom in drugimi .starimi in preizkušenimi* socialističnimi farji. Vsa moč je v rokah teh farjev, enako kakor pri klerikalnih; Blasnikova in Ljudska tiskarna, Zadružna banka, vsa konsumna društva in zadruge, sploh vse imetje, ki ga je delavstvo skupaj spravilo, vse je v njih rokah, enako kakor pri klerikalcih, ki imajo neverjetna bogastva (»mrtva roka"] pa vendar še vedno beračijo med ljudstvom za vsak nov zvon in za vsako novo mašno oblačilo in za vsako svečo, povrhu so pa plačani od ljudstva bodisi naravnost, bodisi iz državne blagajne. Kakor glede bogastva mrtve roke, tako so Korunovci podobni klerikalcem tudi glede plač, ki jih dobivajo bodisi naravnost od ljudstva [strokovni prispevki, razni skladi, naročnine in druge .štolnine"] bodisi iz javnih in državnih blagajn [Kons. dr. za Slov, OUZD bolniška blagajna, Delavske zbornice itd]. Primera je za mislečega človeka tako popolna, da se ni čuditi, če so šli pred 2 letoma v Ljubljani s klerikalci skupaj v občinske volitve, Vendar so se še pred kratkim branili očitka, da tudi oni uče: »Ne glej me, kako delam, ampak glej me kako učim!" Tega očitka niso priznali, ampak so hoteli dokazovati. da je tudi njih delo socialistično. Zdaj so se pa popolnoma razgalili. Na vse neštete napake, ki so jih delavci stvarno, resno, brez razbijanja, pač pa z izrecnim pozivom, naj delavstvo ostane v organizacijah, očitali vodstvu in zahtevali izpremembe, na vse te očitke pravi vodstvo v svojem članku, da delavstvo še ne sme kritizirati, ker še ne ve. kaj vodstvo hoče. Doslovno pravi, naj delavstvo počaka .da izdelamo svoje predloge za naše bodoče delo ter tako ustvarimo temelj za pravo opozicijo, ki mora najprej vedeti, kaj mi hočemo, predno nam more povedati, kaj od tega ona noče!*
Ne gospodje! Ne bomo vas sodili po vaših novih predlogih, ker vemo, da boste potem tiste delavske želje postavili v sredo svojega mrtvega programa, ki bo tako lep, kakor krščanska vera! Tudi klerikalci so tako delali, in ko je zmagala med ljudstvom želja po samoupravi, so jo zavili v tujo besedo, »avtonomijo” in .republiko" in vrag vedi kaj še vse, in so na te lepe besede in obljube pohvili skoro vse glasove po backasti Sloveniji. Mi v naših političnih organizacijah smo si ustanovili pravo in resnično samoupravo, ustanovili smo tudi »Skupni dom", ki bo zbiral vse težko pristradane delavske vinarje v skupno last organizirane družbe, ki bo pa to skupno last upravljala po načelih in pravilih Samouprave ljudstva, ne pa potom posameznih farjev, Mi ne maramo biti več backasti. Mi ne maramo več hoditi ne za klerikalnimi, ne ia vašimi procesijami, ae maramo več ne klerikalnih ne vaših pridig, ampak se držimo načela, da je vera brez del mrtva da na besede in obljube nič ne damo, ampak da sodimo vse samo po dejanjih. Pa ne aarno Pašiča in Pribičeviča, ki sta se iz .ljubezni do države" pobotala in združila kakar vi s Kristanom iz »ljubezni do proletariata", in sta od internacionalne reakcije enako priznana kakor vi od beograjske zelene mize. Tudi ne samo škofov, ki se delajo naše, čeprav so priznani od
fašistovskega prijatelja na papeškem prestolu. Tudi ne samo tistih, ki jim lahko očitamo korupcijo. Ampak bomo po dejanjih sodili tudi vse delavce, ki iz svoje komodnosti še vedno verujejo voditeljem, namesto da bi začeli delati in sodelovati v samoupravnih socialističnih organizacijah. Backi na eno, zavedni na drugo stran! Vse pa — javno!
