Priporočilo staršem! Srečno, mladi, v počitnicah ... Zopet so se zaprla šolska vrata in s šolskih dvorišč se ne bo več razlegel hrup in vrišč naših otrok. Otroci bodo prepuščeni vam, dragi starši. Posvetite jim več prostega časa, več sproščenega veselja, da bo njihovo otroštvo lepo in izpolnjeno z najlepšim. Ne dovolite, da jih vzgaja ulica, posebno ne v poznih večernih urah. uživajo naj v pristni naravi, ki je naša največja prijateljica in učiteljica. Toliko se govori o ekološkem letu, zato jih opozarjajte, da bodo varovali naravo, naša drevesa, grmičevje, ki nam čistijo zrak. Ozrimo se okoli nas, pa bomo videli poteptano travo, zaradi vožnje s kolesi in motorji, pa tudi polomljene veje. Navajajte jih na čistočo, ki nam pomeni pol zdravja! Najlepše počitnice so v prelepi naravi, med cvetjem in zelenjem, kjer se oglašajo čudovite melodije ptic pevk in svatovska pesem čričkov. Uživajmo v njej in jo varujmo! Vsem srečne počitnice! Tudi Zveza prijateljev mladine je pripravila načrt za preživljanje počitnic. Srečno! Občinska Zveza prijateljev mladine Domžale ^ ^ .........---------------------- ?°S6clanjj!ie praznovanje 4. julija ima v primerjavi z | Posehnr! Prav 9otovo svoje posebno obeležje, kar 'SjPdovjnsL Vel(a za borce NOB, s katerimi je ta dan *Pomine , i° n9£r5ne£ po^an. Ta. čas na? veže na ^or Se9ajo v letu 1941. v leto. ko nas ie oku- Razgovor s predsednikom izvršnega sveta Skupščine občine Domžale Antonom Preskarjem, dipl. ing. gradbeništva: 18. junija 1990 smo tudi v naši občini dobili vlado in na njeno čelo so delegati Skupščine občine Domžale z veliko večino izvolili Antona Preskarja, dipl. ing. gradbeništva, ki je to funkcijo uspešno opravljal tudi doslej. Prepričani smo, da je s tem zagotovljena kontinuiteta dosedanjega razvoja naše občine, o katerem smo novemu predsedniku tudi v imenu naših bralcev postavili nekaj vprašanj: M°fTiine k ~ povezan, ta C25 HaS VrZr ! hotel' Se?ai.0 v letu 1941. v leto, ko nas je oku-J°venijj , pris'liti. da se odpovemo svoji domovini — r^ni gg- .r ^ Pa kljub množici domačih pomaga-arr|i borj|j Sl0venski partizani smo se z ramo ob Q Da SrTl0 Vsak košček naše domovine. rt°Vori tako 7e borili 2a Pravo stvar in na pravi strani, gistvo, ,ja : 9odovina, ki se je že dogodila, kot tudi J koalicjjeel,- B.del mednarodne priznane zavezni-'stor^ ■ i se je borila proti fašizmu in kolaboraci- vt0|i clen?okrf*e*Vsi člani naše organizacije skušamo Janiji in KratlCn° vključiti v nove tokove, ki veljajo hosf- ham bo smo samo še stanovska organi-ga tradicjj na a ,rb 2a sotovarištvo, ohranjanje in pre-^PrihocJnjo«,. ajae lodove ostala prvenstvena naloge P.ra2r'ik Dan L bitinnaj nam kn ca’ ki nam V2buia različne spomi-in Vp?n°sni jn n_ VSerri praznik, na katerega moramo M leti borili pra2novati tako, kot smo se pred 45 rr'isei°rda se bo nh ^ bnn2akaj se nr^16171 2apisu marsikomu porajala Uc)eležiii 5erStavni,iPV id hi ca iih rtoln 7 h.''«*'' rsr. Z_av_i^ V, f\l u I o jn • S^L4IW OV_/ v/l ganizacijo dela uspešno izpeljati tudi brez dodatnega denarja, določeno racionalizacijo pa pričakujemo tudi od zakona o zavodih ter od celotnega paketa zakonodaje, ki bo na novo definirala področje družbenih in materialnih dejavnosti. Komunala je vaša dolgoletna afiniteta in morda zahvaljujoč prav temu dejstvu, je bilo kljub težkim časom v preteklosti na tem področju ogromno storjenega, čemu dajete v prihodnje prednostno obeležje? Če gledam preteklo 10-letno obdobje. resnično lahko vidimo velike premike na področju cestno-komu-nalne-energetske infrastrukture. S takšnim tempom dela bo tudi na tem področju težko nadaljevati, saj bomo verjetno v sklopu razbremenjevanja gospodarstva pred stalno dilemo: ali krčiti obseg razpoložljivih sredstev na človeku (družbene dejavnosti) ali na vodi, kanali^perji, cestah. Želel bi, da sejjr>-Kt5hca leta zaključijo akcije nSpodročju telefonije (v 5 tfetih bomo skoraj potrojili število telefonskih priključkov) ter da bi našli ustrezno lokacijo za tretiranje komunalnih odpadkov. Sicer pa so osrednji cilji na tem področju: nadaljevati z izgradnjo centralne čistilne naprave, zagotoviti ustreznejšo oskrbo z vodo v KS Mengeš in na nekaterih drugih območjih, realizirati ceste v okviru sprejetih krajev- nih samoprispevkov (ca. 10 do 15 km letno), zagotoviti boljšo prometno varnost ob magistralni cesti M-10, nadaljevati s širjenjem plinifikacije ipd. V Domžalah smo bili v preteklih letih priča množični pozidavi, tako družbeni kot zasebni. Ali pravi, smotrni izrabi prostora dajete dovolj skrbi in kako boste za smotrno in pravo izrabo prostora skrbeli v prihodnje? Dinamika stanovanjske gradnje je v zadnjih letih upadla iz ca. 200 do 250 blokovnih stanovanj na začetku 80. let na povprečno ca. 60 blokovnih stanovanj v zadnjem letu ter v perspektivi. Individualni graditelji so ustrezno organizirani v Stanovanjski zadrugi Domžale, ki ima več kot 2000 članov in je v nekaj letih svojega obstoja zagotovila svojim članom blizu 150 parcel velikosti ca. 300—600 m2, kar kaže na racionalno izrabo prostora tudi pri individualni gradnji. Tudi v bodoče, ko bo zemlja čedalje bolj pridobivala na vrednosti in bodo individualne lokacije vedno dražje, ne bo možno v celoti preki-nitri z blokovno gradnjo — kot bi nekateri želeli — saj s takim načinom najracionalnejše varujemo zemljišča. Sicer pa je šlo že doslej v večini za etažne lastnike ter le v manjši meri za nakup solidarnostnih stanovanj (ca. 15 letno). Se vam zdi, da ste za ekologijo doslej storili veliko ali malo? Odslej imate v sestavi Izvršnega sveta za varstvo okolja poseben resor. Kaj boste v njem opredelili kot prednostne naloge za varovanje okolja? V občini Domžale smo po mojem mnenju na področju ekologije storili veliko. V nekaterih drugih sredinah šele razmišljajo o gradnji čistilnih naprav odpadnih voda, mi v bistvu zapiramo napravi, stari ca. 15 let, v Trzinu in Mengšu ter ta območja usmerjamo na Centralno čistilno napravo Domžale—Kamnik, ki pobira odplake iz obeh občin. Natančno se spomnim, koliko m kanalizacije je bilo v občini leta 1979, ko sem prišel. Sedaj je ravninski del občine praktično v celoti pokrit ali pa v izgradnji — vse do Lukovice — pričenjamo pa tudi z izgradnjo kanalizacije v Moravčah. S pristopom k plinifikaciji centra Domžal, Trzina, Obrtne cone Trzin, smo začeli z akcijo na področju varstva zraka. Da pa bi tudi v bodoče celovito obvladovali področje okolja, smo v novem izvršnem svetu zagotovili resor varstva okolja s ciljem celovitejše obravnave tega pojma pri vsakem posegu v prostor kot tudi pri pripravi in realizaciji konkretnih nalog s področja varstva okolja. To delo bo opravljal kvalificiran človek — geograf, saj smo morda gradbeniki in arhitekti včasih preveč enostransko usmerjeni. Kmetijstvo ni panoga, ki bi v naših razmerah pomenila znaten delež gospodarstva. Kako pomen kmetijstva povečati in preobrniti položaj kmeta? Imate morda zamisli, kako se drugače lotiti kmetij- stva? Glede na strukturno krizo slovenskega kmetijstva — tako z vidika strukture proizvodnje kot posestne strukture — bo imela država večjo vlogo kot v ostalem gospodarstvu ter bo potrebno vzpostaviti učinkovito kombinacijo trga in državnih subvencij. Sicer pa si bomo prizadevali za razvoj družinske kmetije kot najučinkovitejše in najracionalnejše oblike gospodarjenja v kmetijstvu, ki edina zagotavlja poseljenost in varovanje kulturne krajine. Prizadevali si bomo za učinkovito varovanje obdelovalnih zemljišč, za prenovo zadružništva, za pravično davčno politiko, izdelavo in financiranje projektov ohranjanja in oživljanja hribovskega kmetijstva, vzpodbujanje privatnih mlekarn ter ostalih predelovalnih obratov, za strokovno nadaljevanje melioracij in komasacij v občini ter njihovo učinkovito vzdrževanje. Izredno pereča je tačas nezaposlenost. Kako je v Domžalah z njo in kako se v Domžalah ustrezno lotiti področja socialne problematike? 