St. 61.
Trstu v sredo avgusta
i ifrlfa
Tečaj
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
if
»EDINOST« izhaja Škrat na teden vsako »rit« in tabatt o poludne. Gena za vse leto je O gld., za polu leta 3 gld., za četrt leta 4 gld. SO kr. — Posamezna vilke se dobivajo pri opravništvu in v trafikah * Trtt« po & kr., v Gorioi in v Ajdtviiinl po O kr. — Naročnine, reklamacije in inserate prejema Opravniltvo »vi« Z čuta 5.«
VbI dopisi «e pošiljajo Urtdalitvi »vla Torreati* »Nuova Tipogratia;« vsak mora biti frankiran. Rokopisi orez posebne vrodnostl ne ne vračajo, — Imerati (razne vrsu nazni-nila in poslanke) sa zaraSnnijo po pogodbi — prav cen6; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami se plačuje za vsako besedo 2 kr.
Premalo lepih vzgledov.
Pač malo moških, malo mož
NaS vek rodi.
Gregorčič.
Oče. mati, duhovnik, učitelj — o, prelepa imena, presezajoča vsa druga na svetu, katera so tako rekoč zvezde na obzorji človeškega živenja. Ali žal, da ne moremo se vedno v te zvezde ozirati z onim upom in veseljem, kakor bi se sicer morali, kajti ozrli se na to obzorje, zagledamo velikokrat mesto svetle zvezde — črn oblak, iz katerega se prej ali slej vsuje pogubna toča. — Dan denašnji gre tožba na tožbo, kako hudoben je svet, kako se v»e sploh protivi božjim, cevkvenim in cesarskim postavam — a tožnik najmanje pomisli, daje i morebiti on tisti, kateri je enakim se pojavljajočim zlom sam največ kriv.
Dokazov svojej trditvi imamo na razpolaganje. Poglejmo uže kateri hočemo stan, povsod najdemo štrleče odrastke nedostatnega stanovskega živenja. Pismo nam veli: ne stavite luči pod mernik, temuč naj sveti vaSa luČ, da jo vidi ljudstvo in hvali očeta, ki je v nebesih. Ali v kako pičlej meri
—	rekel bi — skoraj najmanj — spol-nuje se ta vzvišeni nauk, pač pa se pravemu in vzvišenemu nauku dela prav nasprotno. Žal — Se enkrat ponavljam
—	žal, da se vzlasti v denaSnjej dobi, ko bi se pri toliko pripomočkih, kateri so nam na razpolaganje, lehko neizmerno veliko dobrega storilo človeStvu v prid, a se taisti največkrat obračajo v nasprotno svrho.
Kaj pa je temu uzrok ? — Neukemu in temu, kateri pleSe jedino le po Šabloni slepega prijateljstva ali nevednosti, ne bode to precej — morda tudi nikoli jasno. Edini uzrok temu pa je
Podlistek.
Konto velj-Mokoldn-Prosek.
(Zgodovinska črtica spisal M. Sila.)
(Dalj
Za časa cesarja Jojfefa II. bi se bil« imela ee kvica M, B. podreti, pa Konto-veljci so jo kupili za 100 zlatov (gld.), ter se na-njo vknjižili kot na svojo lastnino. Tako je ta »biser cerkvica* takrat ostala neoskrunjena. Ko je 1. 1859 silni vihar ni Crne in morju pogubno pretil ladji »Pravoslavni«, zaobljubil se je nje poveljnik, morski kapitan g. Peter Bombarelli, M. B. na Koutovelju, ter je bil, kakor po loba Da* steiii v istej cerkvici kaže. čudovito rešen. Vsled te zaobljube in po prizadetju matere onega kapitana, rojene Prose-čanke, popravila se je cerkvica in ozalj-šala, zakristija dozidala, in 1. 1878 slovesno blagoslovila. Pri tej svečanosti so bili navzoči zraven družine Bombarelli jeve še drugi pomorski kapitani, prijatelji m znanci Petrovi, zlasti se je odlikoval z svojo sijajno narodno opravo črnogorski vojvola Mitanovič. Katolika in »pravoslav ne» je o tej priliki vezala Kraljica nebe-Ska enakimi Čuti hvaležne pobjžnosti.
Slovo vzeuisi od prijazne kapeliceve-selirn se ponosom vrnem k prijatelju na Kontovel).	v J J
Tu je prekrasen razgled ! — na vzho-dnej strani se ti odpre ves Trst in dalj* na obzorju grad (v razvalinah) saorbski in se više in dalje istrsko gorovje,—pre l
— vzlasti v denašnjem času — ukoreninjena bolezen, katera se imenuje: samoljubnost. Ta bolezen, enaka je-tiki, ne prizanaša nobenemu stanu, ampak vgnezdila se je v vse stanove bodi si v večej ali manjšej meri. — Ko pa pregledamo sledi, katere ta bolezen za seboj puSČa, nahajamo, da so taiste grozne in ne lahko ozdravljive, kajti zastonj je v denaSnjej dobi ljudstvo poduČevati po znanej Šabloni: ne glejte na moja dejanja, ampak ravnajte se po nauku, katerega vam oznanujem, kar je tudi samej večnej resnici popolnoma nasproti.
Večna resnica tirja od nas vzgledov, lepo, bogoljubno in nravstveno živenje, a ne da se stavi luč pod mernik, vsled česar je potem vse zaman ljudstvu pri-digovati: glejte, to je luč! ker vsled takih kombinacij ono le nekako prisiljeno, a ne iz prepričanja veruje, kar se ga uči. Največkrat se pa ta iz slabih vzgledov izvirajoča nevera ljudstvu za zlo jemlje, kar bi se pa pri natančnem prevdarku nikakor ne smelo. Vsaka stvar mora ustanovljena biti na nekej gotovej podlagi, ker brez podlage ni nam mogoče si misliti obstoja kake stvari, tedaj tudi vere ne. Naša naloga niti misel ni tukaj v katere j si bodi veri govoriti, ampak razumevati hočemo samo ono vero, katero rabimo v svojem vsakdanjem živenji in katera je neobhodno potrebna v obstoj našega duševnega in telesnega živenja.
Naj podam tu priprost vzgledi Bolnik bi prišel k zdravniku svojemu slabemu zdravju pomoči iskat. Zdravnik bi bolniku prepovedal — ali vsaj svetoval — naj se k ohranjenju svojega zdravja — pijančevanja zdržuje. Mogoče je, da se je bolnik te pogubo-
seboj imaš sinje morje jadransko in na vznožnem bregu čarobno vlilo' Miramar, na zapadnej strani se razprostira tam čez morje furlanska rav&n. posejana z dičnimi gradovi in vasmi. Z daljnogledom se opazi v posebno jasnih dnevih cel6 nekdaj na jadranska kraljica-Benedke. Uže veliko sem tuhtal, kaj bi nek pomenilo to im6 Kontovelj (ali Kontavel, taljanski : Conto-vello), pa nobeno razlaganje mi prav popolnem ne ugaja. Slovenci navadno izreklo »Kut6vev» — «iz Koutovela«, a Talijani in Nemci naglaS ijo vedno le predzadnjo slovko: »Contov£ilo».
Da bi to popačeno bilo fz italijanščine, iz onega časa. ko so Benečani tu gospodarili, ter poSiljali svoje ogleduhe na grič kontoveljski veleč jim : »va contar le velle. (hodi jodra brojit!) in da je iz teh besed spakirano imd »Gontovello« nastalo. nikakor mi ne ere v glavo.
Prav tako prisiljeno, po mnenju talijanskih pisateljev pa najbolj verjetno, zdi se mi to ime izvajati iz keltiškega jezika. Kako neki ? Morda iz »koet»—^ozd, in »el (al) — visok: torej visoki ali gozd na hribu ?
Verjetnejše, ker za časa Rimljanov ni še bilo znano, in najstarejše listine, kolikor se jih je do sedaj na$lo, omenjajoče Kontovelj, so še le iz petnajstega veka, ko so uže davno Slovenci tu prebivali, — da je tudi Kontovelj pošteno slovansko ime Ktero izmej spodej omenjenih tolmačenj iz slovanščine na trdnejših nogih stoji, ne usoj im si določno izrekati. Je-li 1. K. iz »kont-kot»—ostri vršič ?, ali 2. K.
nosne pregrehe nekaj časa zdržal — ali Žal — da prilike, katere trpečemu človeštvu zadajejo ne malo goijesa, prišle so mu v podobi nositelja slabega vzgleda nasproti. — Bolnik jo dobil zopet tako lepo priliko, katera mu je pri zopetnem srečanji z njo tako ljubko m vabilno nasproti migljala, da so bili takoj pozabljeni vsi poprejšnji dobri sklepi in obeti, kakor tudi vsi lepi opomini zdravnikovi, in našel se :e kar naglo zopet v poprejšnjem brezdnu svoje strasti, katera mu prinese skoraj gotovo smrt.
In kedo mu je prouzročil na novo se v njem obudivšo strast ? »Gorje mu, po katerem pohujšanje pride,« govori pismo — dakle velja to zdravniku, kateri je malo popred bolniku priporočal se pijančevanja zdržati, a po malo časa se svojemu zdravljencu v polnej luči te pregrohe pokazal, ter mu strast do pijančevanja na novo vzbudil.
Vzgledi nam tedaj dovolj jasno pričajo, da na praznih frazah, katere rodi teorija, ne počiva resnica, ampak resnice temelj je: dejansko živenje, kakoršno mora v istini biti. Ali žal, da nahajamo vendar tako malo praktičnega živenja, mesto katerega se večinoma Šopiri slaba teorija. Velikokrat se sliši tožba, da je Darvinova teorija zasejala mnogo zla, Čemur se v istini ne da oporekati. Ta teorija do denašnjega dne še ni izkoreninjena, pač pa so se pričeli in se še nadaljujejo pojavi proti njej, kateri, upamo, da jo s Časoma uničijo.
V tej razmeri bi tedaj bila vsakega pravega domoljuba sveta dolžnost pri tem delu s praktičnimi vzgledi lepega živenja v izkoreninjenje tega zla pripomoči. Vzgledov praktično-
iz »k6t», ker je nekoliko v kotu pri cesti, ki drži iz Trsta v Gorico in nekdaj tudi na Kranjsko ?, ali 3. K. iz »Klon»(kvon) ta «veli» t. j. veliki klanec?, ali 4. K. iz «Kžmtov-lje», namreč zemljišče Kintovo?, ali 5. K. =KondovJje od besede staroslov «konda» (kontina) — sveti ogenj, torej : kraj svetega ognja ?