To ni opozicija.
[Ponatis iz .Delavca" št. 25.]
.Naprej" se bavi v svoji 60. številki v dveh člankih s strokovnim kongresom. Ta dva članka sta taka, da moramo zapisati samo eno: To ni opozicija !
Najprej k vprašanju pravilnika. Naprej pravi: Zakaj hočete delavstvu vsiliti še pred kongresom nov pravilnik ? Zakaj jemljete organizacijam direktno volilno pravico in zakaj hočete tudi v strokovno gibanje uvesti volilne može?
Odgovor je čisto lahek: Na en način moramo vendar sklicati kongres! Če bi ga sklicali po starih določbah, bi nam imela osrednja društva predlagati dvakratno število delegatov, med katerimi bi odbor volil, dvomimo, da bi bil Naprej s tem bolj zadovoljen. Razven tega je stopil pravilnik s kongresom GRSJ iz veljave. Kongres je dal Izvršev. odboru GRSJ pooblastilo, da izdela v smislu šta-tuta pravilnik, ker brez tega ne more biti kongresa in ga predloži konferenci. Izvrševalni odbor pa tega ni sam storil, ampak je o vseh podrobnostih vprašal icteresirane odbore za nasvete. Končna redakcija še danes ni gotova, zato je prazno ta pravilnik kritizirati, kakor dela to Nsprej in nekateri sodrugi pod vtisom njegovega pisanja.
Počakajte s kritiko vsaj tako dolgo, da dobite pravilnik v končni redakciji v roke!
Tisti volilni možje, kateri »Napreju’ ne dajo spati, — so bili predlagani soglasno od zadnje plenarne seje S. K„ na kateri so bili odlični somišljeniki Naprejeve skupine, kakor ss. Jeram, Krušič in Leskošek. Tajništvo S. K. je izdalo tri predloge, kako bi se naj volilo delegate; osvojen je bil ta predlog, zdi pa se nam, da bo uredil stvar Izvrševalni odbor zadevo bolj v smislu .Naprejevih* želj. Zakaj se torej predčasno razburjati, zakaj nam nekaj podtikati, za čemur ne stojimo in ne pademo?
Vrhunec opozicije, ki ni opozicijo pa je na-gromadil sodr. Karl Kisovec v članku: Diplomatje v Strokovni komisiji.
Po običajni godlji o diplomatih, juristih, Anton Kristanu, Francu Jožefu I. in Ljudski tiskarni se začne z lekcijo sodrugu Jeramu, ki je baje revidiral Glavni Radnički Savez Jugoslavije, pa pozabil objaviti njegovo statistiko. Na to moramo povedati le to, da je podal s. Jeram poročilo, da je revidiral blagajno Saveza metalcev [kovinarske organizacije] in da jo je našel v redu.
S. Karl Kisovec je opozicionalec, ki kovinarske organizacije ne loči od Glavnega radničkega Saveza!
Potem razlaga, da Glavni Radnički Savez ni izdal nobenega poročila o članstvu. Mi smo pa poslali na vse podružnične odbore 87 strani debelo knjižico velikega formata, skupaj okrog 100 knjižic, Ta knjižica nosi naslov: Radnički sindikalni pokret.
Izveštaj Uprave Glavnog Radničkog Saveza Jugoslavije o stanju sindikalnog pokreta i položaju radnika u Jugoslaviji za vreme od 1921—1923.
Kdor kaj čita in se zanima za strokovni pokret, jo je moral že dobiti v roke in jo pozna. Med temi pa seveda naš opozicionalec ni, zato se čudi s. Kruiiču, ki veliko čita in ravno zato ne more vedno prav dati taki brezglavi kritiki.