31. maja 1990 je na Zavodu za zaposlovanje v Domžalah prijavljenih 627 iskalcev zaposlitve, od tega 235 žensk. Od celotnega števila je 141 iskalcev prve zaposlitve. Skupno število zaposlenih je bilo v občini Domžale aprila 1989 12 584 delavcev, marca 1990 pa 12 160 delavcev, kar kaže na nadaljevanje trenda rasti števila iskalcev zaposlitve in zmanjševanje števila zaposlenih tako v gospodarstvu (indeks 95,9) kot v negospodarstvu (indeks 98,3). Koncem leta pričakujemo blizu 1000 nezaposlenih pod pogojem, da ne bo prišlo do kakšnega stečaja. V okviru izvršnega sveta bomo sicer pripravili socialni program, vendar kakšnih posebnih sredstev ali skladov za te namene ne bo na ravni občine, temveč se bodo ti problemi morali rešiti predvsem preko matičnih podjetij in skupnosti za zaposlovanje. V občini si bomo predvsem primorani zagotavljati nova delovna mesta. V trzinski obrtni coni je tako kupilo prostore več kot 100 obrtnikov oz. podjetnikov, poleg tega pa še podjetja kot so PKB, Mercator, Lesnina, Elektrotehna, SGP Gorica, Jata, Graditelj — to področje bo zanesljivo nudilo kmalu številna nova delovna mesta. Posebej bomo stimulirali tudi vlaganja v nova delovna mesta v obrti in podjetništvu preko proračunskih sredstev. Preko Centra za socialno delo bomo spremljali še bolj intenzivno kot doslej socialno situacijo v naši občini ter poskrbeli za resnično ogrožene kategorije delavcev. V čem vidite prihodnost obrti, za-sebništva, ki je v Domžalah že dobro razvito in očitno z našimi občinskimi odloki urejeno tako, da se občani za to obliko dela množično odločajo? V čem bo napredek na tem področju? Na področju obrtništva — zaseb-ništva smo prav gotovo vodilni v Sloveniji in Jugoslaviji, kar je zanesljivo poleg tradicije tudi rezultat vedno specifične politike občine Domžale tudi v časih, ki zasebni-štvu v preteklosti niso bili naklonjeni. Sedaj ko je družbena klima izredno naklonjena temu pdoročju, se moramo hitro prilagoditi novo nastalim razmeram ter zadržati in še pospešiti tempo razvoja. S fleksibilnostjo občinskih služb, zagotavljanjem prostorskih pogojev, stimulacijo razvoja obrtništva in podjetništva preko občinskega proračuna in LB Banke Domžale, formiranjem rizičnega sklada, Sklada za razvoj obrtništva in podjetništva — ko bo zakonska podlaga — formiranjem pospeševalne službe, angažiranjem specifičnih institucij ter navezavo na že formirane sisteme v Sloveniji — vse to bodo naloge, ki bodo pogoj za velik razmah na področju, ki ga bomo definirali v svojih družbenih planih kot osnovo za nadaljni razvoj občine. Ali menite, da ste s svojimi sodelavci ustvarili pravi strokovni servis skupščini za njeno odločanje? Prepričan sem, da je bil izbran takšen izvršni svet, ki bo ustrezen strokovni servis občinski skupščini za njeno odločanje. Pri njegovi sestavi sem imel pred očmi sposobnost članov, kontinuiteto dela preko profesionalnega sestava izvršnega sveta — 6 članov — ter nove, sveže ideje preko sedmih zunanjih članov, od katerih so nekateri člani posameznih strank, drugi pa neodvisni. Ali ste kot novi predsednik Izvršnega sveta deležni podpore tistih, koder podporo iščete? Čeprav je za nami šele dober mesec medsebojnega sodelovanja, lahko opozorim na zelo korekten odnos predsednika skupščine, članov predsedstva kot tudi delegatov občinske skupščine ob mojem vsakdanjem delu. Takoj na začetku je bila definirana relacija, kaj je delo izvršnega sveta in kaj skupščinskih funkcionarjev. Kaj za vas osebno, v novih razmerah pomeni predsedovati »občinski vladi« (glede na medstrankarska razmerja) in glede na nekdanjo organiziranost dela Izvršnega sveta? Že v preteklosti sem bil vedno, pripravljen prisluhniti različnim mnenjem, saj sem bil velikokrat prisoten na terenu, po zborih delovnih ljudi in občanov, na sestankih skupščin in svetov krajevnih skupnosti, pa tudi na sestankih v okviru družbenopolitičnih organizacij je prihajalo do različnih mnenj. Tako nameravamo v okviru izvršnega sveta delati tudi v prihodnje. Usklajevali se bomo s strankami, mesto usklajevanja in dogovarjanja bodo številne komisije izvršnega sveta, kjer bo poleg strokovnega kriterija pri sestavi upoštevan tudi strankarski kriterij. Menim, da je to dober način sodelovanja in vključevanja mnenj strank že v nastanek posameznih gradiv, ne pa da se z njimi srečajo šele na zborih občinske skupščine. Zaenkrat vlada med strankami in izvršnim svetom korekten odnos. Koliko zmorete v celodnevni zasedenosti poskrbeti zase, za družino in kam usmerjate svoj prosti čas? Že v preteklosti pa tudi sedaj mi ostaja zelo malo časa zame, za družino, vedno so mi bile prve delovne obveznosti. Že večkrat sem se sam odločil, da bo obratno, vendar mi to ne uspeva. Poizkusil bom znova. V svojem prostem času predvsem skrbim za vrt in okolico hiše, sicer pa precej berem (tako knjige kot revije in praktično vse časopise), občasno igram tenis. Poseben konjiček pa so mi potovanja. O delu Občinskega poročevalca imate mnogo pripomb. Posredujte nam tiste, za katere menite, da bi jih morali najprej vključiti v uredniško politiko... Občinski poročevalec mi je bil kot časopis vedno všeč. Pripombe sem imel predvsem v smislu, da je potrebno sočasno dati možnost odgovora »obtoženim« v glasilu, bodisi, če gre za članek občana ali pa koga iz uredništva, saj v primeru neobjektivne in neargumentirane kritike ne pomaga niti deset demantijev. Moti me predvsem, če gre za neresnične trditve, slamice kot humoristično-satirični prikaz določene problematike so mi bile vedno všeč. Sicer pa mislim, da je delo Občinskega poročevalca racionalno, vendar si bo ta moral v tem »tržnem« času iskati dodatna sredstva preko cene glasila, večjega prihodka od reklam, ne pa tako kot doslej, ko ga je praktično v celoti financiral občinski proračun. V preteklosti ste s svojimi prispevki v informativnem smislu veliko prispevali za boljšo obveščenost naših občanov. Smemo pričakovati, da se boste še kaj oglasili? Dokler pred dobrim letom nisem postal predsednik izvršnega sveta, sem bil kar redni dopisnik Občinskega poročevalca, saj sem bralce seznanjal z aktualnostmi s svojega delovnega področja — komunalno-cestne energetske dejavnosti. Pripravljen sem tudi v bodoče sodelovati, čeprav dokaj pogosto s samih sej izvršnega sveta poročajo novinarji. Hvala za odgovore, povejte nam pa še tisto, česar vas nismo vprašali, pa bi vendarle želeli svojim občanom preko glasila povedati... Občanom bi želel povedati, da so vrata izvršnega sveta odprta prav vsem občanom in prepričan sem, da se da marsikateri problem občana razrešiti na podlagi kratkega razgovora. Naša osnovna naloga namreč ostaja tudi v prihodnje: občana ščititi in mu efikasno pomagati. Pogovor s predsednikom IS pripravil M. Brojan Izvršni svet nove sestave: (od leve proti desni) Jože Lenič, zadolžen za področje