Dva poslednja načina tolmačenja potrebujeta malega pojasnenja.
Pod Konto velom v Grijanu je od starih časov stala uže 1. 1335 imenovana cerkvica sv. Kancijana (bolje svetih bratov Kanta. Kancijana in sestre Kancijonile). Mogoče, da je ta nabrežna cerkvica, ki je uže davno zginola, bila ena najstarejših v teh pokrajinah, kajti uže 1. 136o se omenja, da je posest (fevd) kapitelskega dekana tržaškega. Istega leta je dekan Peter Alberti dal v najem »hiše, nograde in vrte» sv. Kancijana nekemu Prosečanu Marinu v dosmrtni užitek s pogojem, da ima vsako leto dekanu odrajtati o'sv. Mi-helu (29. septembra) eno libro popra, o Vozmu kozliča, in o Veliki gospojnici (15. avgusta) štiri bremena lumberjevega perja. Niso morda neke «hiŠe, vinogradi in vrti» sv. Kanta tam bili, kder je sedaj Kontovelj ali Kanto vel j? Oni del pri cerkvi sv. Jeriimna in pri cesti je Kontovelj, naprej griček najvišji, kder je razvalina starega gradu Mokolanskeja, in novo pokopališče se zove Moholan (morda i to od sv. Mihd-Ija-Miholjan, ali sv. Mikule-Mikuljan ?), in najskrajne hiše proti potoku Lokavcu imenujejo »Dolenja, vasn, in je bila sezidana za časa cesarja Friderika III. (1461), ter
spodbudnega živenja nam ne manjka, kar nam je trdna podlaga resnice, da vsak človek lahko svoje živenje po njih ravna. Velikokrat se slišijo ugovori napram temu, češ, človek je slaba stvar, ne more vsega storiti, kar so ti ali drugi storili, katerih imena se v cerkvenej ali svetnej povestnici svetijo. Na podlagi resnice pa moramo take trditve odločno zavrnoti, kajti tudi oni so bili slabostim podvrženi, ali trdna volja in prepričanje o vzvišenej stvari, bili ste jim temelj, na kateri so pri vseh svojih započet jih zidali.
Poglejmo v živenje teh zgodovinskih junakov, ter premotrimo £ra paznim okom, in v vsem njihovem živenji najdemo ono prelepo lastnost: vzgled vseh lepih kreposti, kateri so kakor rudeča nit uleče skozi vse njihovo živenje.
Prepričanje je tedaj ona vzvišena stvar, katera vodi in pripelje človeka do njegovega pravega cilja. Prepričanje je oni zlat pripomoček, kateri more v posameznem človeku obuditi toliko moČ, da ona vse za seboj potegne ; ako je pa človek brez te moči, ter opravlja svoj poklic le nekako prisiljeno, k večemu da spolnuje svojo stanovsko dolžnost, nikdar pa ne doseže tega, v česar dosego je odločen, ampak naposled se sam v brezden zvali.
Dragi rojaki! vsem nam je v tem obziru dana lepa naloga, da se v vseh živenjskih razmerah kažemo kot vzgledne in delalne može. Ne delajmo le z besedo, temuč z vzgledom, ter vsak v svojem poklicu bodi svečnik, na katerega bode se ljudstvo zaupljivo oziralo, ter ravnaje se po njem, dospe do srečnejega duševnega in gmotnega živenja, brez katerega si sreče ljudstev niti misliti ne moremo.
se neki v nemških listinah imenuje «Nie-derdorf.«
Ako so še poganski Slovani tu bivali ter svoje obrede malikom v čast obhajali, lahko ime Kontovelj izvajamo iz staroslov. «konda (kontina)«, kar pomenja po Trstenjaku »sveti ogenj», (Glasnik 1.186*) nekov «kres». Na to spominja sv. Ivan v krščanskem smislu. Od starodavnih časov so na vršičih netili «krese»; da so i na Kontovelju (Mokoldnu) večo slovesnost oni dan obhajali, to se da posneti iz starega ukatapana* (župnijskega zapisnika,) na Občinah, kamor je spadal Kontovelj. «V 24. dan junija mora priti župnik z Opčin v Kontovelj in na altarju sv. Ivana sv. maso opraviti.« Tudi seje na »opasilo« (blagoslov. cerkve) po večernicah šlo iz cerkve in pred vratini se je zapel začetek evangelja po sv. Janezu (evangelistu) : »S početka je bila beseda« itd. Te prve besede so v latinskem jeziku vdolbene na dveh ste brih pri vhodu v staro pokopališče pre i cerkvo sv, Jerumena: «In principio er.it verbumn itd. Dne sv, Katarine (2D. novembra) je moral isto tako openski župnik priti mašavat na Kontovelj na altarju iste svetnice, ki drži kolo v rokah kot znamenje muke, a prvim spreobrnencem najbrže nadomestovalo kako solnčuo božanstvo, kajti kolo je tudi svmbol (podoba) soluca. Ćudno, da le na Kontovelju je doma priimek «Sonec». (Jedna hiša tega priimka ima šo pridevek »pri Škofovih«).
(Dalje prihodnjič.)
EDIN
OST.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Cesar obišče jeseni spodnje Oger-sko; tako poročajo ogerski Časniki; najprej ogleda na novo sezidani Se-gedin, katero mesto je, kakor znano, povodenj podrla; potem pa odpotuje v Temešvar, kder bodo veliki vojaški manovri.
Minister zunanjih zadev, grof Kal-noky je bil zadnje dni v Gostinu, kdor je z nemškim cesarjem 1J/2 uro govoril. Da tako dolg pogovor ni bil brez važnih politiških razprav, to je gotovo in toliko veijetniše, ker je nemSki cesar podelil Kalnoky-u najvišji red — red črnega orla.
Nek francoski list piše, da se naš in nemški cesar snideta z namenom, da se dogovorita o konečnem priklop-ljenju Bosne in Hercegovine k Avstriji.
V	praškem deželnem zboru je 28. m. m. Rieger vtrjeval svoj predlog o predrugačbi deželnozborskega volilnika ter naglašal dvajsetletno prizadevanje češkega ljudstva, da se doseže pravičen volilni red. On je opominjal, da tisti, ki so v letu 1878 delali za volilno pvedrugačbo, danes ne morejo zoper njo glasovati. Riegerjev predlog, ki naglaša bratovsko slogo, izročil se je v preudarek komisiji petnajst poslancev. Nemška levica je glasovala zoper predlog. Za formelno razpravo se nobeden ni oglasil.
Moravski deželni zbor, kakor se poroča, odpre se prve dni meseca septembra.
Poljedelski minister grofTalken-hayn se jako briga za povzdigo poljedelstva. Zadnji čas je bil v raznih, tudi inostranskih deželah, da se je podučil o napredovanji poljedelstva; v Ljubljani je bil na razstavi, potem pa je šel na Koroško, kder se je prepričal o Škodi, storjenej po lanskej po-vodnji,
Na Dunaji so je 26. m. m. zbralo mnogo meščanov, ki so sklenoli resolucijo zoper sklep mestnega sveta, da o praznovanji dvestoletnice osvo-bojenja Dunaja od turške silo nema biti ljudske veselice. V tej resoluciji so izrekli, da so odločno protivni sklepu občinskega sklepa. Vsak Du-najčan je svojim očakom dolžan, 12. dan septembra 1883 slovesno praznovati, ker ti očaki so blago in kri žrtvovali za krščanstvo zoper azijatske divjake ter so ubranili z mečem v roci, da si oni niso odprli poti v srce Evrope. — Izvolili so poseben odbor, ki to resolucijo poda mestnemu županu, da jo objavi mestnemu svetu, da ta stori potrebne korake, da se ta slavni dan v zgodovini mesta Dunaja dostojno praznuje.
V	Tisza-eszlorskej pravdi je 27. m. m. govoril državni pravdnik ter naglašal, da je preiskava zatožencem ugodna, rekel je, da je vera v versko moritev le pravljica ter protestiral, da bi se ono vtihotapila v ogersko pravosodje. On je trdil, da je najdeno truplo ona Esther Solimos^ in da je uverjen, da so zatoženci nedolžni in predlaga, da se oproste zatožbe.
Vnanje dežele.
Novi varšavski guverner Gurko je te dni sprejel zastopnike uradov, ter pri tej priliki dejal, da car ne želi, da bi iz Poljakov delali Ruse; opominjal je, naj se v šolali prepričuje mladina, da ste Ruska in Poljska ne-razdružljivi, a naj se Poljaki ne spreminjajo v Ruse.
Rumuncem raste greben in sline se jim cede po nekaterih avstrijskih deželah, kar smo uže omenili; zato pa skoraj ne mine teden, da ne bi čitali o sovražnih pojavih zoper Avstrijo; mlado kraljestvo hoče rasti. Rumunski
državni zbor misli zdaj rumunsketja kralja oklicati za «kralja Rumuncev,» kar bi pomenjalo očiten napad na Avstrijo, ker tudi v Avstriji prebiva nekoliko Rumuncev.
Gladstone je 27. m. m. v po-slanskej zbornici dovolil, da se v po-nedelek pretrese Northcoteov predlog o Sueškem lcanalu. Vlada no želi za zdaj nobene razprave, ker se je stvar odložila, i ne namerjava novega pogajanja o tej zadevi k malu pričeti.
Francozi so začeli vojno v Ton-kinu. Minister mornarice ie dobil brzojavno poročilo, da je polkovnik Ba-dens 19. julija iz trdnjave Hanovi napadel sovražnika ter mu vzel sedem kanonov. Sovražnik je zgubil 1000 mož, Francozi imajo le 11 mrtvih, če je temu poročilu verovati.
Dopisi.