Še več! S. Karl Kisovec niti Delavca ne čita. Zato žal nima nobenih jasnih podatkov, koliko je bilo pri S. K. v zadnjih vojnih in povojnih letih organiziranega delavstva.
Naj si pogleda članke Pred strokovnim kongresom v 15, 16, 17. številki Delavca, zlasti članek člansko gibanje, pa mu bo lažje pri srcu. Še lažje mu bo pri srcu, ako bomo objavili podrobno izdelane statistike, na katere se ti članki opirajo.
In končno, če so se odcepili lesni delavci, če smo se razmejili idejno na celi črti bolj ostro na-pram komunizmu in zato re3 na številu nekaj izgubili, — je to res na eni strani škoda. Na drugi strani pa je vprašanje, v koliko je bilo to drugače
mogoče in v koliko so bili ravno voditelji sedanje opozicije proti tej politiki. Tudi v tej točki opozicija s. Karla Kisovca naravnost preseneča.
*
Samo par pripomb! Da je Strokovna komisija brez pravega pravilnika, smo vedeli in smo s, Kru-šiča zato v .Napreju* 28. maja javno prosili, naj napiše članek o pravilniku Strokovne komisije, ko je pod naslovom »Našim članom strokovničarjem" trdil, da imajo tudi strokovne organizacije svoj pravilnik. Dokler je imel g. predsednik Svetek še oči zašite, torej še predno sta mu jih dr. Korun in Kristan odšila, je to tudi vedel in hotel po strokovnem kongresu v marcu 1922 to popraviti, pa se je prej prelevil, ker odšite oči ne spadajo na proletarsko kožo. Vendar je tudi tista senca pravilnika, ki jo imamo, boljša, nego pa oktroiran [t. j, vsiljen] pravilnik, Sicer pa. ali niste že tisočkrat govorili, da mora biti vsaka zadeva prej dobro pripravljena in med delavstvom predebatirana. predno se prinese na kongres ? Vi pa pri svojih zelenih mizah šele delate novi pravilnik, pa hočete po njegovih določbah že avgusta sklicati kongres ? Kadar se Pa-šič pripravlja nn volitve, bi vselej rad iztuhtal kak tak volilni sistem, pri katerem bi se samo njegovi prijatelji spoznali, ljudstvo pa bi vlagalo samo nepravilne, torej neveljavne liste! Tudi v tem ste Pašiču podobni, da ste pri zeleni mizi sklenili »SHS", potem pa šele sklicujete kongres in ta kongres imenujeta samo .konferenco", čeS, če pojde po sreči, bo veljaven, če bo pa »opozicija" zmagala, bomo pa rekli, da je to le konferenca, ki ni upravičena sklepati! Če bi pa le hotela sklepati, imamo pripravljeno vlado, ki bo rekla, da je zelena miza v Beogradu višja instanca nego pokrajinska konferenca, in ta višja instanca je že sklenila, da se mora sklepom beograjskega kongresa in beograjske centralne uprave pokoriti vsak in tudi vse pokrajine. Pa-šič ni imel pripravljene vlade, saj je sam vladal, zato je pa postavil kongres [konstituanto] med 3 kasarne, in to je še boljše nego vlada, ki jo je treba šele klicati, pa še gotovo ni, da se bo hotela vmešavati, kakor se je čekovni zavod. Demokracije imamo veliko v Jugoslaviji, saj imamo tudi demokratsko stranko!
Kako bo — po vaših besedah! — »vse pri-pravljeno'. če pa zahtevate, naj počakamo s kritiko, da dobimo pravilnik v končni redakciji v roke? Po toči zvoniti nima pomena, potem bi morali res razbijati, ali pa pustiti vladati slavno predsedstvo še naprej, čeprav je že marca pretekla njegova funkcijska doba in je 1. 1922 obljubil, da bo to dobo celo še za polovico skrajšal! Ej, mi se bomo pripravljali na kongrese, čeprav nas hočete z raznimi procesijami uspavati in zapeljavati. Stvarnega proti naši kritiki niste še ničesar odgovorili, pač pa zopet meljete tisto zmoto: SMRJ mesto GRSJ. Že od treh strani smo bili bombardirani radi te Kisov-čeve zmote, to je dokaz, da znate dobro delati veter.