varovanja okolja, IVlatjaž Karlovšek, zadolžen za področje stanovanj-sko-komunalnega gospodarstva, Irena Gričar, zadolžena za področje družbenih dejavnosti, Janez Kovač, zadolžen za področje urbanizma, gradbeništva ter stanovanjsko, komunalno, cestno, energetsko in stavbno zemljiško gospodarstvo, Bogdan Zupan, zadolžen za področje splošne (judske obrambe, Zoran Poljšak, zadolžen za področje drobnega gospodarstva in podjetništva, Franci Juhant, zadolžen za občinsko upravo in področje negospodarstva, Anton Preskar, predsednik Izvršnega sveta, Zoran Kramžar, zadolžen za družbeno planiranje in razvoj ter področje gospodarstva ter Milan Jenčič, zadolžen za področje gospodarstva, trgovine in turizma. (Sicer ne več delegatski, ampak odborniški) Skupščinski mlini še vedno meljejo... V napornem predvolilnem obdobju vas o dogajanjih na Skupščini nismo posebej seznanjali, sicer pa razen menjav občinskega političnega vrha kaj dosti tudi ni bilo poročati. No, tudi ti časi so za nami. Izvolili smo novega predsednika in podpredsednika skupščine, novo skupščinsko predsedstvo in na drugi seji tudi nov Izvršni svet. O imenih teh organov ste bili preko našega časopisa že obveščeni v prejšnji številki, o sestavi Izvršnega sveta poročamo danes v drugih člankih, zato bi na tem mestu radi povzeli le dogajanja na drugi seji novoizvoljene skupščine, ki je »novopečene odbornike« (tako so se na seji sami odločili, da se bodo imenovali) zaposlila kar za celih 6 ur. Najprej se je razprava razvi okrog imenovanja drugega P®" predsednika Skupščine 0y' Ker v določenem roku za to N nobene)1 sednika Skupščine, so se P0!,la odločili, da se vse nadaljne stopke o izvolitvi odloži do nas j nje seje. Soglasno pa je bil »M kretarja Skupščine ponovno P° jen Lado Goričan. d Več časa so se poslanci zam s tajnim glasovanjem, s katenmq Odborniška matematika... Imamo novo »vlado«__________________________________________________ Na drugem skupnem zasedanju Skupščine občine Domžale, ki je bilo 18. 6. 1990 so bili na pdrelog mandatarja Antona Preskarja, dipl. ing. gradbeništva, izvoljeni novi člani Izvršnega sveta, delegati pa so izvolili tudi nove predstojnike upravnih organov: IZVOLJENI SO BILI: FRANCI JUHANT, roj. 1960, dipl. pravnik s pravosodnim izpitom, stanuje Domžale, Ljubljanska 81, za profesionalnega podpredsednika izvršnega sveta zadolženega za občinsko upravo in področje negospodarstva ter za sekretarja Sekretariata za občo upravo ZORAN KRAMŽAR, roj. 1954, dipl. ekonomist, stanuje Domžale, Ljubljanska 80, za profesionalnega podpredsednika izvršnega sveta zadolženega za družbeno planiranje in razvoj ter za področje gospodarstva ter za predsednika Komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj ANTON DEMOJZES, roj. 1938, dipl. ing. agronomije, stanuje Domžale, Krakovska 1 za neprofesionalnega člana izvršnega sve-,ta — zadolženega za področje kmetijstva IRENA GRIČAR, roj. 1952, dipl. organizator dela, stanuje Domžale, Obrtniška 6/b, za neprofesionalno članico Izvršnega sveta zadolženo za področje družbenih dejavnosti MILAN JENČIČ, roj. 1951, ekonomist, stanuje Mengeš, Glavni trg 5, za neprofesionalnega člana izvršnega sveta zadolženega za področje gospodarstva, trgovine in turizma MATJAŽ KARLOVŠEK, roj. 1942, dipl. ing. gradbeništva, stanuje'Domžale, Ulica Antona Skoka 7 za neprofesionalnega člana izvršnega sveta zadolženega za področje stanovanjsko-komu-nalnega gospodarstva JANEZ KOVAČ, roj. 1938, dipl. ing. arhitekture, stanuje v Črnučah, Ceneta Štuparja 159, za profesionalnega člana izvršnega sveta zadolženega za področje urbanizma, gradbeništva ter stanovanjsko, komunalno, cestno, energetsko in stavbno-zemljiško gospodarstvo ter za predsednika Komiteja za urbanizem, gradbeništvo, komunalne zadeve ter varstvo okolja JOŽE LENIČ, roj. 1966, študent — absolvent Filozofske fakultete na področju geografije, stanuje Ihan 18 za neprofesionalnega člana izvršnega sveta zadolženega za področje varovanja okolja JANEZ NARAT, roj. 1943, mag. ekonomskih ved, stanuje Rodica, Perkova 23/a za neprofesionalnega člana izvršnega sveta zadolženega za področje financ ZORAN POLJŠAK, roj. 1956, dipl. ing. kemijske tehnologije, stanuje Dob, Ulica bratov Miš 12, za neprofesionalnega člana Izvršnega sveta za področje drobnega gospodarstva in podjetništva BOGDAN ZUPAN, dipl. učitelj zgodovine in sociologije ter dipl. obramboslovec, stanuje Nožiče, Gostičeva 48, za profesionalnega člana izvršnega sveta zadolženega za področje splošne ljudske obrambe ter za sekretarja Sekretariata za LO ZA PREDSTOJNIKE UPRAVNIH ORGANOV ZMAGO ČERMELJ, roj. 1933, ing. geodezije, stanuje Ljubljana Majaronova 4 za direktorja Geodetske uprave MIRAN GRAJZAR, roj. 1957, dipl. pravnik, stanuje Vir, Sončna ulica 6 za direktorja uprave za družbene prihodke FRANC KOROŠEC, roj. 1944, višji zdravstveni delavec, stanuje Rodica, Miševa 11, za direktorja Uprave za inšpekcijske službe JANEZ LOZINŠEK, roj. 1955, dipl. organizator dela, stanuje Domžale, Toneta Tomšiča 4, za direktorja Zavoda za AOP. odločali o predlogih ,{(i vena Izvršnega sveta. J ^ razne medstrank?^11 j Iz i HflBžližMl V2 .llU la/.UL. iuvww-~ tljaje, ki so se dogajali ; '- p činah, je imel mandatar čno roko, saj so bili raZ.."nj vi nov Izvršni svet izv°1 11UV I /. V I N111 »»TV*. ■ dlagani kandidati. . ieveda je bilo P°‘r<*V icšnem glasovanju iudi predlagal. To je s ' od 72 navzočih posta' skar, ki je že dosedaj lil stari Izvršni svet. n tajnem obkroževanj^. r ov na lističih so Posl ,c,0jinj $ «i ...........- - JdštoM-lt še predlagane P'* ^ni ,2n vnih organov, ki n'10 L sga sveta. razv''j ^ veda se je razprav® _ med štetjem glasov Izvršnem svetu. Ta^nov'^ Do/ 1^VI3IIWII. usta*1 žena predloga za ,ja . lisij za razvoj pod/-7 Ug0 menovanje javm ^ naJ i® , bj. ureditve ostrešja, S b|'ki • v nušč®’ § ma ostrešja, ki P da je Glasbena :ti uredila v tej posl°P )rc in preured',1® .|!j razP' >ncu dolgih in h zrCševa o sklenjeno, ^.ojn®5' nrašanj sodi v P ^n(i sW ih organov skup^ i^a pa naj bi to nrflnrih0« J naJ..bl seJ"a m nat^ TD, aj naj m se " araz» lotočili predvsem n k i "vanje nove.‘j“r%« ^ se »po s mu svetu. je f9>|i| :bna razprava je J p ra«Vve ^ krog potrditve lodjetja Korn porn^J 0^, sta statva j®;!/ 0_0i*?veri. ali M ..... :delje* jpnosti na P veri: v,p|i< i‘i Pr°v piv omenjen ^ ta. zaradi J', jfi ...' nczaup^lijivi"^1 at' tako , krogu obč" Slovenska demokratična zveza — »očiščena in pomlajena« Po aprilskih volitvah se je SDZ iz oporečniškega in opozicionalnega gibanja spremenila v del vladajoče večine v skupščini (republiški in občinski) in vstopila v vladno koalicijo DEMOS. Po velikih naporih predvolilne aktivnosti in povolilnega formiranja skupščinskih in vladnih struktur je prišel čas konsolidacije, notranje preureditve in samozavestnega pogleda v prihodnost. Občinski odbor SZD za Domžale je to storil predvsem na svojem rednem letnem članskem sestanku dne 21. 