Ma Trsfeniku, 30. julija. [Naroden ples v Rcjanu. — Ponotno popevanje. — Pretenje. — Korespondent. — Tatvine.) V nedeljo 22. julija so v Bojanu plesali. Vreme je bilo krasno in prijetno, na tisoče ljudstva se je zbralo na Buchlerjevem prostoru, kder je bila takozvana »Šagra«. Lepo je bilo videti dekleta v narodnej noši, tudi marsikatero »pečo« (kar je lepo) smo zapazili. Vse .se je završilo v najlepšem redu, kar veselo ko -Štatujemo, kajti »red« dela čast slehernemu, i toliko bolj fantom i vsej občini. Smelo trdimo, da se rojanski narodni ples sme po pravici vštevati mej najlepše spodnje okolice, i v to ni malo pripomoglo krasno, kakor ribje oko vedro nebo. Fantje, ali natelniki narodnemu rajanju, bili so opravljeni v prekrasno okoliško obleko — sploh lepe podob« — le to ni prav estetiČno lepo, da imajo nad mero okrasja na klobuku — preveč karikature ne ugaja očem, ker žali takozvano »harmonijo« barv. No, fantje so od fare\ pa finis. Pleše se, kakor je uŽe znano nusim Čestitim čitateljem, -od prostim nebom na pesku, ki se vsako toliko s čisto vodo poškropi. Da se zavarujć plesalci in plesalke pred pekočimi žarki solnca nad plesiščem, raztegnena je velikanska rjuha ali plahta (domačini jej pravijo »tenda«, kar je la&ko slovo), ki je na štirih končnih kotih in na sredi z debelimi vrvmi privezana k debelim in visokim drogom, na kojih vihrajo zastave tuje in i domač i trobojnica. Prostor se Ss posebno okrasi, osobito pa oni, kder sedć godci, ponašati se mora z zastavo avstrijsko. Povsod v spodnjej okojici plešejo skoraj enako, počasno, le v Sčednji še nekoliko bolj polagoma. Pari se sučejo okoli jed nega središča in po piecah (po starej Šegi) zaokroži se jedna »polka« in s tem se konča » plesa t prvi del. Okoliško plesanje, osobito pa ono v Štednji, jako ie podobno plesanju našib južnih bratov. Kakor se na prvi hip opazi, naš ples ni drugo, nego modificirano južnoslovansko »kolo«, ali iz tega izvirajoča »podoban.
Pred letom dni sem opazoval neko ksilografovano sliko, predstavljajoče mitični ples indijskih božanstev. Sredi kolo-bara je sedel na cvetju rastline lotos »Vlšnii« piskajoč na žveglo. Okoli njega pa je rajalo 12 parov črnookih devic, kar reprezentuje »Solnce« in pa 12 zvezd, ki se okoli njega sučejo; tedaj solnce i o-zvezdja ples. Kolo je simbol solnca. Narodno »kolo« je ples v »češčenje« solnca, glavnega božanstva. S plesom so čestili i stari Slovani svoje najvišje božanstvo. Ta »Šega« je ostala do denašnjega dne, da pri ali po cerkvenih opasilih se navadno i pleše. Naš narodni ples pa, ker Ima izvor v južnoslovanskem »kolu« — zopet nam dokazuje, da okoličani so več srbo-hrvaškega izvora, nego slovenskega. To smo zabilježili, da dokažemo, da i nuš ples ni fantazije delo novejše dobe, pač pa ima svoj zgodovinski izvor in pomen. Se to svetujemo našim fantom in dekletom, nuj se v plesu kolikor moč zdržujć vsakojake pijače, osobito sveže (frišne), kakor vode, limonade iti., ker to pilo utegne biti osodepolno; marsikateri je moral platiti s živenjem kozarec vode, k«M- se je je napil, ko je bil razgret. Tedaj pozor!
Na večer istega dne pa so se zbrali naši pevci pri Boletu, da malo počesto Bahusa. Naj povemo, da lepi slovenska zastava krasi dvorišče omenjene pivnice. Pilo in pelo se je do pozne noči (največ slovanskih pesnij) in tudi muziciralo na »pokrovače« iu drugo neglasbeno orodje, da je bilo veselje slušati, v zadovoljstvo mnogobrojnega domačega in tujega občinstva. Prižigali so i umeteljnib ognjev, ki so zamolklim pokanjem vznemirjevali zračno temino krasne noči; ti ognji so bili dar nekega g. Bran lollna. »Im stillen Hoja no«, rekel bi »Triester Tagblatt«, viadala je živahnost. Zdaj pi obrnlmo »tempo I« Pesen blaži, povzdiguje, pove-
ličuje, navdušenje itd., ako je prava pesen, ki iz srca izvira. Ona naznanja stanje srčnih čutov.
Reči smemo, kakovo srce, takova pa-sen - »n naopak. Kaj pa porečemo o Vlaških ostudnih pesnih, ki se mej narodom širijo? Mi nečemo zabilježiti ni stiha takove pesni, ker resnično povedano, nas ie sram, kaj tacega devati na papir. Hvala Bogu, pravi Rojatičani niso taki, oni vedo še precejšnje število krasnih slovenskih napevov — ali oni it takozvanega visokega Bojana na starej cesti so enaki »papigam«, ki najostudneje, cele noči najraje pojo — tam gori pod »treso«. S tem po-nočnim popevanjem in kričem kaić nočno tišino, da mirni in pošteni bivalci niti očesa zatisnoti ne morejo. Pojejo li-ti iz hudobnega namena, ali iz pokvarjenega srca l To uprav ne! Oni pojejo iz navade, da pojejo, iu ker boljšega ne znajo. K le se uče? Rojanska šola, rojanska cerkev - kakor, da bi za nje ne bile — in skoraj se ne vć, da so. Mi ne pravimo, naj se ne poje, petje je svobodno — ali poje naj se kaj lepega — in ne ostudnega; in prepeva naj se le nekoje ure, ne pa cele noči, ker dru^i po dnevi morajo delati In po noči želć si počitka. Ostudna pesen pohujša več sveta, nego ostuden roman. Do romana vsak ne pride, pesen pa sluša na stotine in stotine ljudi. Fantje, spomnite se besed: »Gorjć onemu, po kojem na svet pride pohujšanje!«
Pisali smo o nedostatkih, ki se godć v ulici »Belvedere«. Pisali smo po zanesljivem viru, da je ta vir istinit bil, to nam je spričal »Gittadino«, ki uprav take napake ostro graja.
Tedaj nismo sam!. S to grajo pa smo si nakopali nemilost. Voha se in stika po korespondentu. Te osobe ne ved6, da je korespondent »saerosanetus« nedotakljiv. On ima pravico grajati, ka- je graje, in hvaliti, kar je hvale vredno.
Kakor je nam pravil gosp. —čič, straže so bile radi dopisa nekam pozvane, ter pokarane. Zategadelj so se nekoji gospodje izustili: Ako bi mi zvedeli, kdo je to pisal, gledali bi mu napravljati »n/o«, Draga gospoda! Vi mu ne boste naprav-Ijali nI r\fe nI rafe I — temveč vam priporočam, da se požurite poravnati, kar ste zanemarili, ter tako daste »korespondentu« priliko, da vas javno pohvali. Gapite!
Kakor čujemo, so te dni tatovi več škode napravili v Skorklji. Tatvine se množć, da je groza.
Iz Krepljan, 29. julija.
Res velika beda čaka naše vašČane; kajti kar je toča pustila bila 19. t. m., potolkla je popolnoma dnć 25. t. m. Padala ni dolgo, a bila je, kakor najdebelejSi orehi, uničujoča neusmiljeno vBe, kar je še bilo zelenega. Opravičeno je toraj zdi-hovanje in tugovanje siromašnih ljudi, kojim se uže zdaj srce trese, ko premišljajo, kaj bode po zimi. Vladna komisija je priznala, da je vinski pridelek uničen za več let in to popolnoma pravo. Od kod toraj pomoči ubozim siromakom? Deželna vlada ima sveto dolžnost in nalogo, da priteče na pomoč svojim podanikom; kajti vzajemna podpora veže podanika z vlado. Naši ljudje bodo potrebovali pomoči, ti vlada, pa pripravi jim dela, saj KraSevec rad dela, da le živi. Tu mi je pala v glavo misel, koja bi utegnola kaj koristiti. Naš vrli deželni poslanec, g. Mohorčič, ima gorečo željo, urediti naše kraške ceste; v malo letih njegovega predsedovanja pri cestnem odboru so se ceste toliko zbolj-Sale, da misliš, da se po Laškem voziš Vsi so tega veseli; kajti ljudje so kaj zaslužili z delom, voznikom pa se ni treba toliko bati, kakor prej. Le pri našej vasici je ostalo pri starem; ne zaradi ne-skrbi od strani g. Mohorčlča, nego zavolj slabe lege naše vusiue, v kojo je jalto teško speljati dobro cesto.
Bistro oko g. Mohorčiča je vendar sprevidelo, da se d& cesta izpeljati, za kar so mu naši vaščanl prav hvaležni. Dobro vemo, da naš g. poslanec ljubi kmeta, da je vedno v skrbi, hako bi mu pomogel, saj tudi dobro ve, koliko Kra-ševec trpi. Ali ga zapusti v dojdočej bedi? Prepričani smo, da nas usliši, ter v prihodnjem zasedanji deželnega zbora krepko povzdigne glas, da se konečno izpelje kos ceste mimo naše vasice. Ljudje bodo radi delali, ker bodo potrebni, gosp. MoliorČiČ pa z vrši dve nalogi ob enem: ljudem pomore v revi, deželo pa okoristi z boljšo cesto. To se nadejamo od njega, ker vemo, da je temu sposoben in da ima tudi dobro voljo, pomagati nam v vsacein obziru. Prepričani smo, da ne stavimo svojega upanja vanj zastonj, v mož i, koji je zares mož. —
Govori se tukaj o delitvi občinskih pašnikov. Jako je teško to delo in siromašnim pogubno, ker so razni deli pašnikov taki, da se tie dado z drugimi nikako vzporediti. Siromaki pobirajo sedaj suha drva po njih, kam bodo hodili kes-neje po nje? Kdo pa bode v takej revščini, kakor, je letos, plačeval delilne stroške ? — Čudno je tudi, da je tu ne-možno ustanoviti kako bralno društvo v omiko in spodbujo naroda. Taka občina, velika, še precej premožna, in neČe ali ne more prav nič žrtvovati v narodno
prosveto. Ne bojte se za par beličev, saj vam bodo donašali dobre obresti! Ako pa seza vaše narodnjaŠtvo samo do žepa, p*, tem ne govorite o njem, zaprite se doma in recite: »Naši stari niso imeli bralnih društev, pa so vendar dobro živeli.« Jaz pa pravim: Vaši stari so imeli vse doma in niso potrebovali brigati se za svet. Ali čas in mi moramo hiteti za njimi
Kmet.