Res, vsa čast! Ampak kako bi nas bombardirali. če bi se nam res pripetila kakšna stvarna, velika, imena vredna zmota, kakšno bruno recimo, ne pa pezdir. Res, sodrugi, le čitajte »Delavca*, tudi stare številke, pa tudi .Naprej" čitajte, tudi tudi številke, pa vam bo vse jasno, Za javnost je ta gospoda tako, da razpošlje kar 100 knjižic! Da bo imel tajnik »Industrijske zveze" bolj priročen format, delavci pa bodo morali svoje te-hante prositi, da jim pokažejo, če je tudi o njih kaj pisanega v črnih bukvah. G. tehant bodo pa rekli: Jaka, to ni zate, saj ne znaš latinsko!
Delavci I
Kdor inserira v drugih listih, v .Napreju* pa ne ta sam dovolj jasno pove, da ne mara odjemalcev iz delavskih vrst. V vaših rokah je, kakšno
inseratno politiko
delajo trgovci. Trgovci so bolj navezani na vas ne« go vi nanje!
več neao 100 novih društev. Debata se je sukala v glavnem okoli vprašanja, ali naj pristopi zveza k [komunistični) športni internacionali ali ne. Pristop je bil končno z dvetretjinsko večino odklonjen. Med drugimi resolucijami je bila sprejeta tudi naslednja, ki jo podajamo v ekscerptu, saj bo za nafte razmere tudi nekaj veljala: Kongres ugotavlja, da je delavska telovadna in športna zveza potrebna iz načelnega stališča, da more biti odrešenje delavskega razreda le delo tega razreda samega; nemška tel. in šp. zveza bo s tega stališča odklanjala prav vsako sodelovanje z meščanskimi društvi, tudi če bi šlo za tkzv. .nevtralne" prireditve kakršnekoli baie; zveza bo izključila vsakega člana, ki bi pripadal obenem tudi kakšnemu meščanskemu društvu, Takšno dvojno članstvo je nečastno in nevzgojno; meščanska društva so rekrutacijska torišča protirevolucionarnih gibanji zato poživlja zveza vse člane političnih in strokovnih razrednih organizacij, naj prenehajo biti člani takih društev ter naj pristopijo k zvezi [pri nas torej k DTE oz. v razširjenem smislu k »Svobodi", op. ur.).	•
Komunistična internacionala je tudi sklenila, da morajo komuniati po vsem svetu ob priliki desete obletnice izbruha svetovne vojne prirediti velike demonstracije proti vojni in — socialistom. Se nam zdi, da bodo komunisti ta daa v dokaz, da so proti vsaki vojni, priredili marsikak — pretep.
Priprave za vojno. V Los Angelesu [Združene države) je prišlo do hudih izgredov proti Japoncem. Dva Japonca sta bihi ubita.
Kupujte čevlje samo z znamko .Peko".
Razno.
Strokovničarji! Nikar ne tičite vsi samo v svojih strokovnih zadevah, ampak začnite že enkrat sodelovati! Pa ne samo v tisti žaloatai Strokovni komisiji, ki vas ne združuje niti formalno, kaj še stvarno,' ampak začnite sodelovati tudi v svojih lastnih političnih organizacijah kot Občinarji in državljani. Zadnji čas je že! Drugače Vam bodo kandidate za skupščinske volitve postavljali demagogi sami! Ali še ne vidite, za kaj gre ?