6.1990. Po poročilu dosedanjih organov in po demokratičnem postopku predlaganja Kandidatov so člani s tajnim glasovanjem izvolili nov Izvršilni odbor, Nadzorni odbor, stalnega predstavnika v republiški Svet SDZ in štiri delegate za 'I- kongres SZD. Izvršilni odbor je na svoji prvi seji nato za predsednika izvolil Antona Tomažiča, za Podpredsednika Franceta Goršeta in za tajnika Ja-"eza Stibriča. Dva dni kasneje so se delegati že udeležili '• rednega kongresa SDZ v Ljubljani. Po dvodnevnem izredno intenzivnem in kvalitetnem delu je kongres prejel nov Statut SDZ, Program in še 10 programskih dokumentov (resolucije in deklaracije) in zvoni nove organe SDZ na republiškem nivoju. V e-najstčlansko vodstvo SZD sta bila izvoljena kar dva ®na iz domžalskega odbora SDZ: Tone Peršak in ^00 Tomažič. Upoštevaje, da domžalski člani SDZ .y?rii° tudi pomemben del jedra Mlade iniciative vMLIN), lahko ugotovimo, da naša občina prispeva sr pomemben delež pri tej prvi povsem politični stranki v Sloveniji. •n kakšen profil je po vseh teh aktivnostih, raz-mu8*1’ 9,as°vanjih in volitvah dobila Slovenska de-okratlčna zveza? SDZ je predvsem stranka sionsko narodno-zavednih ljudi vseh slojev in pokli-ti*V‘ SDZ sodeluJe 2 drugimi strankami demokra-usmeritve, povezanimi v DEMOS. Z njimi jo uzi odpor zoper avtoritarnost in totalitarizem ter 1,1 - Kako gre Gospodarstvu ‘j3' 6 9ibanja so v občini n«! leti 'h E!etih mesecih le- - Ljabeležila nekoliko kar6!.-® kot v Predhodnih po-Repu- 90/89 'Z tlaiL' n, kar 1 v Prenno< *P°Vedo marsika, $ P^vodnja I-V-Onrno V-IV- iCSnija d <^žaie |/ 1(^1, f 101,1 111 letošnjem letu se je v primerjavi z letom 1989 izv.oz povečal za 15 odstotkov, od tega na konvertibilni trg za 29 odstotkov, uvoz za pa 14 odstotkov, od tega s konvertibilnega področja za 33 odstotkov. Še nekaj številčnih podatkov: Izvoz Slovenija Domžale l-V-1990 117,9 114,7 Kliring 66,1 Konvertibilni 125,6 129,4 Uvoz 1-1990 Kliring Konvertibilni 108,8 133,9 140,5 113,8 44,8 132,5 101 '"J ie v E,r°lzv°dnja v občini :CrirnerS Pad|a zaUc!e,i0S 9lede na Si' >ia.V| z aprjfo Pa' 1 odstotek, v O; , v primerjavi so ve4le skoraj Precej večje celo j,« S|>ai6 n. Za Ca 1*2 ~Sniall S -»ca 1 “^SlOtkov (v / Hv0? ?S3i4=5= 31 odstotkov V Narašča nezapolslenost Trend naraščanja števila iskalcev zaposlitve se nadaljuje, enako pa je tudi na področju števila zaposlenih, kjer je v gospodarstvu indeks zaposlenih 95,9, v negospodarstvu pa 98,3. Če vemo, da je bilo konec aprila skupaj zaposlenih 12.584 zaposlenih, med njimi 10.803 v gospodarstvu in 1.781 v negospodarstvu, potem smo lahko nad podatki resnično zaskrbljeni. Število iskalcev zaposlitve konec maja je 627, od tega 235 žensk (v aprilu je bilo iskalcev zaposlitve 600, med njimi je največ iskalcev s I. stopnjo izobrazbe (202), sledijo jim nezaposleni s IV. stopnjo (158) ter s V. stopnjo, ki jih je 129. Med iskalci je 21 delavcev s VII stopnjo in 13. s VI. stopnjo. Zaposlitev pa išče največ žensk s V. stopnjo izobrazbe Med iskalci zaposlitve je več kot polovica (340) starih do 26 let, zaradi stečaiev podjetja ie na Zavodu za zaposlovanje prijavljenih 58 iskalcev zaposlitve, med njimi 17 žensk. V. V. fer strojev Mne9vnjn0m in sv°iim cenlenim >i praznik in se priporoča skrb za postavitev slovenske državnosti, za čisto okolje, za popravljanje in odpravljanje družbenih in še posebej političnih krivic, za ohranjanje kulturnega izročila in obnovitev slovenske vitalnosti. SDZ si bo prizadevala za delovanje trdnega SREDNJEGA BLOKA slovenske politike, kar v sedanjih razmerah pomeni možnost utrditve in razširitve vladajoče koalicije DEMOS. SDZ se bo v svojih političnih nastopih, v delovanju in odnosih do drugih strank ravnala v prvi vrsti glede na interes ohranjanja in razvoja nacionalnega sistema s končnim ciljem: suverena in samostojna Slovenija! Navedene usmeritve bodo seveda tudi temelj delovanja Odbora (po novem: Zbora) SDZ za Domžale. Pri vsem tem pa bomo skušali naše delovanje narediti čimbolj zanimivo in koristno. Organizirali bomo zanimiva predavanja, okrogle mize, različne projekte itd. Kot posebnost naj omenimo, da bomo od septembra naprej pomagali vsem tistim, KI JIM JE BILO ODVZETO PREMOŽENJE, da bodo to premoženje (ali vsaj odškodnino) dobili nazaj. Prepričani smo, da je potrebno prav vse krivice iz preteklosti odpraviti, pa četudi bo ta postopek trajal več let! Naj ob tej priložnosti povabimo brace Občinskega poročevalca, da se nam pridružijo, kot člani ali kot simpatizerji! SLOVENSKA DEMOKRATIČNA ZVEZA JE STRANKA SVOBODOLJUBNIH LJUDI! ... pa tudi simpatične, prijateljske in dostikrat celo zabavne družbe ... Če ste se že odločili za članstvo, ali pa se še niste — v vsakem primeru, nam pošljite vaš naslov in poslali vam bomo prijavnico oziroma naš program, da ga proučite in se odločite ... Slovenska demokratična zveza Zbor za Domžale NOVO VODSTVO ZBORA SLOVENSKE DEMOKRATIČNE ZVEZE DOMŽALE Na članskem sestanku 21. junija 1990 je bilo izvoljeno novo vodstvo ZBORA SDZ Domžale: Spoštovani občani Na zadnji seji občinske skupščine, ki je bila 18. junija 1990 v dvorani Komunalnega centra v Domžalah, smo poslanci Slovenske demokratične zveze predlagali Skupščini občine Domžale predlog za sprejetje pobude za imenovanje skupščinske komisije, ki naj bi pregledala imena krajev, cest, javnih ustanov, trgov in ulic v naši občini. Predlagali smo izvolitev ali imenovanje 11-članske komisije, sestavljene iz vrst poslancev vseh treh zborov občinske skupščine, po strankarskem ključu. Vsaka stranka, zastopana v občinski skupščini, naj bi po našem mnenju imela enak odstotek članov komisije, kot ima odstotek poslancev v Družbenopolitičnem zboru Skupščine občine Domžale. Naj povemo, da velja podoben ključ tudi pri financiranju strank iz občinskega proračuna, na republiškem nivoju pa iz republiškega proračuna. Sestava komisije naj bi torej po našem mnenju izgledala takole: STRANKA ŠTEVILO ČLANOV KOMISIJE ZSMS — Liberalna stranka 2 ZKS — Stranka demokratične prenove Slovenska socialistična stranka 2 Slovenska kmečka zveza 1 Slovenski krščanski demokrati 2 Slovenska demokratična zveza 2 2 SKUPAJ 11 Naš predlog je bil sprejet in dan v 30-dnevno javno razpravo do dokončnega sprejetja ali zavrnitve v občinski skupščini. V Slovenski demokratični zvezi menimo, da nekatere imena predvsem ulic, trgov in javnih ustanov (otroških vrtcev in šol) niso v skladu z duhom časa, v katerem živimo. Po našem mnenju so zlasti nekatera imena tipičen ostanek enopartijskega komunističnega sistema, kot so na primer ulica Veljka Vlahoviča v središču Domžal, otroški vrtec Veljka Vlahoviča na Rodici, osnovna šola Edvarda Kardelja v Trzinu, osnovna šola Josipa Broza Tita v Domžalah etc. Nikakor nimamo v mislih »novega prekrščevanja vsega in vsevprek«, vendar vseeno menimo, da imamo Slovenci še veliko osebnosti iz naše bližnje in daljne preteklosti, ki so si s svojim življenjem, delom in borbo za slovenstvo zaslužili vsaj to, da se po njih lahko imenuje tudi kakšna cesta, trg, ulica, šola, otroški vrtec ali pa kakšna druga javna ustanova. Vemo, da je preimenovanje samo simbolično dejanje in da predstavlja tudi določen strošek, vendar smo kljub temu mnenja, da je to naš moralni dolg, zato je to potrebno storiti čimprej. predsednik Izvršilnega odbora: ANTON TOMAŽIČ podpredsednik: FRANCE GORŠE, dipl. ing. agr. sekretar: JANEZ STIBRIČ blagajnik: MAJDA KOŠIČ V Izvršilni odbor so bili izvoljeni: Majda Košič, Matjaž Vovk, Željko Mika-nec, Anton Tomažič, France Gorše, Janez Toplišek, Bojan Borec, Janez Stibrič, Andrej Senica, Anton Pirnat in Bogo Žontar. V nadzornem odboru so: Anton Štebe, Bogomir Peršič in Zdene Čavž. Stalni predstavnik v Svet Slovenske demokratične zveze za naslednje obdobje bo FranceGorše, njegov namestnik pa Janez Toplišek. Izvršilni odbor SDZ Domžale Ime in priimek: ........ Naslov: ................ Pošta:.................. Prosim, da mi pošljete: a) pristopnico za SDZ b) program SDZ ‘Poslati na naslov: Slovenska demokratična zveza Domžale Ljubljanska 70 61230 Domžale Pozivamo Vas, spoštovani občani, da nam svoja mnenja in predloge posredujete osebno ali pa po pošti na naslov: Slovenska demokratična zveza. Ljubljanska 70/I, Domžale. Tiste, ki bi želeli svoje predloge v pisni obliki posredovati osebno, prosimo, naj jih oddajo v poštni predal Slovenske demokratične zveze, ki se nahaja v prvem nadstropju zgradbe političnih organizacij na Ljubljanski 70 v Domžalah (rumena stavba poleg avtobusne postaje nasproti Veleblagovnice), kjer smo končno dobili prepotrebne prostore za politično delovanje v normalnih pogojih za opravljanje našega dela. S svojim odzivom boste podprli našo pobudo in s tem istočasno potrdili njeno absolutno upravičenost in legitimnost. SLOVENSKA DEMOKRATIČNA ZVEZA OBČINSKI ZBOR DOMŽALE 0 0 0 £ iffl8 ^ r 't 2 0 0 0 ’00W Slovenski krščanski demokrati — Občinski odbor Domžale Žiro račun: 50120-678-89064 Hvala. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI Vodovodna 3 a, 61000 Ljubljana PRISTOPNICA ime in priimek:____ Datum rojstva______ Kraj rojstva_______ Stalno bivališče___ Občina ____________ Krajevna skupnost začasno bivališče .... Poklic______________ Telefon_____________ Datum: Podpis: Ob skrbno pripravljeni razstavi alg in drugih zanimivih najdb * , so mladi raziskovalci, njihovi mentoiji, starši in drugi prisl »n lepemu glasbenemu sporedu... Dr. Andrej Orešnik, predsednik občinske raziskovalne skupnosti Domžale: Mladim raziskovalcem na (raziskovalno) pot... Ob sklepu 3. naravoslovne šole mladih raziskovalcev je spregovoril dr. Andrej Orešnik BIH smo v naravi in jo opazovali Na sklepni prireditvi ob koncu 3. letne šole iz naravoslovja, ki so jo za učence 7. in 8. razredov osnovnih šol občine Domžale pripravili na Krku, je spregovoril predsednik občinske raziskovalne skupnosti dr. Andrej Orešnik... • Temelj vsega je radovednost, nepotešenost v znanja, zanimanju, brskanje, nezadovoljstvo z doseženim, dognanim... Nenehno iskanje odgovor na zastavljena vprašanja je tisti vzgon, ki človeka žene v osvajanje znanja. Nenehno je potrebno iskati, seznanjati se z raziskavami drugih, z rezultati njihovega dela, da se ne bi podvajalo nečesa, kar je v svetu že narejeno. Znanje se v svetu obnavlja na 5—8 let, v tem času dognano za- stari in se nadomesti z novimi dognanji in spoznanji. To je raziskovalna zakonitost, zato je znanje in njegova rast in dopolnjevanje treba nenehno spremljati... Potreben je uvid v širino raziskovalnih naporov v svetu. Zato je potreben študij, za ta študij pa znanje tujih jezikov. Spoznavati dognano pri drugih je nujno zato, da se lotiš neobdelanih problemov, poiščeš metode dela, pripomočke, predvidiš metode. Ker je tako delo zelo dolgotrajno, je potrebna vztrajnost. Začeti je treba že kmalu. Le tako lahko osvojiš znanje, brez katerega ne moreš. Temu je namenjeno tudi delo v naravoslovni šoli. Želimo, da bi udeleženci letne naravoslovne šole zmogli najti te poti do znanja, ki bo temelj za njihove raziskovalne uspehe. Le znanje vodi naprej! Obljub in sprenevedanja nam je dovolj! Splošna stavka delavcev kovinske in elektroindustrije Slovenije? Republiški odbor sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije je ugotovil, da že večkrat izražene zahteve po razbremenjevanju gospodarstva na način, ki bi privedel do izboljšanja socialnega položaja delavcev v dejavnosti, kljub zagotovilom pristojnih organov in dejavnikov, niso uresničene. Ker je položaj delavcev iz dneva v dan bolj kritičen, predvsem zaradi nejasne perspektive podjetij, stečajnih postopkov in odpuščanja delavcev brez programov za reševanje presežkov delavcev, zavlačevanja izplačil osebnih dohodkov, zaradi velikih, družbenih obremenitev, je prišlo do številnih zahtev in pobud iz sindikatov podjetij, da se problematika razreši s stavko, ki je sestavni del sindikalnega boja v uresničevanju interesov delavcev. Izvršilni odbor republiškega odbora je obravnaval pobude iz sindikatov podjetij, z zahtevami seznanjal ustrezne in kompetentne institucije in organe. Na seji Skupščine Republike Slovenije je bilo sicer realizirano nekaj od zahtev po razbremenitvi gospodarstva, pri čemer pa je iz-resno navedeno, da se pridobljena sredstva ne smejo preliti v osebne dohodke. S tem pa niso uresničene zahteve, podane v pismih Izvršnemu svetu Republike Slovenije in Komiteju za industrijo in gradbeništvu Republike Slovenije. Zato delavci kovinske in elektroindustrije zahtevajo: — da se ob razbremenitvi gospodarstva odvede del prl-c obljenih sredstev iz znižanih prispevnih stopenj iz BOD za 'i' šuiuimčSHBimw?i ""|imin—■. . i — da se omogoči podpis kolektivne pogodbe, kar pomeni zehtevo po: — 40-urnem delovnem tedniku, — najmanj 22 dneh delovnega dopusta, — izhodiščni osebni dohodek v dinarski protivrednosti tOO DEM, kar je neto OD, ki ga dobi delavec, — moratorij na stečaje in s tem odpuščanje delavcev, dokler ne bosta urejena zakonodaja In oblikovan republiški sklad za prezaposlovanje. O pubudi o splošni stavki so razpravljali tudi delavci Mlinostroja in Hidrometala. V obeh podjetjih so delavci splošno stavko podprli. Njihovo podporo za stavko je za razumeti, saj je položaj delavcev v obeh omenjenih podjetjih povsem isti, kot v vseh drugih podjetjih te dejavnosti v republiki Sloveniji. J. Arnuš 3. šola iz naravoslovja: Z raziskavami od radovednosti do znanja ... (3. letna šola iz naravoslovja) »Narava predstavlja na bilione med seboj povezanih nenavadnih in enkratnih dogajanj — je naša prva in najpomembnejša učiteljica. Neločljiv sestavni del okolja je tudi morje, ki je ogroženo tako kot ostali deli narave,« so med drugim v svojem Biltenu napisali udeleženci 3. letne šole iz naravoslovja, ki so jo organizirali: Skupščina občine Domžale — Odbor za raziskovanje, Poslovna skupnost OŠ občine Domžale, Mestni komite za izobraževanje, raziskovalno dejavnost, kulturo in telesno kulturo ter Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Udeležilo se je je 29 učencev osnovnih šol naše občine, ki so pod skrbnim vodstvom svojih mentorjev teden dni spoznavali nenavaden morski svet v Poratu na otoku Krku, ki je le drobec čudovitega sveta naše narave. Namen naravoslovne šole je bil večstranski: učencem naj bi naravo približala v vsej njeni pojavnosti, spoznali naj bi vzroke in posledice sil, ki delujejo v naravi, ob tem pa je bil namen šole tudi vzgajati morebitne bodoče raziskovalce tako v kritičnem vrednotenju kot tudi v ločevanju pomembnega od nepomembnega. Učenci so bili v šoli predvsem raziskovalci, ki so imeli dovolj priložnosti za sodelovanje, iniciativnost, vzpodbudo, ustvarjalnost, izpolnjevanje dolžnosti, za vedoželjnost in veselje do raziskovanja in izobraževanja. Vsi mladi raziskovalci so se seznanili z delom v skupini-teamu in ob tem je vsak učenec skupino doživljal kot mesto, ki bogati to, kar je sam dosegel, kot mesto kjer dobi priznanje, zaupanje pa tudi kot mesto, ki kritično oceni, kar je posameznik delal in dosegel. O tem, da so delali veliko, strokovno in prizadevno govori poseben BILTEN, ki so ga izdali ob zaključku šole. V njem so predstavili rezultate svojega dela, katerih začetki so bili zbiranje rastlin in živali v morju in v obrežnem pasu, pa zajemanje vzorcev vode, opravljanje posameznih faz fizikalnih in kemijskih ter drugih meritev, ki so našle svoje mesto v poročilih in rezultatih obdelanih z računalnikom. Bivanje v Poratu je bilo pestro in raznoliko, saj so učenci lahko prisluhnili predavanju Vinka Udirja o astronomiji, ki je bilo povezano z opazovanjem neba z zvezdno karto, se srečali z domačini, njihovo folklorno skupino ter posebnostmi s področja etnologije (glasba, noša, plesi), da posebej ne omenjamo srečanja s strani pomorščakom ter zgodami in nezgodami iz njegovega bogatega življenja in srečanje z ribiči na nočnem ribolovu. Vmes pa prijetni večeri, klepet, sklepanja poznanstev in tovariščev, pa prizadevno delo in vsak dan nova dognanja, novi rezultati, katerih večina je bila prežeta s skrbjo za varnejše in bolj zdravo okolje. Ni šlo le za kemijo, fiziko in biologijo, skupina učencev se je posvetila tudi književnosti in njeni zgodovini in območje, na katerem so delali, jim je imelo kaj pokazati. 