Iz Brega v Istri, 30. julija,
Brežani so najbolj vzbujeni Slovenci v Istri, oni imajo svoje izvežbane pevske zbore in tudi v nekih krajih svoje godbe. Kako se istrski Slovenci v Bregu gibljejo, zapazi človek najbolje pri javnih prilikah, kakor na primer pri Ijudskej veselici ali »šagri«. Kder je ljudstvo zavedno, kažejo ljudje tudi javno, da se čutijo v istini Slovence. Narodne zastave so prvi znak, da se ljudstvo zaveda, to smo videli v Ricmanjlh, ko je »šagra« bila tam in je »Sokol« tja iz Trsta izlet priredil, ter bil na meji z godbo sprejet, včeraj pa je bila »šagra« v ZaborŠtu, rojstnemu kraju tržaškega škofa. Opazoval si zastonj, kie je kaka narodna zastava, toda belo-modro-rudeče ni bilo. Čudno je to. vsaj je Za-boršt mej Ricmanjem in Dolino, kder je vse narodno, pase tako malo zavedajo fantje, da so Slovenci- naj bi vendar p »snemali Ricmanjce ali DolinČane. Pa v Zaborštu tli pri vsem tem v nekaterih možeh iskrena narodnost, to se ve, da jih je malo, vendar snujejo svoje bralno društvo, katero pa radi nekih malenkosti ne more oživeti.
ZaborŠčani! na noge, osnujte si bralno društvo, ne strašite se ovir, ne ostanite za drugimi, pokažite, da po vašin žilah teče slovanska kri! Opustite vse prepire, potrpite drug z drugim, osobnesti pozabite, le stvar naj vam bo pred očmil Narod, to naj vam bode zvezda! Izvolite si začasni odbor, da preskrbi pravita in nabira ude in stvar se posreči.
IZ Notranjskega 29. julija.
{Kuga.) Marsikomu bode se zgornji napis čuden zdel, ter bode si morebiti mislil: kaj, nemara da je zopet živinska ali celo človeška kuga v deželi? — Nobena imenovanih kug se ne nahaja sedaj v deželi, pač pa neka druga, veliko hujša in nevarniša kuga, katera uže precej let gospodari po slovenskih deželah iu katere se ljudstvo brez postavne pomoči ne bode moglo tako hitro znebiti.
Ta kuga je: italijansko prebivalstvo, katerega število se v raznovrstnih oblikah leto za letom pomnožuje ter preplavlja nafie deiele — sploh vso Avstrijo. Cele roje lačnih Italijanov prihaja vsako leto iz deiele, kder se med in mleko cedi, v naSo od njih toliko zaničevano Avstrijo, da si ohranć to borno Živenje, zraven pa v svojo domovino odpošljejo na tisoče goldinarjev.
Te vrste ljudi nahajamo v vsakovrstnih oblikah: zidarje, opekarje, sobne malarje, cunjarje, flikarje in sam Bog 2na, kakov« še baže. Naše slovensko ljudstvo je potrpežljivo — še preveč — ter bi niti na svojega malovrednega soseda Italijana ne godrnjalo, ako bi se mu zbog njega vendar krivica ne godila.
Kolikor nam pa ti dobri sosedje niso uŽe na drug način škodovali, k čemur iščejo Še vedno prilike, delajo našemu ubogemu ljudstvu preobčutno škodo s tem, da mu na vseh straneh, kder bi se dalo kaj prislužiti, zaslužek kradejo. Koliko tisoč pojedo lakomni Italijani našim ljudem samo v Trstu, kder bi se lahko vsa Notranjska preživela, ter vzlasti v časih slabih letin mnogo uboštva odvrnola. Koliko našib krepkih fantov in mož mora iti vsako leto v daljne kraje po šumah in gozdih zaslužka si iskat, kder jih težavno delo tudi mnogo spravi v prezgodnji grob.
Vsa ta zla bila bi o ivrnena, ako bi bil Slovenec gospodar v lastnej lnŠi, v ka-terej bi delal, kar bi bilo njemu ljubo in kar bi po vsej pravici moralo biti. Ali dobri sosed Italijan, dasiprav gost, vendar se ne smatra za takega, ampak postavlja se Slovencu za gospodarja. On Slovenca strahuje v njegovej lastnej hiši, ter svojo nesramno politiko tira očitno brez vsake bojazni. Ali vendar vse to Še ni dovolj. Kolikor Slovencu s kradnjo zaslužka ne škoduje, škoduje mu še povrh z delom, katero postavno ni dopuščeno, ter naposled mu vrnu vsega pokončava mile ptice pevke, česar slabi nastopki se na sadnem drevji vsako leto očitnejše kažejo. V svesti smo si, da nas bodo v tem slučaji naši nasprotniki — laški aralci — napadali z orožjem neopravičenega očitanja, da nismo človekoljubni in samo zbog tega njihove prijatelje sovražimo, ker so italijanske narodnosti.
Ali kaj lahko je tako krivično očitanje zavrnoti les kratkim vprašanjem: kaki človekoljubi so Italijani napram nam in to na našej zemlji? Ako bi bili oni naprana nam toliko pravični, kolikor njim nasproti smo mi potrpežljivi, ter bi nam zraven svoje krivične politike še celo materijalno ne škodovali — mi bi niČesa ne imeli zoper nje. Slovenec je poštena duša, ter ne sovraži nikogar, dakle tudi Italijana ne; t.ega pa, da bi se predrzni tujec v njegovej lastnej hiši na lastno mu škodo še dalje mastil, ne more več trpeti. Sprememba
EDINOST.
mora nastati v tej zadevi, ker prevelika je krivica, katera se nam v lastnej hiši godi.
V tem slučaju pa, kateri je postal skoraj dnevno pra.šanje, pričakujemo od vlade postavne pomoči, in katero bodemo zastran tega od časa do časa opozarj.ili. Vladi samej pa tudi ne bode preteživno to prašanje rešiti tako, da hode domačin — Avstrijan na svojej zemlji gospod, ter ne več podložen italijansko-tnjčevej peti, saj gotovo Avstrija napram Italiji nema toliko pomenljivih inteiesov. da bi prva zaradi njih svojim lastnim otrokom ne pomagala do boljega živenja.
Iz LJubljane, 29. julija,
Odkar so minoli slavnostni dnevi in so nemčurji dejansko prepričani, da je Ljubljana zgoli slovensko mesto, in da je zaman vsako prizadevanje, Ljubljani vsaj nekoliko nemškega znaka prilepnoti, divjajo in sknšavajo na vse načine to slovensko Ljubljano prei svetom mora-lično oskruniti. Turnarčke iti drugo golazen, ki životari od danes do jutri, hujs-kajo, f*a se zaletava proti poštenej doma-čej zavesti, z mirom je pa nahujskani pe-siček na preži, da bi še ob pravem Času rep stisnol in pobegnol, potem pa cvilil, da bi se slišalo široko po sveti in se mislilo, da se ubogcj pari res kaka krivica godi.
Ne boj se živalica in živi kakor vrabec na strehi in žaba v vodi, Bog te je dal, ki je tudi trtno uš ustvaril, ti zgineš, kadar se bode bočjej milosti za prav zdelo. Vsaj tega mnenja je vsak previden človek in tudi naš župan. Kajti ko je včeraj mestni zastop zboroval in prišla na razgovor tudi kolera, ugibalo se )e, da zavoljo snage in čiščenja mesta je treba še bolj ostro postopati, in potem ko se je sprejel tudi nasvet, da ne zadostuje snagi, ako se po mestu le zjutraj in na vtčer pometa, in da treba tudi skrbeti, da se ule mej dnevom otstran-jajo živalski odpadki, oglasil se je gospod Župan in rekel, da gledć turnarčkov in kar je tacega po mestu, zdaj se nič posebnega ne ukrene, k večemu za muhov-nike naj se očetje preskrbe.
Torej rojaki in poštenjaki po svetu, ako zaslišite kak cvilež, ki dohaja od bele Ljubljane, ne ostrašite se, hudega se ni nič zgodilo, le muhovnika se je ustrašila spridena ter predobro vzgojena golazen.
Domače in razne vesti.
Presvetli cesar je podaril cerkvenemu upravmStvu v Šebreljah na Tolminskem 300 gld. za popravo velikega al-tarja in strehe na zvoniku.
Imenovanja. Dr. Janez Svetina, prefekt v Alojznici v Ljubljani, imenovan je za kateheta na ljubljanskej višjej gimnaziji, katero službo je uže zdaj začasno opravljal.
Deželnim glavarjem na Goriškem imenovan je grof Fr. Coronini. njegovim namestnikom dr. Josip Tonkli. Deželnim glavarjem v Istri dr. Fran Vidulić, njegovim namestnikom dr. Andr. Amoroso.
Tržaške novosti. Podporno dru Uto nPreviden^a« napravi denes zvečer velikansko veselico z ognjemeti, magično razsvitljavo, dvema godbama, petjem itd. v ljudskem vrtu. Vstopnina po 20 soldov, za otroke polovico.
Nesreče. 26 letni fakin Medrašček Ivan je spal na nekem zidu in s zida tako ne-srečno padel, da se je močno poškodoval na prsih. — Delalec. 16 letni St. Spetič, je moral z razbito glavo v bolnico, ker mu je od neke neznane strani priletel debel kamen v glavo. — Iv. Miliču, fakinu v Lloydo-vem arsenalu, odžagala je parna žiga vsled neprevidnosti tri prste.
Zblaznel je nek Jožef A., bivajoč v ulici Donota in ubežal iz hiše; ker ga pa Se niso našli, sodijo, da si je storil kaj zalega.
Katarina Baroni, 40 letna kmetica iz Gorice, vedla se je v nedeljo v ulici stare mitnice tako čim no, da je obračala vso pozornost na-se. K malu pa so se ljudje prepričali, da je zblaznela, zarad česar so jo odvedli v bolnico.
Odeta iščejo. Policija je našla v nedeljo ob 10. uri zvečer na nekej klopi na trgu Belvedere malo 2 mesečno dete. povito v plenico in ga odnesla v bolnico; a k malu potem prisopiha v bolnico mati detetu, neka 3i letna Alojzija St. iz Kamnika in je terjala dete nazaj, češ, da je dete le izpostavila pred stanovanjem očeta, da se ga usmili in da je otrok zmanjkal mej časom, ko je ona očeta iskala v bližnjej hiši. Ker pa mati ni imela ne stanovanja, ne denarja, odvedli so jo v zapor. Oče deteta ima nekda 19 let, mati pa 34; ali mladi oče se noče oglasiti.
Tatvina. Fakin g. Ant. Dejaka je peljal na vozičku sod pive v vrednosti 15 gld.; ker je imel neka posla v užitninskem uradu, pustil je vožičt-k pred uradom, a ko pride iz urada, ne najde več soda pive; sod so kesneje dobili prazen v ulici sv. Justa. — iatje so lepo popili pivo, asodvrnoli; ali ni to tatinska galanterija?