Uratnik velja pri gospodi okoli .Socialista" za Hajzmožnejšega jurista in narodnega gospodarja, primerja se z Otonom Banerjem in za tako nezmotljivega se smatra, da imenuje naše zaupnike osle, če si dovolijo imeti svoje mnenje. Toda takrat, ko se je vendarle moral skregati s Kristanom, mu ni znal očitati prav ničesar novega, prav ničesar važnega in prav ničesar takega, na čemer bi delav-sivo ibuko spvinBiv shoui]iv6 njBtoue rv.risi3noveya socializma, Najbujši očitek je bil ta. da je silil Kristan v ministrstvo zato. da se reši kazenskega zasledovanja v aprovizačni zadevi Kristanovega na-stavljenca Žalerja in tovarišev. O tem očitku so bili pa meščanski listi 1. 1919 vsi polni in le za pozabljivca je bila ta zadeva nova. Seveda za Kristana je bil tudi ta očitek dovolj, da je postal voljan sodelovati a Korunovci. in odkar je korunovec Svetek sprejet v načelstvo Kons. društva za Slov.. je UrBtnikov boj proti Kristanu zopet prenehal; na vse naše stvarne očitke ne odgovarja .Socialist" nič drugega, sa^o da pišemo godljo o Kristanu, in da razbijamo strokovne organizacije, Delavstvo hoče jasnosti in si jo bo tudi izbojevalo!
Opozicionalni blok tako nikoli dosti vreden ni bil, izgleda da pojde sedaj še tista malovrednost rakom žvižgat. Radičevci so na Davidoviča zelo hudi. ker hodi na agitacijske shode po Primorju in Dalmaciji, namesto po Srbiji, kjer bi moralo biti jedro njegove stranke. Na shodu v Dubrovniku je znani radičevski poslanec Predavec celo izjavil, da nič več ne more biti govora o kakšni zvezi med Radičevci in opozicionalnim blokom, ker si hodijo gospodje drug drugemu v zelje krast, med tem ko so si prej uloge tako lepo razdelki: klerikalci Slovenijo. Radičevci Hrvatsko. Spahro Bosno, Davi-dovič Srbijo itd.
Radič je kar na naglo odpotoval iz Moskve na Dunaj in od tam pojde morda zopet v London. Tako poroča sam v dveh pismih, na svojo družino in na vodstvo svoje stranke. Zakaj in kako. o tem Radič molči. Nekateri sodijo, da je zgrabil potno palico zopet v roke zato. ker boljševiki niso dovolj hitro in globoko posegli v svoj žep. ampak so mu denarja obljubili le za takrat, ko se pokažejo uspehi njegove komunističnosti.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani nas naproša za objavo sledečega svojega ukrepa: Počenši z mesecem julijem ti. urad plačilnih nalogov, ki znašajo na mesec 30 Din. in manj. ne bo več razpošiljal vsak meaec. temveč za tri mesece skupaj tako. da bodo obsegali prihodnji plačilni nalogi mesec julij, avgust in september itd. Delodajalce, ki bi s tem ne bili zadovoljni, naj to sporoče uradu po dopisnici, sklicujoč se na opr. št. X-9448/24, na kar se jim bodo dostavljali plačilni nalogi kakor doslej za vsak mesec posebej.
150 letidco svojega obstoja bo praznovala oanovna šola v Laškem na Vidov dan [to soboto). Zjutraj ob 9. se prične proslava a svečano službo božjo in konča z otvoritvijo jubilejne javne ljudske knjižnice na šoli. Popoldne ob 4. v dvorani Hen-kejevega hotela proslava s petjem, godbo, telovadbo, deklamacijami, živimi slikami, prizorčki, rajanjem itd. Ta popoldanaki spored se ponovi tudi v nedeljo ob isti uri ob znižani vstopnini, Predprodaja vstopnic v Elsbacherjevi trgovini.