3. letna šola iz naravoslovja je uspela, na to kažejo doseženi rezultati in nova znanja sodelujočih učencev, katerih kratke izjave povzemamo tudi za naše glasilo: Živeti z naravo, jo gledati, spoznavati, čuvati, ljubiti. Vse to želim. ROMANA Želim si, da bi bila vsakdanja šola vsaj malo podobna šoli na Krku, kjer smo na drugačen način pridobili veliko znanja. EVA Izvedeli smo veliko novega in tudi staro znanje smo obnovili. Zelo mi je všeč raziskovalno delo in menim, da ga je v osnovni šoli premalo. MARJETA Letna šola iz naravoslovja je ena izmed najboljših stvari, ki sem jih doživel v svojem 8-letnem šolanju. ROK V. V. Malo pred začetkom počitnic se je skupina 29 učencev šestih mentorjev odpravila na Krk z nalogami in biologu -kemije, fizike, astronomije in družboslovja. V domu ZPM Domžale in njegovi okolici so raziskcvajj življenje na obali in v morju, ugotavljali, kako je s čisto^J. okolja, spoznavali otok Krk, njegove geografske značilno*11' jezik in kulturo. Šola iz naravoslovja, kakor smo jo poimenovali pred mi leti, ko smo se v Bohinju prvič lotili takšnega dela, Je menjena tistim bistrim in vedoželjnim otrokom, ki bi jin tudi znanstveno opismenjevali. Namen znanstvenega opismenjevanja je razumevanj* y stvenih dogajanj znanosti in njegove uporabe v tennnjv vsakdanjem življenju. Tako smo tudi domžalske šol« f: ^ v vrste tistih 10 odstotkov naprednih slovenskih šol, w ^ šne dejavnosti izvajajo. Spodbudo za takšno de\oJ» ^ 1988 dali svetovalci Zavoda RS za šolstvo; skupaj smo _ ^ sredstva za izvajanje. Letos so k sredstvom Odboj. ^ raziskovanje občine Domžale primaknili še občinski oavo izobraževanje in Mestni komite za raziskovanje iz Ljubu < lausne vrste aeio z miaaimi terja oa učiteljev-".*—-^ drugačni pristop, zato se posamezni teami učiteljev P° no usposabljajo. Letos bo zanje že tretjič v Idriji or9an'0 na raziskovalna šola pod vodstvom Zavoda RS za šolstv Otroci so pri delu na Krku dobro sodelovali, navdu-je razbrati tudi iz njihovih zapisov v anketi ob koncu nje šole: fi ^ »Letna šola iz naravoslovja je ena izmed najboljših sem jih doživel v svojem osemletnem šolanju. Želim si, Z0-vsakdanja šola vsaj malo podobna tej na Krku, kjer s«10 n nimiv in prijeten način pridobili veliko znanja.« j Letošnje delo smo predstavili staršem in zainter ^ javnosti po zaključku dela 12. junija 1990 ob posterji j^li stavi alg in algarija. O delu smo posneli videokaseto i" bilten, kjer smo natančno zabeležili naša spoznanja- O kakovosti dela govore tudi priznanja — ^ fe ražija, mentorica za fiziko v vseh treh dosedanjih s° "'V0S|0VJ“' Andrt.J«'1 MEDNARODNI EKOLOŠKO-RAZISKOVAL-Nl TABOR »KAMNIŠKA BISTRICA 90« Od 25. avgusta do 5. septembra 1990 VEČ NA ZADNJI STRANI Podeljeno Trdinovo priznonjo Milena Šavrin — Osnovna šola Venclja Perka D°l^aie Ida Rebula — Osnovna šola šlandrove brigade u V Odbor za izobraževanje, ki v okviru občine Domžale spremlja področje vzgoje in izobraževanja v naši občini je ob koncu letošnjega šolskega leta podelil najzaslužnejšim delavcem s tega področja TRDINOVE PLAKETE IN PRIZNANJA. ZLATE TRDINOVE PLAKETE SO PREJELI: prof. dr. Jože Osterc, dipl. ing. kmet. — Biotehniška fakulteta, VTOZD za živinorejo Groblje Štefka Mlakar — Osnovna šola Matije Blejca- Matevža Mengeš Marjana Kolar — vzgojno varstvena organizacija Domžale Ivanka Kikelj — Osnovna šola Edvard Kardelj Trzin BRONASTE TRDINOVE PLAKETE SO PREJELI: 2(J|e Maja Držanič — Osnovna šola Venclja Perka ® *a\e Albina Gostič — Osnovna šola Venclja Perka M£|1 f Majda jeločnik — Osnovna šola Matija Blejca-M Jožica Ciglar — Osnovna šola Martin Koželj 0 Martina Jeriha — Osnovna šola Janko KersniK _ ^00 Mojca Kanduscher — Osnovna šola Slanar Domžale norh^|e Mirjana Golič — Osnovna šola Josip Broz Tito Mija Zibelnik — Osnovna šola Jurij Vega Mo^ ( Lidija Leban - Osnovna šola Martin KoželJ Pujske c Ivanka Zobavnik — Osnovna šola R«00 ^ preserje ‘ * J hriaaJe Marjana Eleršek — Osnovna šola Šlandrove Žale rti so \NJA OBČINSKE IZOBRAŽEVALNE SKUP^°^BrdO PRIZNAI SREBRNE TRDINOVE PLAKETE SO PREJLI: Eva Karažija — Osnovna šola Jurij Vega Moravče Vera Kuster — Glasbena šola Domžale Francka Pačnik — Osnovna šola Vrhpolje Stana Gaberšek — Osnovna šola Janko Kersnik Brdo Marta Škufca — Osnovna šola Josip Broz Tito Domžale Marjan Vesel - Osnovna šola Janko Ker?"'^e DO^ taner Cerar — osnovna šola šlandrove bng i; nnrii|d Janez Cerar — Osnovna šola šlandrove . p0rnz Stanka Razpotnik — Osnovna šola Olge w 1 Krajevna skupnost Dob AGROEMONA Farma Ihan PAPIRNICA Količevo . , restitt1 vsem nagrajencem tudi uredništvo iskren , i, Ni nas veliko, Svobodni Sindikati Slovenije Si S ITI O največja in najmočnejša, močna organizacija r- širina močne organizacije se kaže v številu njenih članov e/»y kakovosti vsebine programa in dela. V podjetjih iz naše »cine se je v Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) v,| 'kate dejavnosti včlanilo že 6.846 delavcev. Rezultat lanjevanja delavcev v naš sindikat je v prvi vrsti pogojen z a^panjem v organizacijo, ki je v nastajajočih novih družbe-" razmerah edino sposobna zaščititi interes in pravice de-Vcev pred prevlado kapitala nad ljudmi. ^domžalski pravice haj!f °dnos do posameznika iz- kaier. Profesionalnega pristopa, v Po|nj ™ oomo strokovnost še izpo-Ctvje®0- Kršenje pravic delav- ^'1,- vedno najbolj izrazito v lih j i obrti in pri njem zaposle-iarja; avcev. Prevladujejo spori ^odkn«oenih izplačil osebnih °V 'n sP°ri zaradi preneha-soti)(liOVnega razmerja. V porastu v 'z delovnega razmerja ^kinl1^ Podjetjih. Pravna slu-tani^?. uje v okviru občinske or-^ela k J® sindikata ima vedno več Sčito A J Poroeni, da bomo za za-Jftnjjli avcev — naših članov na-0 lialc Ve.dno ved sredstev iz že ta-n„e Slndikalne članarine. Pra- P°moč preko advokatske pi-za naš sindikat, smo %ti( iem letu zagotovili osem-n ln) Članom. Služba ob-V Pagota*?n'Zac'je sindikata pa je Posred^. ^nju pravic delavcem 'Petih, vala v dvaindvajsetih pri-smke Slovenije dne, od •>. ’ veljavno pa se upora- VOsi,ldiaiaT0 ca'jt’jecna Zah' ■vata z nekaj konkretnimi določbami zaščitil delovanje sindikata v podjetjih, posebno pa še sindikalne zaupnike. Končno smo v zakonih pričeli uveljavljati retifi-cirane konvencije Mednarodne organizacije dela, ki jih je jugoslovanska politika v času monizma samo fiktivno oklicevala. Vsem podjetnikom — menedžerjem sporočamo, da pred razgovori in pogajanju s sindikati preberejo 3. in 5. člen omenjenega zakona. To bo koristilo vsem, saj se bodo tako izognili nepotrebnim sporom s sindikatom. Turistična sezona in sindikati V letni turistični sezoni bo v objektih domžalskega sindikata letovalo 50 članov organizacije. Zaslužene počitnice bodo uživali ob morju v Moščeniški Dragi, gorski zrak pa bodo vdihovali v Bohinjski Bistrici. Počitniško naselje v Izoli, s katerim upravlja domžalski sindikat, bo v poletni sezoni sprejelo kar 120 družin. Zdraviliško zdravljenje — ena izmed pomembnih prednosti, ki jo svojemu članu zagotavlja sindikat: Petim članom naše organizacije iz različnih podjetij smo v prvi polovici leta omogočili, da so na podlagi Pravilnika o napotitvi delavca na zdraviliško zdravljenje nabirali novih moči in zdravja v različnih zdraviliščih v Sloveniji. H) je (naposled) postalo ^ggnota..,_________________________________________ dolgoletnega sprenevedanja se je očitno kon-Sei6v v°n S,are 'n nas'lno vzdrževane proizvodne strukture * reain ®ei svoji hipotetični napihnjenosti razpočil ob dotiku [Jiega g®'!0' Gre za še vedno živo dediščino našega nekda-i 'e’ vsaarki^ne9a in etatističnega gospodarskega modela, "Vici 7q Vako lrcl'i0 eksPert'. začel razpadati že v drugi po-rt6z,2zu et Kasneje se je seveda ohranjal samo še na vi-k0tl0dkanan*'m zadolževanjem, z velikimi premiki v strukturi piskov Dn P°rat>e, s prekrojevanjem cen, stroškov in do->gan£ezulta, je bila vselej rast »napačne« proizvodnje. L°°čeni s m sprenevedanja je sedaj konec in kot rečeno: s n' niti nm° s Posledicami napačne gospodarske politike, r,L0daripv,a|rnani Prizanesljiva tako do dobrih kot slabih go-g^utn' v Podjetjih. V zadnjih 40. letih ni bilo nikoli tako D^ovaniu Padania proizvodnje kot letos, kar se odraža v žn0izvodnipP?d*e,'i Predvsem v smislu zmanjšanja obsega bsšla l v takšnih razmerah pomanjkanja dela so se hi večip°9a podie,ia 'n pričakovati je, da bo verižna reak-ih6 ie 3,1 manjšem obsegu doletela vse. Do določene * 'n sicer c 0menlene situacije možno reševati postopo-*r6p bi Kji s-koz' dopuste, prerazporeditve in šele skrajni ni i^kon o, kanie na delo«. IjJ1®* Sfr 'hmeljnih pravicah iz delovnega razmerja (Urad-Stil nS, l4/gn?°/8^). 'n Zakon o delovnih razmerjih (Uradni 9cirti.0sebnp dolo^a,a za take primere pravico do nadome-iarJ.0 oz,ro9a dohodka v višini, določeni s kolektivno po-Dri neQa p 3 sP|očnim aktom, vendar najmanj v višini za-h^dbe §e Sebnega dohodka. Glede na to, da kolektivne bon,ila doin,v!So sPreiete, je nujno omenjeno višino nado-Vs9°s,0cjO| ! ' 3 splošnim aktom. Večina podjetij najbolj ti °sebneQaPa rtadomestilo v višini 70 % oz. 80 % od osno-&o. 'v -' seben dogodek tako za kraj kot za cerkev. Franc Rožič se je rodil 1911. leta v šestčlanski kmečki družini na Vrhpoljah. Tu in v Moravčah je končal osnovno šolo. Vojaški rok je 19 mesecev služil v konjenici na Batajnici pri Beogradu, od koder se je vrnil 1939. Leta 1940 se je poročil, med NOB pa je bil partizan v raznih krajih Slovenije. Po vrnitvi domov se je zaposlil pri Termitu Domžale, po smrti očeta leta 1947 pa je tudi prevzel kmetijo. Pri Termitu je delal vse do leta 1968, ko je odšel v zasluženi pokoj. Marija je bila rojena v kmečki družini pri Remzevih na Selu pri Moravčah, kjer je bila deveti otrok srednje velike kmetije. Osnovno šolo je obiskovala na Vrhpoljah. Po poroki je ostala doma na kmetiji Hrenovih na Vrhpoljah, kjer je opravljala vsa kmečka dela. Največ je bila sama, mož Franc je bil v vojni, potem v službi, vendar je šlo. Zlatoporočenca imata dva sina, hčerko, tri vnuke in pravnuka, ki se radi vračajo domov, čeprav imajo vsi svoje družine. Kljub trdnemu delu in odrekanju sta ohranila dobro voljo, zadovoljna sta, ker sta zdrava in želita si, da bi tako bilo tudi v prihodnje. »Zlato poroko« sta opravila tudi v poročni dvorani domžalske skupščine, kjer sta ju tedanji podpredsednik Skupščine občine Herman Breznik in matičarka ponovno »zvezala.« V trajni spomin sta prejela pisno priznanje s posvetilom, da tudi praktično darilo — košarico z različnimi dobrotami. Jubilantoma želimo ob njuni 50-letnici vse najboljše in še mnogo zdravih let. Tekst in slika: Jože Novak nam je služila kot ravno zavetišče pred mrazom in morebitnim dežjem. To naše prvo taborjenje je dobro uspelo. V pomoč so nam bili delavci ZD Domžale, ki so nam zaupali kočo, lastnik travnika, pridne roke vseh prisotnih ter nenazadnje prelepo vreme. Bojana Dorič, Moravče Limbarska gora nad Moravčami: TONETA IN LENČKE KOSMAČ — SKUPNIH 165 let! V zaselku Razore Limbarska gora živita jubilanta Tone in Lenčka Kosmač že več kot pol stoletja. V ožjem krogu sinov, hčera, vnukov in pravnukov sta pred nedavnim proslavila Tone 80. rojstni dan in njegova izvoljenka Lenčka 85. rojstni dan. Luč sveta sta zagledala Tone leta 1910 in Lenčka leta 1905. V zakonu se jima je rodilo osem otrok, zdaj jima je v veselje še štirinajst vnukov in štirinajst pravnukov, vsi ju občasno obiščejo in z njima pokramljajo. Slavljenec Tone je upokojenec že 30 let. Pokojnino si je prislužil kot elektrikar pri Elek-tro Ljubljana okolica, kjer je bil delovodja. Sedaj prejema srednje veliko pokojnino, s katero pravi, da je zadovoljen. Z njo preživlja tudi ženo Lenčko. Svoj prosti čas pa izkoristi tako, da »zleti« v Moravče po opravkih, včasih pa prime tudi za diatonično harmoniko, katera mu je zvesta pol stoletja. Oblikuje tudi klopotce raznih dimenzij, držala za različna kmečka orodja in splete kakšno brezovo metlo. Veselje ga je gledati, kako je precizen in natančen pri oblikovanju »klopotca«. Tudi sam Tone je zadovoljen, če klopotec dobi novega lastnika. Življenje jima ni bilo postlano z rožicami, preživela sta marsikaj hudega, bili pa so tudi trenutki sreče. Leta 1981 sta praznovala »zlato poroko«. Če bosta zdrava, pa še »biserno« naslednje leto, sta mi zaupala. Srečna sta, da sta še pri taki starosti »pokretna«, delno pri zdravju. Pomagata si drug drugemu, drugače ne kaže. Da sta resnično Še korenjaka, kaže tudi fotografija. Obema jubilantoma čestitamo in jima želimo v sreči in zadovoljstvu še veliko zdravih in skupnih let. Jože Novak (ob 70. letnici Doma počitka v Mengšu) Pot je dolga, hodimo skupaj Pot je težka, pomagajmo si. Pot je polna veselja, delimo si ga. »Podajmo si roko!