Surovost. Ni>k 43letni mizar, Jožef Revan, je najbrže iz ljubosumnosti včeraj pred mestno bolnico neko kletno Emilijo Zaulič z mlekarsko posodo večkrat po glavi udaril in jo močno ranil. Vsled tega
so odvedli ranjeno v bolnico, suroveži pa v zapor.
Večen pijanec, Ivan Flejban, 60 letni mož, zalučal je v nedeljo za nekim malim fantom, kateri se mu je smijal, dolg nož in fanta ranil v ledje. — Policija ga je precej odvedla v zapor.
Tepež. Zarad plačanja enega litra vina sta se v nedeljo dva fakina tako stepla, da je eden obležal na polu mrtev z razbito glavo in da so ga morali odvesti v bolnico.
Mrtvega so nalli v saboto žaveljskega postiljona, !]4 letnega Jurja Spef,iČ-a, ne daleč od žaveljske pošte. Možje bil bolan, pa je šel na zrak, kder ga je smrt nenadoma zasačila.
Samomor. Ni dneva brez samomora. Včeraj popoludne s* je na cesti, ki drži od pokopališča v Škedenj, z revolverjem ubil 40 letni sluga kavarne, Daniel Longhi iz Trenta. Policija ga je našla še živega in odvedla v bolnico, kder je k malu umrl. — Tudi nek čistilec čevljev, 81 letni Fran Kalupi, si je hotel v saboto sč šilom prerezati nit živenja; a zasačili so ga še v pravem času in odvedli v bolnico.
Delalslco podporno društvo je nekda sklenolo, da bode na posebno slovesen način obhajalo zadnjo nedeljo v avgustu rojstni dan svojega visocega pokrovitelja in ob enem tudi imenitni dogodek v cesarske) družini. Zjutraj ob 8. uri bode nekda velika peta maša pri novem sv. Antonu, k katerej pojde društvo in corpore sd zastavo; popoludne pa bode velika veselica z godbo, petjem, igro itd., ali na vrtu »k novem svetu«, ali pa v kakem drugem vrtu, na vsak način na prostem. Za veselico se uže delajo priprave in obeča biti prav lepa.
Ženski oddelek društva je naročil v Ljubljani krasen trak za društveno zastavo, kateri se slovesno pripne na zastavo zadnjo nedeljo v septembru, ko se bode praznovala obletnica blagoslovenja društvene zastave.
Društvo sploh lepo napreduje in k ljubu temu, da je dalo udom denarne
?odpore in zdravil v prvem semestru za 900 gld., vendar jo odposlalo v hranil, nico v prvem semestru za oba oddelka 1700 gld. in je imelo koncem semestra v denarnici tudi okolo 300 gld.; Če se prišteva še vse druge troške v prvem semestru, ki so znašali tudi nad 1000 gld., pokaže se, da so udje vplačali v društvo v prvem semestru okolo 5000 gld., katera svota pa bode po sedanjih skušnjah v drugem semestru še višja. — To je torej dokaz, da se društvo vedno lepše razvija in da je vredno podpore vseh pravih rodoljubov.
Obžalovati pa n am je, da se okoličani še zdaj niso nič prav poprijeli tega v vsakem obziru tako koristnega društva. — Okoličanov hi moralo biti v društvu najmanj 600 do 800, pa jih ni niti 50. — Da bi pa vsi le bolj zavedni Slovenci i/ Trsta in okolice pristopili v društvo, gotovo bi ono postalo najmočnejše delalsko društvo v Trstu, ker ne pretiramo, ako rečemo, da bi potem društvo štelo nad 3000 udov, in v takem društvu bi se kapital v 6 do 7 letih gotovo namnožil nad 100,000 gld. Koliko bi tako bogato društvo moglo koristiti v narodnem in gmotnem obziru, odveč bi bilo dokazovati.
Mnogo naših ljudi je v italijanskih društvih, kder delajo tlako Italijanom, in sploh nič ne zvedć, kaj se v teh društvih godi. - Zakaj ne hi naši ljudje bili v našem društvu, katero jim daje zdaj uže popolno gotovost. Pczor, slovenski delalci in rokodelci, prejmite se vsi narodnega slovenskega društva!
Vedeževalk In krivita pro-rokov je vse polno v Trstu. — Fratnik v Rojanu še vedno izganja hudiče, ker ga niso zaprli, kakor mu je bilo zagotovljeno. A imamo v Trstu še mnogo drugih Fratnikov in Fratnic, ki služijo kruh s takozvanim polaganjem kart (»buta ca rte«). Tako na priliko »Gigi Stregon« prav dobro živi in nekatere babe prav pridno skubć lehkoverno ubogo ljudstvo, ki želi poznati svojo srečo, katere zastonj išče, ako je nema v pridnih, delalnih rokah. V Trstu so ženske, ki možem celo pohištvo in drugo blago prodajajo, da dob6 par grošev za te krive proroke; lastnim otrokom jemljejo take babe živež, da nosijo »štrlgonom«. Ni k malu mesta, kder bi bilo babjever-stvo tako razširjeno, kakor v Trstu in potrebno bi bilo, da bi policija z onimi metalci kart najstrožje postopala, — ker ti ljudje širijo pravo kugo mej nižjim ljudstvom. Dolžnost vsacega poštenega človeka je, da take ljudi ovaja in terja od gosposk, da jih kaznujejo. — Mi resno svarimo naše ljudstvo pred temi sleparji in vabimo vse pošteno misleče, da te sleparije odkrivajo, ker ta sleparija je uže presegla vse meje in je prava sramota za naše stoletje.
Policij*!«** Nekega BratraniČa Iv., ki je pobegnol iz zapora v Materiji 14. m. m. in je tukaj h«>tel vlomiti v dve hiši, pa so ga ljudje prepodili, zasačila je policija v Rlborgu in pri njem našla vrh polno vetrihov. — 76 letnega fakina Bertolini Vincencija, Tržačana, zasačili so ljudje pri tatvini in so ga hoteli odpeljati na policijo; a v bran se je postavil z nožem in k sreči je došel stražnik, ki je potepina z največjo silo odvedel v luknjo. Policija je
zaprla ?e 4 druge nevarne tatove, ker jih je zasači i a pri tatvini.
Izpred sodnlje. Nekega Nikola Purič-a, kmetskega fanta iz Sežane, obsodila je sodnija na 2 meseca jjče, ker je lastno mater tepel in rHo ranil. Še premalcl
Prijatelj nagemu listu nam piše : Ko sem čital v cenjenem listu »Edinosti« od 11. m. m., da se prodajajo tudi v Trstu slovenske nakaznice in dopisnice, zelo me je oveselilo. Ali kaj ? Ko vprašam na več krajih po njih, tudi na e. k. polti. dajo odgovor, ako čemo slovenske, naj gremo v Ljubljano po nje. Kde jih moremo tedaj dobiti? Morebiti bi se dobile tudi na Opčinab, da ne bi trebalo ho liti po nje v Ljubljano. Sicer pa postava zahteva, da jih imamo tudi tukaj v Trstu. (Kedor jih išče in ne dobi, naj se pritoži pri poštnej direkciji, kakor se pritožimo tudi mi. Ur.)
Trg. pomočnik.
Goriške novosti. Kakor znano, je ministerstvo odbilo probijo Bricev, da bi se za vsa Brda napravila posebna sodnija. Ker pa je goriška okrajna sodnija (pietura) preobložena z delom, misli se nekda zdaj v merodajnih krofih na to, da se goriška sodnija razdeli v dva oddelka, enega za mesto, druzega pa za okolico goriško, h katerej bi se v sodnij-skem obziru priklopile tudi one vasi v Rrdih, katere zdaj spadajo pod sodnijo Kormin. A Brici nekda s tem niso zadovoljni.
Goriiko glavarstvo je poslalo vsem županstvom goriškega okraja okrožnico, v katerej priporoča, naj županstva delajo z vsem vplivom na to, da se odpravijo javni plesi pod milim nebom, takozvane »šagre«. Ti plesi so Škodljivi zdravju in žepu in tudi nič posebno ne povzdigujejo moralnosti. Zatorej Čestitamo glavarstvu k temu koraku. — Tudi v tržaŠkej okolici so taki plesi, ali tukaj ljudje vsaj počasi plešejo, nekašno kolo, in ples tukaj traja le do mraka. — A še tukaj bi bilo boljše, da se mladina kako drugače raduje. Mladina mora imeti nekaj veselja. Toda boljši bi bilo, da bi se napravljale veselice po čitalnicah in da se s takimi veselicami tu in tam združi tudi ples. Take veselice v čitalnicah, katerim je na čelu pravo vodstvo, ljudi blažijo in izobražujejo; torej poprimimo se čitalnic in pustimo Šagre, to bo lepo in koristno.
Mestni odbor Oorilki vsprijel je v zad-njej seji predlog, da se ua pokopališči priredi peč za sežiganje mrličev. Peticijo v tej zadevi mestnemu zastopu predloženo podpisali so baje vsi zdravniki in več meščanov. To je manjkalo še v Gorici!
Ooriikt bralno »n podporno drvltvo je dosedaj nabralo za svojo zastavo 250 gl. 10 kr. in naznanja, da k letu (najbrže na spomlad) z veliko slovesnostjo blagoslovi zastavo. — V Steverjanu v Brdih so rodo« Ijubje osnovali katoliško bralno društvo. Dobro 1
Pošar. 24. t. m. ob pol 6. uri popoludne je zažgal na Koritnici blizu Grahovega blazen gospodar svojo hišo. Ogenj se razširi koj ter uniči 10 hiš in 7 hlevov, nekoliko prešičev in eno junico. Tudi neki starček se je tako hudo ožgal, da je 8 ur pozneje umrl. Zavarovano ni bilo nobeno poslopje. Požigalca so danes, 25. t. m., zajutra zaprli. Tako »Soča« poroča.
Politično društvo za vso Istro snujejo lahoni v Poreču; list »L' Istria« objavlja prav zdaj dotična pravila in vabi Italijane, naj se dobro popi i-mejo društva, ki bo v prvej vrsti obrnjeno proti nam Slovanom. — Hrvatje in Slovenci v Istri. tudi vi zdaj pridno pristopajte v društvo »Edinost«, ki uže mnogo let brani pravice Slovanov na Adriji.
Požigalca vasi Otoka pri Postojni, kakor piše «Slovenec», niso še dobili. V Otoku pri Radolici prijeti Italijan s tem požarom ni imel nič opraviti. Če ga niso dosedaj, ga tudi težko več primejo ; a sodar Tržaški, o katerem smo poročali, da se je vozil v Postojno z nekim Italijanom, Še vedno ima na sumu onega Italijana.