Komuniste je začel režim apet loviti — v pomanjkanju drugega, pozitivaega dela. V Rušah pri Mariboru ao baje dvignili celo komunistično gnezdo — 5 ljudi ali kaj — ki je grozilo pokopati državo z vsem, kar po njej leze in gre. dela in veriži in vladno korupcijo uganja. Najatrainejše je to. da so U ljudje tajno čitali nekak komunistični katekizem, v katerem pravi menda prvi odatavek, da je cilj vaega komunizma iztrgati buržoaziji vladanje ia rok in upostaviti takšen red. v katerem bodo' gospodarili vsi. ki z lastnimi rokami delajo, ne pa tiati, ki ae po medvedji koži valjajo. T8 nauk naši boržoa-ziji ne gre v glavo in je rea tako atrašen, da ai ga skoraj ne upamo javno napisati in ga tndi za svojega proglaaiti ... V Beogradu so na leto ječe obsodili bivšega komunističnega poalanca Pavla Pavloviča.
Glavni iniciator Matteottijevega umora Cesare Rossi — o še glavnejšem iniciatorju Mussoliniju niti ne govorimo — se je dolgo časa skrival po Rimu, njegovi prijatelji ao pa trdili, da je zbežal v inostranstvo. Sedaj se je sam J*Vil na policiji. Torej že ve, da mu ne bo nič hudega.
Nemška delavaka telovadna zveza je imela pred par dnevi avoj letni občni zbor v Kaaaelu. Kakšno je tam delavako telovadno gibanje kažejo naslednje številke« v zvezo jo prikjačenih 19 raz* ličnih telovadnih, nogometnih in vodnošportnih pod-zvez. Kongreaa se je udeležilo 146 delegatov za vsa okrožja, Avatrija, ki šteje dva okrožja, je poslala 6 delegatov. Koncem decembra lanskega leta je štela zveze 6399 društev 8 650.166 članov, med tem časom pa se je zopet ustanovilo in priključilo
Iz stranke.
Shod v Libojah pri Skabernetu se bo vršil v soboto 28. VI z dnevnim redom: 1. Za ali proti koaliciji socialističnih obč. odbornikov z odborniki demokratov [kapitalistov) pri županskih volitvah v Petrovčah. 2. Principialni sklepi. — Govornik pride iz Celja.
Dopisi.
Hrastnik. Ker neki preaapetež ne more počakati, da se zadeva glede vzroka razdružitve pojasni. mu tem potom odgovorim sledeče: s s. Je-retinom sva poslala dopis odboru Kobo. društva Zagorje s pozivom, da naj v „Napreju“ pove vzroke in objavi tozadevne zapisnike Hočeva namreč da sam odbor ovrže. Čobalovo trditev. Čudno se mi pa zdi. da dopisnik ne ve vzroka razdružitve ko je vendar bil na članakem zborovanju, na katerem se je ta zadeva razpravljala že leta 1923. V slučaju pa, da zagorski odbor ne da zahtevanega pojasnila, bova sama poslala potrebno v .Naprej".
K. Malovrh.
Celje. Plenarna občinska seja. ki se je vršila 20. junija t, 1., je podala precejšen pregled o tendencah posameznih skupin v mestnem občinskem svetu. Demokrati in narodni socialci so nastopali tako homogeno, kakor se spodobi vladni koaliciji. Vladni predlogi so se odglasovali nemoteno in mehanično kakor po navadi, edino dva sta vzbudila nasprotna mnenja.
Organist župne cerkve Danielove je zaprosil za doklade v sorazmerju katoliških vernikov v občini. Navajal je v svoji vlogi, da ima le 150 Din mesečnih prejemkov od te službe in g. vikar Jurak je to podprl s frazo, da cerkev nima imetja, da bi organista [pošteno) plačala. Kdor pozna obsežna posestva v okolici, ki so vsa izključno lastnina o* patije, torej cerkvene uprave Danielove župnije, temu ni treba razlagati hlinjeno uboinost cerkvenih prvakov. No, obč. svet je sklenil, da naj se organist pomeni tudi z drugimi občinami, za katere opravlja svojo službo, potem p3 naj le pride, morda bo le kaj dobil tudi od mesta. Klerikalci k stvari sploh niso govorili in so kompaktno glasovali za ta predlog finančno — gospodarskega odseka.
