Za poduk in kratek čas. Tarške trdnjave. Divje Turke sloboduo prištevamo najsilnišim tolovajskim uarodoni; naši predstariši so mnogo od njih trpeli. K nam sicer več ne pridejo ropat, toda doraa drZijo v Evropi blizu 10 milijonov kristijanov v 5001etneru sužanstvu. Teh ne sme nobeden orožja nositi, saiui pa 80 oskrbljeui z najnovejšim in uajboljairu orožjem, zlasti veliko močuo zavarovanih mest ali trdnjav so si postavili ter iz njib straliujejo cele pokrajine in dežele. Najvcč jih imajo od srbske meje do Crnega uiorja. Rusi bodo imeli mnogo dela iu prelili bodo veliko krvi, predeu jih posilijo, čeravno so sedaj do Donave prodrli z 300.0(X) junaki in 800 kanoni. Ze prehod črez široko Donavo bo težaven, potem bo treba naskočiti trdnjave in obkoliti, če jih ne bo niogoče v prvcm naskokn zaseči; naposled bodo morali prekoračiti skalno Balkan-gorovje, ki je kraj Donave po dolgem raztegnjeno. Le raalo cest pelja črez širno gorovje, kder bodo Tnrki gotovo vsako stopinjo zemlje srdito branili, če se njim Rusi tukaj opazuo ne ognejo, kar sedaj lebko storijo. Tuiki so namieč mislili, da bodo Rusi črez Donavo šli blizu morja in so tukaj največ vojakov nastavili; ali sedaj se že vidi, da so jib liusi zinotili, ker se ti močno zbirajo blizu srbske meje, kder veliko laglje prestopijo Donavo ter mimo Vidina nad Pirot proderejo do Šofije za Balkanoni glavnej tuiakcj sili za brbet. Ako se Rusorn to posreči, potem bodo Turki sami moiali zapustiti podonavske in balkanske trdnjave ter bititi, da še o pravem času in pred Rusi zasedejo Drinopolje iu druga mesta pred Carigradom. Turške trdnjave so nastavljene zaporedoni v dvema vrstama. Prvej pripadajo podonavske trdnjave: Vidin (25.000 prebivalcev razun vojakov), Nikopolje, Sistov, Rusčuk (50.000 preb.), Turtukan, .Sil.8tr.ja, Rasova, Mačiu, Tulča iu Sulina pii izlivu Donave v Crno morje. Imeaovana mesta so po najnovejaetu načinu in po nasvetu augleakib in magjarskih ofickjev zavarovaaa z šaacami, Dasipi iu kauoui. Zadi za to prvo imajo Turki ob Balkau-gori še drugo vrsto trdnjav. Piva je Niš tik srbske meje, potem Sotija sredi bolgarskega naroda. Te dve trdnjavi ste že unkraj Balkana. Takraj gore iu n& njo naslanjajoče ^se trdnjave pa so Truova, šumlava iu Varua ob Ornem morju. Miuio teh pelja najkrajša pot Črez Balkan v glavno turško mesto Carigrad. Ali silne trdnjave in v njib in okoli njib zbraua turška vojna njo Rusom močno zapira. Brez neizmernega krvi prelivanja ne more ondi nobena vojska na svctu prodreti. Veudar, če Rusi tamošnjo silo zlomijo, je Turčija tudi zgubljena. Stiri trdnjave Ruščuk, Silistrija, Šumlava in Varna in ondi zbrana vojna Kerim-paševa je poglavitna in najsiluiša bramba Turkov. Ruščuk je veliko mesto ob Douavi, rumunskemu mestu Džurdževu ravno nasproti. Od Ruščuka blizu mimo Šumlave potegojena je železnica do Varne. Peske ceste so napeljane do Silistrije, Trnove, Sistova in Vidina. Nedavno je bil Ruačuk samo z globokim rovom in zidom zavarovan, sedaj ga obdajejo silui uasipi iu grad, čegar kanoni strabujojo mesto, okolico in Donavo do Džurdževa. Kakib 28 ur niže od Ruščuka je veliko in močno tuesto Silistrija, tudi ob Donavi. Pozidal je Silistrijo rimski in prvi kristijauski cesar Konstantin. Poznej so se nje polastili Turki in njo tako vtvrdili, da so 1. 1854. Kusi mesto zastouj uapadali in celi meaec zabtuan streljali. Kajvečja in najmočnejša trdnjava pa je Šumlava na strani od Douave v Balkanu. Mesto so postavili Bolgari, da bi jim služilo v zavetje pred sovrašniki io kot stražišče prebodov črez Balkan. L. 1387 so mesto pograbili Turki in se 3krat v njeni Rusov srečno obranili. Godilo se je to 1. 1774, 1810 in 1828. Šumlava je pravo orlovo gujezdo z 62.000 prebivalci. Mesto nima obzidja, ali strmi brežiči okoli njega so pokriti z silnimi šaucaini ter je tako podobno vclikanskenm taboru. Blizu 80.000 vojakov ima sedaj v njem prostora, streljiva ia živeža za eno lcto dovolj. Varna je ob Crneai morju in se zamore od nje z paiobrodom prepeljati v Carigrad v 18 urab. Tudi Varna je silno močna trdujava. Okoli nje potegujeu je širok rov z vodo napolnjen, za rovom 8o veliki uasipi in šaDce, iz katerih 300 Krupovih kanonov preži na sovražnika. Kosaiue so tako velike, da se v njib lebko nastaui 15.000 vojakov. Leta 1444. je blizu tega mesta bil preniagau in umorjen hrabri ogersko-poljski kralj Vladislav. Blizu 200 let poznej so prilomastili brzi kozaki iz Rusije, bliskoma naskočili trdnjavo, vdrli čiez obzidje, posekali vso turško posadko in oteli 3000 kristijanskih jetnikov. L. 1810 so Rusi zastonj v mesto streljali, toda 1. 1828 so ga po kratki praski srečuo vzeli. L. 1854. so v njem zbirali Fiancozi in Augleži svoje brodovje ia vojake, z katerimi so potem črez Črno morje udarili pred Sebastopol. Smešničar 21. llripava babica prinese neko zimo dcte h krstu. Vstopivaa v liišo dubovnikovo zafine močno kašljati. Župuik ujej ročejo, naj stopi k pluvujaku! Ali ponižna babica se vsekne in izbraklja na snažno otuita tla ter reče: nčastiti gospod, pouižuo Jib prosim, za me je tukaj tudi dobro!"