»Za dovršenje Narodneira doma« v Novem mestu s* je sestavil odbor, kateri hoče izdati 300 delnic po 50 gld. V to svrho vabi rodoljube k občnemu zboru na 4. dan avgusta v gostilno gospe Roze Bruner. Želimo srečen uspeli, kajti dovršenje »narodnega doma« je za Dolenjce zares — Častna naloga!
Vreme v mesecu avgustu. Mathieu de la D: d me prorokuj"'za mesec avgust tako-le vreme: Od 1. do 3. bode pritiskala vročina; od 3. do li. t. m. močno deževje. Izvenredno slaba vremena posebno po za-padnej Evropi in ob sredozemskem morju, viharji v planinah. Mnogo morskih neviht. Temperatura se zniža. Povodnji posebno na Francoskem, v jnžnej Nemčiji, v Španiji in Italiji. Deževje„pogostoma s točo v zapadnoj Nemčiji in v Švici. Odstop morja v francoskih, ligurskih in jadranskih lukah. O i 11. do 18. t. m. nevihte v francoskih planinah in v zapadnih, centralnih in jutrovih alpah. Bati se je toče v Juri, v Švici, na Nemškem in v Tirolih. Na obalih jadranskega morja močni vetrovi od 11. do 17. t. m. Vetrovi na morju od 12. do 17. t. m. — Od 18. do 25. lepo vreme.
Velika vročina v srednjej Evropi, neznosna vročina v obsežju sredozemskega in tuli jadranskega morja; najnujša vročina od 19. do 22. avgusta. Hude nevihte na Francoskem in v severnej Afriki. Lepo vreme od 25. t. m. do 1. septembra. Mnogo vetrov na morji, v alpah in Pirenejah. Mrzli večeri v goratih krajih. Deževje v severnej Evropi okolo 21. t. m. Mesec avgust bode v začetku deževen in viharen, zdravju jako neugoden, posebno v Švici, na Nemškem in v Avstriji. Bog daj, da se je Mathieu zmotil, kakor se ni zmotil v svojem proro-kovanju za prošli mesec julij.
Verski fanatizem. Poroča se »W. A. Zeit.t ta le dogodek: V Bukovinskej vasi Banilla so židje kamenali svojega sovernika Jakop Weiss-a, vodjo nekega obrt-nijskega podvzetja, ker je ta sabotni dan konja jahal, kateri prestopek so ondotni židje smatrali za veliko nečast, storjeno njih veri. Ko Weiss pade raz konja teško ranjen, prileti k njemu eden napadntkov, ki ga vrhu tega še v levo roko ugrizne. Nekoji kmetje prihite mu na pomoč i ga rešijo besnečih Židov.
Na južnem Ruskem so kobilice pretile
vse setve pokončati, a ruska vlada in ruski narod so jih pokončali. General Sebeko je iz gubernij v Voronežu, Saratovem in Astrahanu vodil pokončevanje ter minister-stvu poročal, da se je mrčes v zalegi pokončala in se tako dežela obvarovala te grozne šibe. Tudi v gubemijab ob Črnem morju so se prikazale kobilice, a ljudje so jim povsod napovedali vojno ter jih pokončali.
Grozen potres je 28. julija ob desetih zvečer obiskal otok lschiaS) Razrušil je vsa poslopja na otoku skoraj popolnoma. Beda je nepopisljiva, okoli 30U0 osob je potres usmrtil in mnogo hudo poškodoval; mej mrtvimi sta tudi škof iz Casamicciola, prefekt iz Cagliari in mnogo Napolitaticev in imenitnih Rimljanov, ki so bili v slo-večih toplicah na tem otoku. Ranjene vozijo v N.ipol v bolnišnice in cerkve, katere so priredili v bolnišnice. Italijanska vlada je storila, kolikor je v nje moči, da se razvaline razkopavajo, i mrtvi ter ranjeni izpodnjih spravljajo. Pri tacem delu so dobili eno celo rodovino pod razvalinami zakopano pa nepoškodovano. To sa-maritansko delo pa je silno težavno, ker je nastal velik smrad od mrtvih trupel, ki v hudej vročini naglo gnjij6.
Kolera v Egiptu. Od 26. na 27. julija je v Kahiri umrlo 960 osob za kolero. — V angleškej poslanskej zbornici je 27. m, m. Morlej naznanil, da sta mej angleškimi voiaki za kolero zbolela v Kahiri 2 častnika in 34 mož, umrla sta oba častnika in 23 mož; 28. pa je v tej zbornici izjavil Dilke, da v Evropi nikder ni azijatske kolere. Od 27. na 28. julija pa je za to boleznijo umrlo v Kahiri 277 osob, v Ismajli 2, Giseh 31, Mehallet 52 in Tantah 78. — Od 28. na 29. je umrlo v Damiette 11, Ghizeh 24. Zifteh 12, Sibinelkum 92, Me-halet 58, Tantah 29, Mitgamar 37, Dagadad 13, v okraju Gallubieh 20 in v okraju Men-fleh 39 osob. Tudi v Aleksandrijo se hoče kolera vgnezditi, zbolelo jih je uže več i nekoliko tudi umrlo. Uradna poročila naznanjajo dalje, da je od 29. na 30. julija umrlo v Kahiri 275 osob, v Aleksandnji 4 osobe. Poročila, da se je na ladijah iz Aleksandrije v Evropo prikazala kolera, kar je uže mogoče, pa do danes Še niso potrjena.
Ne d & se tajiti, da se je kolera v kratkem času zelo razširila. 24. junija je umrlo 19 osob, mesec dni potem, 23. julija, pa uže 827. Po uredskih poročilih je umrlo do tega dne 6741 osob v $5 mestih iti sicer 1875 v Damiette (29.383 prebivalcev), 1049 v Mansurah (16.170 prebi valcev), 1794 v Kahiri. Umrlo jih je 12. julija 121, 13. 122, 14. 156, 15. 162, 16. 188, 17. 233, 18. 248. 19. 350, 20. 422, 21. 662, 22. 795, 23. 827. Kako je v Kahiri kolera rastla, kažejo te-le Številke: umrlo jih je 16. julija 12. 17. 61, 13. 68, 19. 140, 20, 242, 21. 381, 22. 427. 23. 463.
Konec sveta- V Kalkuti so Mohame-dani zelo v stranu. Mohamedanski časnik «Amir ul Akhbar» je namreč objavil vest, da se je Mohamed prikazal čuvaju svojega groba v Meki in temu naznanil, da začne v začetku prihodnjega Mohuruma solnce v zapadu vshajati, da vsled tega nastane splošna zmešnjava in bo k malu konec sveta.
Zdravstvene naredbe na Primorskem.
Vladni časopis »Osservatore Triestino« objavlja to-le:
Z ozirom na eventuelno prikazanje kolere je tukajšnja c. k. vlada koj zauka-zala vsem političnim oblastnijam na Primorskem, da nemudoma uved6 najstrožje zdravstvene naredbe glede vednega nadzorovanja trgov za jestvine; pogostega praznjenja stranišč, gnojišč, kanalov m njih desinfekciranje, potem glede usta-
*) Ischia je otok v tirenskem morju, osem
kilometrov od Napola, obsega 30 kilometrov ter ima 22 Ooo prebivalcev ; otok je vulkansko narave ima Imenitne toplice s žveplom, zemlja je j-iko rodovitnu, podnebje zdravo in prijetno, otok je podoben raju.
EDINOST.
novljenja zirivstvenib odborov v sleher-nej občini, za napravo posebnega prostora za koierične in za hitro naznanilo kom-petontnej oblasti o vsakem slučaju epide-mič ne bolezni. Vsled tega naznanil i so se hitro povsodi vpeljale te preventivne naredbe, in v kampanjah te nadzoruje c. k. žandarmerija.
Glede osrednjih krajev na Primorskem, vredno je omembe, da je mestni magistrat goriški naznanil vsemu prebivalstvu posebnim »oznanilom« o bližajo-čej se nevarnosti; zaukazala so se pogosta praznenja stranišč, jam, kder se nesnaga zbira, in teh desinfekciranje, in to se je zaukazalo obligatorično po vseh hotelih, kavanah, krčmah itd. na račun dotičnih
gospodarjev, v javnih prostorih pa na ra-un magistrata.
Na to se je sklical stalni zdravstveni odbor, in sestavile so se tri komisije, obstoječe vsaka iz jednega municipalnega svetovalca, jednega zdravnika in jednega tehnikarja, ki imajo nalogo, pregledovati zdravstveni opis vseh stanovanj, da od stran ijo zapazeče nedostatke.
Slednjič se je odredila isolirana hiša, preskrbena z vsem potrebnim, v Lazaret. Enake naredbe je vpeljal magistrat v Rovinju, kder ie mestni svet izbral pomnoženo zdravstveno komisijo, ki se deli v tri pohajajoče dele, ki imajo nalogo, pre-
Sledovati stanovanja, nadzorovati sna-enje javnih i drugih prostorov, kakor i trge za razprodajo in prodajalnice jestvin.
Vriiu tega so določili in publicirali najstrožje naredbe glede občne snage, završila se je desinfekcija stranišč, in se je celo določilo desinfekciranje blaga, ki bi došlo po morju, kakor i za parilo prte-nine, stare obleke, in v ta namen odredil poseben prostor na primorskej obali.
Potem se je, ako bi nastala kolera, vrelo v najem posebno poslopje, obstoječe iz pet prostorov in kuhinje, vodnjaka in dvorišča.
Tudi v Kopru seje sešla zdravstvena komisija, ki je uže vsa stanovanja pregledali, ki ne ugajajo zdravstvenim predpisom ; tudi tu so postavili komisijo, ki pregleduje in nadzoruje trge itd., i završila je desinfekcijo javnih prostorov.
Municipij v Pulju je zaukazal pod kaznijo vsem gospodarjem, da morajo v določenem času izprazniti svoja stranišča in jih desinfekcirati, ako tega ne store, stori pa magistrat na njihov račun; poveril je posebnej komisiji, obstoječej, kakor v Gorici, iz treh različitih udov, da pregleda in verificira kvartirje in poroči, kateri so prazni, kateri prepolni in kateri niso za ljudsko stanovanje; potem je zaukazal, da se morajo koj iz mesta odstraniti nakopičene cunje, kosti, in zajedno vsak dan morajo občinski organi, v to namenjeni, vso nesnago, smeti iz mesta odstranjevati, in določilo se je, naj sedanja bolnišnica služi, ako potreba nanese, v spita! za koierične, in oni bolani, lci se zdaj tu zdravijo, prenes6 se, ko se prvi slučaj kolere prikaže, v šolsko poslopje.