Najbolj zaviženi stan in najbolj teptani reveži v občini, gostilničarji, so imeli v osebi g. Korena svojega zaatopnika. Doklade na državno trošarino na vino	in	opojne pijače bodo odslej	5 kron. kar
je bilo	po	govorih demokratov	tudi	že dosedaj
aklenjeno. G. Koren je trdil, da je bil nekdanji sklep napačen	in	da velja 5 kron šele	od	danes dalje,
dosedaj naj	gostilničarji plačajo le	po	4 krone od
litra. Gostilničarji bi v nasprotnem slučaju preveč zgubili. Podžupan g. Žabkar mu je dokazal, da je bil tisti sklep točen in da ga ne morejo kar tako ovreči, govor g. Korena je bil torej neutemeljen. Občina bi zgubila na način, ki ga je zastopal g. Koren. */* milijona. [Lep komunalni gospodar. Op. ur.] Ubogi socialist v bodočnosti, ki se boji za zgubo gostilničarskih profitov! No, g. Koren že ve, zakaj je tako naatopil. vsaj gostilničarji mu bodo ostali naklonjeni in bodo še dalje ostali naročniki njegovih žemelj. S. Leakošek je odločno izjavil, da bo glasoval za predlog finančno gospodarskega odseka, da plačajo gostilničarji tudi za nazaj po 5 kron, ker ao od pivcev to že pobirali. Štirje Korenovi pristaši niso glasovali za predlog, fin. gosp. odseka, ki ga je podprl tudi a. Leškošek, izmed teh je samo eden, goatilničar, vedel, da noče glasovati v svojo škodo, vai drugi niso glasovali, da ustrežejo g. Korenu.
Ko je referent finančno-gospodarskega odseka končal, ga je interpeliral s. Leskošek, kaj je z vlogo .Svobode" za podporo 1000 Din v svrho zboljšanja knjižnice, .Svoboda" je prosila social, obč.
klub za podpritev vloge, toda g. Koren se je pozabil zganiti. Referent se n« to vlogo ni vedel apo-minjati. [Pozneje se je predsednik „Svobode" informiral o stvari, ki je sledeča; Finančno-gospodarski odsek je dal vlogo mestnemu knjigovodstvu, ki naj ugotovi, kakšen je kredit v proračunski postavki za kulturne svrhe. Mestno knjigovodstvo je dognalo, da je še 11.000 Din. Bo že morda kaj! Op. poročevalca.)
Pivovarni Gotz & Žagar in Union — Laško sta prosili za najem ribnika na Sp. Lanovžu v svrho pridobivanja ledu. Gospodarski odsek je postopal v prilog Union — Laško. G. Žabkar je izjavil, da je ta prošnja točneje sestavljena kakor Gotzova in da zahteva večjega upoštevanja. Narod-njakarji so tudi nekaj govoričili o Nemcih, ki imajo Gotzovo pivovarno. Union pa da je slovensko podjetje. S. Žagar je odločno protestiral proti takšneau nelojalnemu postopanju in je odšel. G Koren je s. Žagarja opravičeval, da ni zmožen sestaviti vlogo tako zavito in umetno kakor Unionovci. S, Leskošek je stal na stališču, naj se obema ustreže, ali se pa naj da tistemu ki več ponudi, g. Ogrizek je pa izjavil, da sta obe podjetji v nemških rokah in je soglašal s s. Leskoškom. Sklep je bil torej, da se ribnik prepusti tistemu, ki bo več ponudil. [Da bo nekaj netaktnosti, pripominjamo, da je v Unionu v službi sin g. ekonoma Marna,)
