Listek.
249
prirodoznanske vsebine) brezplačno. Denar se pošilja »Muzejskemu društvu za Kranjsko« v Ljubljani.
Stanley in njegovo potovanje po Afriki. V Ljubljani. Tiskali in založili J. Blaznikovi nasledniki. 1892. 122 str. Cena 20 kr. — Vsebina lične knjižice je razvidna iz naslova. Brez dvojbe se bode hitro omilila po svojem živem in zanimljivem pripovedovanji, vender bi želeli, da so se zatrle nekatere jezikovne hibe. Ker je delce (prevod) namenjeno zlasti mladini in preprostemu narodu, nepotrebne so do malega vse tuje besede,  katere  čitamo kaj  pogostoma.  Sicer bodi knjižica toplo   priporočena.
Stabat Mater. Naša dična »GlasbenaMatica«je dne" 24. in 27. sušca proizvajala najslavnejše delo češkega skladatelja A. Dvofaka »Stabat Mater« za soli. zbor in orkester, op. 58, Ako pomislimo, da bi bilo še pred nekaterimi leti v Ljubljani do cela nemogoče izvesti takšno monumentahio skladbo, in sicer izvesti zgolj z domačimi močmi, tedaj moramo zavzeti obstati pri teh koncertih in iskreno častitati našemu glasbenemu zavodu na njega prekrasnem napredku in uspehu. Danes nam seveda še ni mogoče priobčiti obsežnega poročila, pač pa bode »Ljubljanski Zvon« v prihodnji številki svojim čitateljem podal obširnejšo oceno, pisano s strogo glasbenega stališča. To pa moramo vsekakor poudarjati že sedaj, da se je gospod M, Hubad, najodličnejši dirigent, kar jih je kdaj vodilo naše pevske zbore, z rečenima koncertoma oslavil pred vsem slovenskim svetom in izven meja naše zemlje ! Gospod Hubad vodi oba pevska zbora »Glasbene Matice« z jekleno roko, ne plašeč se nobenih težav in ne trpeč nobenega polovičarstva; njega zasluga je, da se pri nas vzbuja zmisel in ljubezen do visoke glasbene umetnosti, in samo tako je bilo mogoče, da se je skladba Dvofakova proizvajala in tudi poslušala, rekli bi, z ono iskreno pobožnostjo, ki se zamaknjena topi v veličastne glasbene lepote. Zabele-žujemo še, da je zbor gospa in gospodičiu poklonil svojemu pevovodji lovorjev venec s prekrasnimi trakovi, na katerih so zapisana imena vseh sodelujočih pevk, in sklepamo svoje začasno poročilo s ponosnim prepričanjem, da se je slovensko petje dne" 24. in 27.  sušca vzpelo na  vrhunec  glasbene umetnosti.
Slovensko gledališče. Meseca sušca so bile v deželnem gledališči tele slovenske predstave: dne" 1. sušca burka »Čevljar baron«, dne 5. sušca prvikrat »Krivo p ri-sežnik«, ljudski igrokaz v treh dejanjih, spisal L. Anzengruber, preložil J. K.; dne" 8. sušca veseloigra »Trije klobuki«, dne 11. sušca spevoigra »Teharski plemiči«, dne" 16. sušca veseloigra »Bratranec« in opera »Cavalleria rusticana«, dne- 19. sušca opera »Cavalleria rusticana« in veseloigra »Starinarica«, končno dne" 22. sušca prvikrat »Lepa Vida«, drama v petih dejanjih, spisal dr. J. Vošnjak. — Anzengruberjev »Krivopri-sežnik« se je predstavljal na korist učitelju, režiserju in igralcu »Dramatičnega društva« , g. Ignaciju Borštniku, in je uspel sosebno krasuo. Imeli smo že pogostoma priliko na-glašati izredne zasluge g Borštnika za slovensko gledališče; kak<5 jih ceni in čisla naše občinstvo, to je ta večer poleg vencev pač razločno dovolj pokazala viharna pohvala, ki je zvenela g. beneficijantu od vseh stranij. Predstavo zabeležujemo med najboljše v vsi gledališki dobi, bodisi kar se tiče dela samega, bodisi glede" igranja. — Pri obeh predstavah Mascagnijeve opere je sodelovala kot gost gospodičina Mafenka Volnarova s češkega gledališča v Plznu s sijajuim uspehom. Takih ovacij, kakeršne je priredilo občinstvo tej umetnici (prvemu gostu slovenskega gledališča) sosebno pri drugi predstavi, ni bilo še nikoli v našem gledališči. Gospodičina Volnarova je pela Santuzzo nenavadno krasno; nje glas je takisto zvonek v nižjih kakor višjih ležah, predavanje izrazovito, lepo nijansirano, nje igra se ponaša z veliko mimiko. Upajmo, da je nismo videli zadnjikrat! — Dr. Vošnjakovi »Lepi Vidi«, s katero se je završila letošnja gledališka doba, zajeta je snov iz jednakoimenovanega   Jurčičevega   romana,   vender jo je  izvedel   gospod
250
Listek.