Pogostim sejam zdravstvene komisije mesta Pulja sta prihajala i načelni zdravnik c. k. mornarice in c. k. okrajni z 1 ravnik. Gledć naredeb v Trstu smo uže na Si m čast. čitateljem poročali.
Dražbe.
V Sežani, posestvo Antona Barlč iz Kraj-nevasi, cena gld 544, dne 21 avgusta in 20. sept-mbra — V Sežani, posestvo Jožefa Ber-netiča iz Rodika, cena gld. 704, dne 30. avgusta in 1. oktobra. — V Goriol, hiša in posestvo Petra Furlani iz Prabačim*, cena gld, 1576 62, dne 29. avgusta in 39. septembra. — V Borici, posesivo Anne Marin Gusparini iz Vertolja, cena gld. 559.21. dne 24. avgusta in 24. septembra. — V Borici, posestvo Alojza Pachor pok. Mohora iz Vertojbe, cena gld. 812, dne 27. avgusta in 27 septembra. — V Sežani, posestvo Jožefa Stok iz Krajuevasi cena gld 741, dne 31. avgusta in 28 septembra — V Sežani, posestvo Antona Babuder pok. Jožefa vulgo Paušč iz liodika, cena gld. 659, dne 1. avgusta, 3. septembra in !. oktobra. — V Gorici, posestvo Dragutina D. Perinello iz Brume, cena gld. ftt'35, dne 14. avgusta, 14. septembru in 15. oktobra. — V Tratu, posestvo Andreja Gherdol iz Rocola, cena gld. 1:151-dne 11. avgusta, 10 septembra in 11, oktobra. — V Trstu, posestvo Ferdinandu Cosolo iz Ohiadino, cena gld. 9436, dne 6 avgusta. 3.. septembra in 4. oktobra — V Sežani, posestvo Martina Cebo-chin iz Rodika, cena gld. 961, dne 31, avgusta in 2. oktobra. — V Sežani, posestvo Petra Milič iz RepniS, cena gld. 4;j0l, dne 3 avgusta, 4. septembra in 3. oktobra. — V Tratu. posestvo ivana Tamplmiizza iz Rocola, cena gld. 9816, dne 9. avgusta, 7. septembra in 8. oktobra.
Listnica upravniitva. G. A. Bati&t Vranja. Milandor prejeli 30. jul., ker smo za pošt. 36 kr. platili, velja naročnina od 1. junija t. i. do 15. sept. 1884.
Tržno poročilo.
Kava — Srednja kupčija po nespremenjeni)) trdnih cenah.
Sladkor — v boljšem obrajtu; kupčija živahnejša.
Sadje, olje, riz — nespremenjeno st inje.
Petrolje — stanje in cena nespremenjena. — Zanimiva novost je ta, da so v Reki te dni začeli rafinirati ru-;ko petrolje, in da ste došli 2 ladiji z ruskem naravnim petroljem v Reko, ter da se odslej pričakujejo redne poŠiljitve tega
I blaga iz Rusije. — S tem utegne dobiti j ta kupčij i ves drug obraz.
DomaČi pridelki. — Kupčija z maslom bolj mlahova. Denes stane naravno maslo od 86 do 98 cbl.
Žito. — Te dni se je prodalo nekoliko ruske pšenice po gld. 10,60; a lastnik* tirjajo zi pšenico in koruzo više c-ine, a brezvspešno.
Seno — dobro konjsko gld. 1.30 do gld. 1.60, volovsko fino do gld. 1.80.
Borano poročilo.
Malo posla, špekulacija omejena; kr.rzi državnih papirjev pri vsem tem jako trdni in cel6 viši.
DunajMka horsa dne J/, julija. rSnotni drž. dolg v bankovcih 78 gld. 70 kr. Enotni drž. dolg v srebru 79 » 55 •
Zlata renta......99 » 35 .
5°/0 avst. renta . ... 93 » 50 . Delnice narodne banke , 837 • —• • Kreditne delnice .... 293 » 20 « London tO lir sterlin . . 119 » 90 .
Napoleon.......9 » 50 »
G. kr. cekini......5 » 66 »
100 državnih mark . . . 58 • 45 »
Zahvala.
Blagorodni g. A. Dejak jun v Trstu je daroval tukajšrijej šoli 10 gld za napravo šolske zastave. Podpisano vodstvo si šteh v svojo iveto dolžnost velečestitemu gospodu v imenu šolske mladine in učiteljskega osobja najiskre-nejšo zahvalo izreči.
Blagi gospod pač pri vsakej priložnosti i. svojo požrtvovalnostjopkaže, kako domačine ljubi ; zatoraj ga Bog šo mnogo let ohrani t
Vodstvo štiriražredne ljudska iole. V Senožečah, v dan 27. julija 1883.
Pavel /Turč/č, vodja.
Poslano.*)
Iž ipavskega sv. Križa, 29. julija Na oni zlobni dopis v «Soči», plašeč iz m«sta sv. Križa, 2. t. m. pokazali ste se obrekljivi kovač onega sarkastičnega dopisa, ko pravite, da ste Križan, a vse ste — lo Križan ne! Kot tak, napadli ste našo občino, pravice našega mesta in njega prebivalstvo. Vi, kot. sedmeroglava pošast, imate vsekako drugje svoj brlog, a ne mej nami Križani, ter slkate krog sebe svoj žolč po onih osebnh. koje vam čisto nič niso mar, in vi onim. Tako ste nas Križane in našo pošteno občino pikali in pred »vetom smešili, ter si kr-mplje brusili ob obzidje našega mesta, poslužujoč se celo Salamo-novega izreka ali pregovora, kot interduknljo vašega nesramnega obrekovanja; torta povamo vam pred svetom, kakor vidltl, vam je av. pismo še p.ecej dobro znano, ali obMcovati se vam ni več učiti. Z vašo interdukcijo pokazali ste pač odločno nam in svutu, da bi kde ke-daj v deveti šoli bili; ostali spis pa vas odlikuje s puhlo repovo svetinjo, prvim opravljivim mešetarjem sveta! Olikanec pač kaj tacej?a ne um^je! Priporočamo vam tedaj, berite marljivo •Olik an»ga Slovenca!« — Ns S"ga]ti samo po taclh izrekih, ki se po vašej plitvej znanosti dado laži in obrekovanje kovati, tembolj po taclh, iz kojih se vsestranično omlkate in ne boste več strasti imali napadati os*b in občin, kojim nikedo nič žalega reči ne more. Vs kako vam morajo izreki ali pregovori močno priljubljeni biti, zato vam hočemo tu ob kratkem povedati za izvir raznih pregovorov, ako bi s* vam poljub lo Še kde kedaj istih posluževati se v tak namen.
Gotovo, mej vsemi reki smejo pregovori — ki jim prištevamo tudi modre prilike in Izreke, govorila in prislovne izraze — ponašati se z največjo starostjo, z najvišim izvirom; kajti korenine njihove segajo v najdaljno minolost. kal njihov leži v razodenji samih bogov Početak pregovorov se ima iskati v izr-kih očakov in prorokov, grških orakeljnov, rimskih Sembilj, grraanskih Idiz, staroslovansklh vil i. t. d. Tako sta, mimo dru/th učenjakov, n. pr, Nopič v Norimbergu leta 1823 in Diplesija v Parizu leta 1847. naštela nad 2000 zbirk raznih pregovorov; mej temi je najobširnejše d«do • Paremiologija policlotos« po Hieoronimu Mi-grizeri od leta 1605 koje obsega razen slovanskih tudi pregovore Gnrkov, Rimljanov, Lahov, Spaniolcev, Francozov, Nemc*v, Belgl-jancev, Arabcev, Turkov in pregovore sv. pisma; mej temi tudi one Salamonov«. Ta je zapustil nam svoje izreke gotovo iz boljega namena, nego vi mislite; a nikakor ne, da bi se zlorabili po časopisih za uvodne stavke obrekljivih člankov. Kde, za Boga! ste se učili logike, ko nas tri volilce enačite poleg izreka «Nič novega pod milim Bolncem* — živalim? — Mi nismo živali, mi smo ljudje in bolji, nego vi, ter se pišemo: Jože Volk, Andrej Paljk in France Stanič, a ne tako, kakor sta nas vi pred svetom hoteli osmešiti. Vsi trii a 8mo pravi posestniki, pošteni občinarji in udje naše uže stare pa poštene križke županije. Kot take, volilo je občmstvo, dne 8 junija, nas tri in g. F. T. volilcem, ter nam skazalo svoje splošno zaupanje, glede dežfdnozborsklh volitev. Ni res tedaj, da j-j nam občinstvo velelo voliti tega ali onega poslanca ; vsekako smo volili, kakor je nam drago bilo in to gotovo vestno in po lastnem prepričanji. Ko smo dne 23. junija stali na volišči, slišali smo mi in ostali v dvorani iz ust g. predsednika mej drugim nagla-Šati tudi to, da ima vsakdo voliti po svojem prepričanji, a ne ravno po nasvetu narodno volilnega odbora. Da se mi nismo držali popolnoma onega glasila, to je res; toda s tem pač nismo namerjavali nasprotovati v nobenej zadevi. temveč vestno In po svojem lastnem prepričanji voliti one može, kojih narodnost,
*) Za spise pod tem naslovom je uredništvo le toliko odgovorno, kolikor mu dotični zakon veleva.	Ured.
značajnost in tudi uže večletno marljivo delovanje v deželnem zboru je nam dobro znano
bilo.
Kaj in kako bode danes šest let, tega pač nikedo ne ve ; a kako se nam je v minolih letih godilo o tem pač vemo vsi! Z našim obnašanjem na volišči omenjenega dne gotovo nismo nobenemu časti odvzeli, vsekako tudi 6ami s. bi ne! LaŽnjivo oponašate nam tudi, kakor da bi bili nn Križani v kratkej dobi uŽe drugo nespametno »torili s tem, ker nismo z vami vred dan volitve prav v isti rog trobili. In kedo nam more kaj za to?