Pri raznoterostih je predložil g. Rebek še dva nujna predloga, katerima je skoro polovica odbora priznala nujnost. 1. Protest proti nameravani premestitvi obrtno-pospeševalnega urada iz Celja v Maribor in 2. Zahteva po čimprejšnji izvedbi decentralizacije ljubljanskega Okr. ur. za zav. delavcev v 3 OUZD, ljubljanskega, celjskega in mariborskega. Prvi predlog je utemeljeval g- Rebek s tem, da so v Celju večje možnosti za vzdrževanje in smotreno delovanje obrtno pospeševalnega urada kakor pa v Mariboru. S. Leskošek je govoril proti predlogu in v medklicu je g. Koren poudaril dejstvo, da želijo demokrati obdržati ta urad v Celju le radi njegovega predstojnika g. Založnika, ki je dober demokratski agitator. S. Leskošek: Maribor je centrum mariborske oblasti in bi ta urad tja pristajal, ker se je inšpekcija dela tudi tja preselila iz Celja, — Demokratom to ni bilo všeč in nastopili so razni zagovorniki. Tudi g. Ogrizek je govoril za predlog, češ da moramo v Celje spraviti čim več uradov. Za predlog nista glasovala ss. Leskošek in Lah, Koren je že prej izjavil, da je njemu to vseeno, kje je urad in je obljubil, da se bo vzdržal glasovanja. Njegovi pristaši so šli za njim. Brez zamere je dobro voziti.
Na vrsto je prišel nujni predlog s. Leskoška, katerega so podpisali ss. Lah, Pugmeister in Šviga. Ta predlog zahteva takojšnjo komisionalno preiskavo gospodarstva mestnega oskrbnika g. Josipa Marna, da se razčistijo razne govorice, G. Koren se je branil ta predlog podpisati. Da se prizna kakšnemu predlogu nujnost, mora biti podpisan od 6 občinskih odbornikov. Med socialisti so bili samo 4, ki so ga podpisali, vsi drugi mu niso hoteli po vzoru g. Korena priznati nujnost. G Žabkar, ki se posebno razume s .socialistom" Marnom, je zahteval tajno sejo in poslušalci so zapustili sejno dvorano.,.
O tem še spregovorimo! Za danes le eno: U-pamo, da se posreči razkrinkati tiato gnilo družbo, ki vleče v korupcijo in v izkoriščanje občinsko last. Pa makar se tudi socialistični klub razcepi Zgubili bomo le Korenovce. in teh ne bomo težko pogrešali.
Hrastnik. Hrastniško gasilno društvo priredi v nedeljo dne 29. junija t. 1. ob treh pop. veliko ljudsko veselico v Hofbauerjevi gostilni. Železničarska godba iz Zidanega mosta bo igrala lepe koncertne kakor tudi poskočne plesne komade, od druge strani bo pa poskrbljeno za izborno zabavo in skrbno postrežbo. Vse prijatelje društva zabijo k udeležbi
Hrastniški gasilci.
Čitajte naš tisk!
Lepota? Svežost mladosti? Priljubljena vnanj-ščina? Vse to si lahko obranite in zabranite prerano ostarelost edino z racionelnem negovanjem vašega obraza, telesa, vaših las in zob! Radi izvan-rednega delovanja so že črez 25 let priljubljeni Elza-pre„arati za negovanje lepote; Elza-obrazna in kožo obvarujoča pomada [2 lončka s pakovanjem in poštnino 25 Din), Elza-pomada za rast las [2 lončka s pakovanjem in poštnino 25 Din), Elza-lilijno milo lepote [4 kosi s pakovanjem in poštnino 40 Din) in 10% nadoplatka in drugi Eiza-preparati kakor Elza-cvet za lase. Elza-voda za usta, Eiza-kolonjska voda itd., adresa: Lekarnar Evgen V. Feller, Stubica Donja, Elzatrg št. 252. Hrvatsko.
Lastnik: .Sloga”, r. z. z o. p.
Izdajatelj in odgovorni urednik:
Zvonimir Bernot
(v imenu pokr. odbora SSJ in KDZ.)
25. VI Tiskarna bratov Rumprot v Krškem.	1200
c