pisatelj dokaj samostojno. Nečemo tukaj podrobno razpravljati tega najnovejšega dra-matiškega dela, ker se je to .zgodilo že drugje"; povedano bodi le to, da ima »Lepa Vida« mnogo lepih prizorov, ki bi se dali zbrati v dovršeno dramo s tremi dejanji. Marsikaj je pač tudi slabo podprto, v obče pa priča »Lepa Vida« o lepi nadarjenosti g. dr. Vošnjaka za dramatiško stroko. Dr. Vošujak je sploh dandanes jedini pisatelj, ki kaj stori za razvoj slovenske dramatike. Občinstvo je vzprejelo »Lepo Vido« jako prijazno.  —
Izpregovorimo končno še nekoliko besed o letošnji gledališki dobi sploh. Dramatično društvo je priredilo vsega skupaj 49 predstav. Med temi je bilo novih devet dram in veseloiger, namreč »Veronika Deseniška«, »Pokojni Toupinel«, »Naša kri«, »Starinarica«, »Drugo lice«, Valenska svatba«, »Fedora«, »Krivoprisežnik« in »Lepa Vida«, culi pa smo med novostimi tudi jedno opero (»Cavalleria rusticana«), jedno spevoigro (»Teharski plemiči«) in jedno opereto (»Svatba pri svetilnicah«). Izmed novoupri-zorjenih del so bila tri izvirna, kar pa se je predstavljalo preloženih, ta so iz večine stalne vrednosti, tak<5 sosebno opera »Cavalleria rusticana« in drame »Valenska svatba«, »Fedora« in »Krivoprisežnik«. Sodelujočih članov »Dramatičuega društva« je bilo pri drami iz začetka 13 angažiranih, 26 neangažiranih, opera je štela 7 solistov in v zboru 12 pevcev in 13 pevk. Splošni uspeh je takšen, da smo za sedaj lahko zadovoljili ž njim; za prihodnjo dobo se je nadejati, da ukrene »Dramatično društvo« marsikaj, kar le povzdigne ugled slovenskega gledališča. Repertoar bode boljši, obsežnejši; igralno osebje se utegne pomnožiti, spopolniti. Iskrena naša želja je, da »Dramatično društvo« vsestranski pripravljeno nastopi novo dobo; takisto pa naj igralno osebje vestno in marljivo uporabi svoje počitke!
Drugi glasbeni večer »Glasbene Matice« dne" 4. m. m. se je kakor prvi večer odlikoval z lepim, umetniško izbranim vzporedom. Prva točka je bila Beethovnova sonata za klavir in vijolino, op. 12.; v nji sta pokazala gg. Baudis in Hoffmeister, kako se znata vglobiti v klasiško glasbo. Nato je g. Hoffmeister, čegar visoka izobraženost v klavirski igri je itak splošno znana, igral tri lepe skladbe, ia sicer Chopinovo nokturuo v H-duru, Paganini-Schumannovo etudo in Schumannovo romanco. — Sosebno zanim-ljiva je bila nastopna točka, Bendlova »Razrušena ljubezen«, čveteroglasen ženski zbor po narodni češki pesmi s spremljevanjem klavirja. Gospe" in gospodičine so pod vodstvom g, Baudzsa, ki se je izkazal spretnega dirigenta in vodil petje na občo zadovoljuost, pele tako vrlo, da se je moral zbor ponoviti. Koncertanta sta jih počastila s cvetičnimi darili. Zbor »Razrušena ljubezen« je bil za Ljubljano novost; umevno je torej, da je tembolj zanimal vse poslušalce. Kot četrto točko smo culi Riesovo arijo in Joachim-Brahmsov ogerski ples štev. 3 za vijolino in klavir. Dočim je g. Baudis proizvajal arijo iskreno in s polnim tonom, dokazala je njega interpretacija ogerskega plesa, da takisto dobro pogodi sentimentalen značaj, kakeršen je položen v ta glasbotvor. Končna točka, Smetanov duo za klavir in vijolino »Iz domovine« je kakor Beethovnova sonata dovršena komorna skladba in je izredno ugajala. — V obče moramo reči, da je uredila vzpored vešča roka, ki je poskrbela za vredne točke, prijetno izpremembo in primerno stop-njatev. Zato je upati, da se naše občinstvo rado udeleži tudi tretjega iu poslednjega večera ter tako pokaže,  da priznava trud   g.  H. Baudzsa,   prireditelja lepih teh  večerov.
Iz odborove seje »Matice Slovenske«. Potrdi se zapisnik poslednje seje. — Predsednik prof. Leveč se spominja umršega predsednika kanonika Marna} in staroste odborovega dr. Jerneja Zupanca, ki je bil odlikovan s Frančišek-Jožefovim redom. — Na predlog ravnatelja   IViesthalerja se sklene   izvoliti   novega   predsednika   šele po   občem zboru. —