Da je disciplina pri volitvah r-'s kaj lepega, to je; uli prostost je nam tem ljubša in prijetnejša ; kajti kedor isto uživa kakor mi, pač nI podobe n priklenenemu polžu višnjegorsk^mu. Laž je to, da smo se z mestom pobahuli in m«d svet raztrosili, da smo meščani, vsaj uno tudi resi To ni bilo nič kaj novega za nas, tudi ne za vas, s čemur bi se bili mi pobit-hali. To ni od včeraj, tudi ne leto som; toni naša pridobitev, s čemur bi se potem lehko bahuli ; ampak je uŽe več nego 350 let stara dedščina naših pradedov; sploh, od kar je nadvojvoda Ferdinand 19. januvnrja 1532. leta imenoval sv. Križ - mestom na Goriškem ter njega prebivalcem podelil pravice meščanstva Vse to je pozmje cesar Josip II sam potrdil s pismom 80. oktobra 1781 v kojem pravi : »Nicht ad tempnm, sondern auf und nlle Zeit ist Hlg. Kreuz zu Stadt erhoben und bedarf keine weitere Bestžltigung roehr « — Pač čuden Križan, da še tega ne veste, kar ves svet ve iz zemljevidov, da je sv. Križ res mesto in mi meščani.
Razen vas vsi dobro vemo, da so bili naši pradedje meščani, to smo mi sedaj in tudi naši potomci bodo, dokler sedanjih pravic naivi ja oblast ne odvzame, koja jih je tudi podelila. Do dan deues nam iste še niso odvzete, zato se nain tudi ni poganjati za one, koje imamo uŽ j leta in leta. Da mi z mesti ne volimo, na tem nam ni ravno toliko; kajti s tem bi si blagostanja čisto nič ne zboljŠali; mimo tega tudi ne hrepenimo po onej formalnosti ostalih mest, a prepozno ni, ako bi ravno Želeli. V vsakei vasi je zidna tabla, koja naznanja popotnikom ime iste v.isl; tako je županstvo pripravilo tudi v sv. Križi tablo, koja očitno kaže in oznanja slehernemu, da je v mestu, kedor isto s poštenim očesom pogleda in natančno prečita. UŽe marsikaka »dlična in veljavna osoba ie isto videla, a čisto nič se na njej spotikali, koja bi imela vsekako več govoriti, nego vi NekriŽan. Vsaj ona visi na zidu uže nekaj let, poprej so bile druge, in vi kratkovidni Križan ste jo komaj pred mesecom z gledali; kod ste
v	tem času plazili, mogoča da ste po Krasu aH Rovtah cape ali cunje brali? r Se veljaki nam tega ukazati ne morejo, da imamo sneti tablo raz zida, tem manj kak cunjar ko je ničla pomnožen z ničlo Da nemajo ulice našega mesta svojih imen, kakor po družin večjih mestih, to ste nam imeli UŽe pred leti povedati. in vaš nasvet bi bi bil sprejet. Sedaj smo se pa uže privadili hoditi po brezimenih ulicah, zato taclh ne potrebujemo; vas pa — Križan, bode uŽe kak pesiček spremljal po Istih, da ae ne zgubite.
Največjo robatost. neotesanost, sploh nečloveško srce ste pokazali v onem opravljivem dopisu, ko nam očitate siromaštvo. Da nemamo vsega v preobilici, in nI vse tako, kakor si želimo, to je res; toda kedo bi bil na svetu tako neumen, da bi sam sebi siromaštvo privoščil? — Gotovo vsi mi Križani bi radi videli sebe najbogatejše meščane na svetu, kar pa naravno biti ne more Pokažite nam kako drugo mesto, ne le v Avstriji, temuč sploh na svetu, da so vsi prebivalci v istem sami milijonarju Da se ne moremo ravno z bogatijo hvaliti, to je naše zlo; toda pravimo vestno, da siromaštvo se nam sili zbog slabih letin, a druged je isto uže doma v kotu Da nemamo tekočih vod v sv. Križi, to je naravno, ker stoji naše mesto na precej visokem holmcu, kajti voda še nikdar v grič tekla ni* Mogoče nameravate
vi	napraviti nam kak vodotok, to bi bilo pač kaj pametnega in lepega od vas, gotovo večjo slavo bi sl pridobili, nego ste si jo z onim dopisom. Tekočih vod nemamo, a pitne vode nam hvala Bogu ne manjka, ker ao zdaj ni Še nikedo umrl tu zarad pomanjkania vode. Do denašnjega dne nismo Se pili rečne vode, kakoršno morajo nekateri KraSevci piti o ve-llkej suši; teda,j ni res, da smo na slabšem glede vode, ne«o najubornejše vasi na Krasu. Ne ba-hamo se s tem, da rečemo : meščani smo in sv. Križ mesto, ampak s tem trdimo to, kar je res in kogar resnica v oči bode, ta je manj ko nič; ostali svet naj si uŽe misli o nas kar hoče, In kedor se drugim posmehuje, smeši sam sebe.
Kar se pa tiče naše narodnosti, smemo
EaČ ponosno javno reči: kakor vselej, smo in odomo zvesti udje majke »Slave« in vseskozi narodni meščani, mej tem, ko se po deželi v nekaterih vaseh le nemčurstvo in labonstvo proteŽuje in javno skazuje — takim moramo iz srca privoščiti srečen »pereat«. Konečno prosimo vas, Križan ? — ! ako ste kaj možaka, izvolite nam odgovoriti s podpisom, kakor smo storili mi danes ; potegnite si krinko raz obraza, da pogledamo v vaše obličje, koje zdaj zakrivate pred nami in svetom. Ako pa nemate poguma tega storiti, pač ste slab človek, in ko bi Iskali še kaj okoli nas KriŽanov, bomo vedno p ripravljeni vam tobaka ali duliaua dati. Na nepodpisane obrekljive dopise nam ne bode čast više odgovarjati.
V imenu vseh Križanov France ManlČ, župan,
Poslano.
Opozarja se na denašnji inserat gospoda Filipa Fromm-a.
G. k. priviligirano društvo
Riunione Adriatica di Sicurta
v Tr«tu.
Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na živenje v vsih kombinacijah.
Glavnca in reserva društva dno 31. decembra 1881:
Glavnica društva .... gld. 3,31.0.000.— reservni fond od dobičkov » G25.927.02 • « za pokritje premikanja vrednosti efektov » 161 TjOO.— Premiina reserva vsih oddelkov » 6,.t>38..")05.— Reserva za škode .... » 284.591.—
V portfelju: Premije, ki se imajo potirjati
v prihodnjih letih ...» 13,206.696.47 Skupni znesek vsih škod plačanih od 1, lb38 do 1881 gld. 103,255 007 57 Urad ravnateljstva 24—3 Via Valdirivo, št. 2 (v lastnej hiši).
DEMEHICE
varne proti ognju in tatvini
Wiese et Go., fabrika denarnic. DUNAJ. BUDAPEST. PRAG. Zaloga: Dunaj. II- Unter Donaustrasse it 25.
Fabrika: Dunai. II, Pappenheimgassa
it. 58. 12-12
Le jedenhrat
podaje se tako ugodna prilika, da si za polovico prave cene omisli vsakdo izvrstno
uro.
Tržaško podporno društvo
se bo 24. avgusta preselilo v ulico Valdirivo štev. 13. nad gostilno «a I i" Adriatico* V prvo nadstropje.
(3-3)
hm^n
Velikanska
razprodaj a.
Polit'čne razmere, ki so nastale v vsej Evropi, zadele so tudi Švico; vsled teh razmer se je na stotine delalcev izselilo, tako da je obstanek tovarn jako dvomljiv. Tudi največja fabrika za ure, katero smo mi zastopali, se je zaprla začasno, ter nam je zaupala prodajo svojih ur. Te tako zvane WuhlagtoMki itpne ure so najboljše ure vsega sveta, koje so izredno elegantno gravirane in giljoSirano ter so amerikanskega sistema.
Vse ure so natanko repasirane ter |t-rantujemo it vsako uro pet let
V dekai gotovega Jametva In otroge eo-lldnottl, prevzamemo • tem dotinoat Javno, da vsako neprlstojeio uro nazaj vzamemo In t drugo zamenjamo	v tl_
lOOO komadov remontolr žepnih ur, katere se pri kozici navijajo brez ključa, s kristalnim okrovom, Izredno natančno regulo-vane; razen tega so tudi clektrogalvaniono pozlatene, z verižico, medaljonom itd., preje jeden komad gl. 25, zdai le gl. 10 20. lOOO komadov krasnih ur na sidro (an-keruhr) od srebrnega niklja, tokoeih na 15 rubinih, z emailiranimi kazali, kazalom za trenotke in kristalnim ploftčnatim steklom, natangno na sekunde repasirane; preje jeden komad gl. 2!, zdaj le gl. 7.2B. lOOO komadov ur na valje (cihnder-ur) v giljoSIranih okrovih od srebrnega niklja, s kristalnim ploSčnatim steklom, tekočih na 8 rubinih, fino repasirane, z verižico, medaljonom, in baržunastim etuijem preie gl. 1B. daj le gl. 6.60.
lOOO komadov ur na sidro (anker-uhr) od pravega 181otnega srebra, odobrenega od o. kr. denarnega urada. telcoSlh na 16 rubinih, razen tega tudi električnim potem pozlačene. fino regulirane. Vsaka taka ura stala je preje gld 27, zdaj pa samo gl 11 40. 860 komadov ur z a dame od pravega 13 lotnega srebra, odobrenega od o kr. denar« nega urada, tekočih na 8 rubinih, elegantno in najfineje pozlatene. pridjana je tudi bene-cijanska vratna verižica; prej je stal jeden komad gld. 28 zdaj pa samp gl 16. lOOO komadov Washlngtonskih remontolr žepnih ur, od pravega 13lotnega srebra odobrenega od c. kr denarnega urada, pod najstrožjim jamstvom na trenotek repasirane, s kolesjem od niklja, tako da nij treba teh ur nikdar popravljati. Pri vsakej uri d& se zastonj tudi jedna urna verižica, medaljon, baržunasti etui in ključ; vsaka taka uia stala je preje gl. 36, zdai pa neverjetno samo gl. 16 lOOO komadov ur za dame od pravega zlata z 10 rubini, preje gl. 40, zdaj gl. 20. lOOO komadov remontoir ur od pravega zlata za gospode ali gospč, preje gl. lOO zdaj gl. 40.
660 komadov ur za stene v finem emall okviru in z bilom, repasitane; preje komad gl. 6, zdaj samo gl. 3.76. 660 komadov ur z ropotcem, fino regulo-vane, dajo se rabiti tudi na pisalnej mizi, preje gli 12, zdaj le gl. 4.80. Pri naročilih za ure z majatnikom (pendeluhren) priloži naj se tudi mala svota.
Nnslov:
8!) b roiia-MS^/ ©irika
der	12-4
Uhrenfabrik FROMM, Wien. Obere Donaustrasse 107.
Lastnik, društvo »EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MILANIC.
Novu tiskarna pod vodstvom F. HUALA v Trstu.