« I. Lojolski Kratko o zgodovini Mengeški gostilničar in župan Janez Levec je leta 1920 vse svoje premoženje podaril v dobrodelne namene in redovnice sv. Vincencija Pavlovskega so na posestvu ustanovile zavetišče za ostarele. Kasneje se je dejavnost razširila, število oskrbovancev se je iz leta v leto povečevalo, usmiljenke pa so dokupile še več zemljišč, uredile dodatne prostore ter gospodarstvo vsestransko posodobile. Po vojni je bilo zavetišče podržavljeno, leta 1955 pa je dobilo današnji naziv DOM POČITKA MENGEŠ. Nov prizidek Ker so se potrebe po oskrbi starejših in bolnih občanov iz leta v leto povečevale, je bila leta 1983 začeta izgradnja prizidka, v okviru katerega je dom dobil prepotrebne prostore: kuhinjo, jedilnico, dnevni prostor, pralnico, likalnico, shrambo ipd., kar je pomenilo bistveno izboljšanje pogojev tako za delavce, še ziasti pa za oskrbovance, ki se na jesen življenja v domu dobro počutijo. Skupna kapaciteta doma je 80 sob z 255 ležišči, od tega 71 sob z 200 ležišči za starejše ljudi in upokojence ter 9 sob s 25 ležišči za mlajše invalide, ki delajo v Centru za usposabljanje in varstvo invalidnih oseb v Mengšu. Za lepo jesen življenja Dom zagotavlja 200 oskrbovancem in 25 mlajšim invalidom nastanitev, prehrano, zdravstveno nego ter aktivnosti, ki ustrezajo potrebam in možnostim oskrbovancev in mlajših invalidov. Poleg osnovne nudi DOM tudi dodatno oskrbo in zdravstveno nego 97 odstotkom oskrbovancev, ki stalno ali občasno potrebujejo pomoč pri opravljanju osnovnih življenskih funkcij. DOM pospešeno razvija tudi iz-vendomske aktivnosti kot so: nudenje prehrane ostarelim, pranje perila, dnevno in počitniško varstvo ostarelih ter ostale oblike izven-domske dejavnosti. Prijetno nam je Skrb za ugodno počutje in psi-hoklimo oskrbovancev je vedno osnovno vodilo pri iskanju in uvajanju najprimernejših interesnih dejavnosti za to populacijo. Zato v DOMU poskrbijo tudi za to, da je življenje njihovih varovancev vedro, prijetno in zabavno. Tako organizirajo obiske učencev Osnovne šole Matije Blejca Matevža iz Mengša, obišče jih godba, različni ansambli in pevci ter jim z bogatim kulturnim programom popestrijo jesen življenja. Enako za oskrbovance pripravijo tudi proslave, piknike in izlete ter oglede kulturnih znamenitosti naše domovine. Iskrene čestitke Iz besed vseh, ki so kolektivu DOMA POČITKA V MENGŠU čestitali ob njihovi 70-letnici, veje iskreno priznanje za požrtvovalnost, nenehno skrb celotnega kolektiva, še posebej pa direktorja Srečka Berčiča. S svojimi prizadevnaji, ki so vtkana v 7 desetletij skrbi za ostarele, v zadnjem času pa se jim je pridružila tudi nesebična skrb za mlajše invalide, so zelo pomemben kamen v mozaiku družbene skrbi za srečno, zadovoljno, zdravo in aktivno življenje starostnikov. Z iskrenimi čestitkami se pridružuje tudi Uredništvo Občinskega poročevalca. Vera Vojska Skupinska slika moravskih in motniških upokojencev. Moravče pri Domžalah: V Motniški upokojenci v Moravčah! V lepem sončnem dopoldnevu v mesecu maju 1990 se je v Moravče pripeljalo 40 upokojencev obeh spolov. Moravški upokojenci smo jih sprejeli pred društvenim domom. Ogledali so si prostore novega doma. Predvajanje bil enourni »diafilm« o moravški dolini, pevke so zapele nekaj domačih, Francka pa recitirala nekaj upokojenskih. Vročena jim je bila »knjiga o moravški dolini« s posvetilom na prvo srečanje upokojencev dveh društev. Pred tem pa kratka predstavitev obeh društev. Ugotovili smo, da se obe društvi upokojencev srečujeta z istimi problemi, predvsem glede financiranja, rekreativnih in kulturnih dejavnosti. Motniški upokojenci si želijo, da jih obiščejo tudi moravški upokojenci. Vabilo smo seveda z veseljem sprejeli. Pred odhodom smo se pred domom še fotografirali in se prisrčno poslovili. Iz Moravč so se motniški upokojenci odpeljali še na krajši izlet na Vače in v središče Slovenije na Sp. Slivno. Jože Novak Parit v Ihanu je poslal gradbišče Kdor se vozi skozi naselje Ihan je lahko opazil v sredini centra Ihan lep oskrbovan park, ki ga je uredil naš rojak Tone ČIČ takratni uslužbenec Arboretuma Volčji potok in kot predsednik Hortikulturnega društva Ihan. Vse to je bilo zelo okusno in lepo zaraščeno z okrasnim drevjem in oskrbovano. Kar na lepem pa smo zagledali, da se je na tem parku, ki je last »SIP« družbena last (bivše Navžarjevo zemljišče) pričela gradnja dveh stanovanjskih his; te hiše gradijo lastniki, ki imajo v lasti ze novo stanovanjsko hišo v bližini. Krajani Ihana se vprašujemo in hočemo vedeti, kdo je to dovolil in kako je lastništvo prešlo v last graditelju, ki ima že zagotovljeno hišo — posest. Hočemo tudi vedeti na kakšen način se je izvršila prodaja zemljišča in kdo je zasegel denar (če so sploh plačali) od prodanih parcel. Smatramo, da se znesek od prodanih parcel strogo nameni društvu Hortikulturnemu odboru, ki je vložil sredstva tudi za imenovani park in njegovo ureditev. Sprašujemo se ali je pri nas vse mogoče, ali ni nikogar, ki bi to preprečil ali vsaj kaznoval ljudi, ki to počnejo. Ni čudno, da gre tako: najprej včeraj park GROBLJE, — danes park v Ihanu. Hočemo, da tu nastopi stranka »ZELENIH«, saj smo jo zato priznali in volili na nedavnih volitvah. Upamo, da ta v občini Domžale obstaja... v imenu krajanov Ihana j. Hribar Prosimo, prepričajte se! Objavite z odgovorom! Zagotovite pojasnilo krajanom Ihana! NEKDO JE KRIV ZA TO! ». 30 — let podjetja »TERMIT« Domžale: Rudarsko delo pod vedrim nebom ( \ Podjetje Termit iz Domžal, rudarsko podjetje kremenovih peskov in oplemenitenje nekovin, je bilo ustanovljeno 1.7. 1960 po osamosvojitvi obratnih enot od matičnega podjetja »SVIT« iz Kamnika. V svojem okviru združuje obrat »PESKOKOPI« v Moravčah, obrat »ILPOS« v Ihanu in upravo v Domžalah. Podjetje zaposluje 247 delavcev, od tega 133 v obratu Peskokopi, 74 v obratu llpos in 40 delavcev v upravi. Obrat Peskokopi Moravče kot rudnik kremenovega peska obstaja že več kot sto let. 5. 2. 1880 je bilo v »Slovencu« objavljeno poročilo iz brdskega okraja: »da je v Moravški dolini na milijone vagonov kremenovega belega in rjavega peska, kateri se vozi v steklarnice Iz kojega se steklo dela.« Pesek so izkoriščali zasebniki na mestih, ki so bili dostopnejši in bogati s kremenom. Za livarne so kremenov pesek začeli kopati pred drugo svetovno vojno. Pesek so odkopavali ročno in ga s konji vozili na železniško postajo v Domžale. V letu 1938 je bila proizvodnja 5.400 ton, ki je postopoma naraščala. 1947 je bilo zaradi potreb po kremenovih peskih v železarnah in livarnah in zaradi stalnih medsebojnih sporov med privatniki, ki so kopali kremenov pesek na kupljenih parcelah od Moravčanov, ustanovljeno podjetje KREMEN Domžale. Takrat je bilo v podjetju zaposlenih 30 delavcev. V_____________________________________________________J Leta 1950 je bilo Okrajno podjetje KREMEN reformirano in priključeno na novo ustanovljeni Keramično kemični industriji Kamnik. V njenem okviru je deloval tudi obrat KREMEN Domžale. V roke delavcem ... V septembru 1950, ko je prišlo upravljanje podjetja v roke delavcev, so bile prve volitve v delavski svet in upravni odbor. Število delavcev je bilo v takratnem obratu okoli 50. Leta 1958 je bila dograjena in je pričela obratovati prva pralnica kremenovih peskov v Moravčah in tako je bil storjen prvi korak k industrijskemu načinu eksplotacije in oplemenitenja kremenovega peska. Vse do leta 1960 je obrat spadal pod Keramično kemično industrijo, ki se je preimenovala v SVIT Kamnik in se leta 1960 priključila na novo ustanovljenemu podjetju TERMIT Domžale. Ihanski obrat Obrat llpos Ihan je nastal iz industrije za mletje zemeljskih barv, ki so jih mleli že od leta 1880. Obrat je večkrat menjal lastnike in bil leta 1949 priključen Keramično kemični industriji Kamnik, ki se je leta 1959 preimenovala v SVIT Kamnik. Kdaj Je nastalo ime Termit Osamosvojitev obratov Peskokopi in llpos ter ustanovitev podjetja TERMIT Domžale v letu 1960 je bila posledica specifične proizvodnje in zahtev tržišča. Z uvedbo proizvodnje livarskega pomožnega materiala je na novo ustanovljeno podjetje, kot prvo v državi postavilo temelje proizvodnje v obliki livarskega servisa, saj je bil proizvodni program usmerjen v oskrbovanje železarn in livarn s pomožnimi livarskimi sredstvi. Bager nastopi... ru osamosvojitvi je podjetje hitro napredovalo in povečalo svoj obseg proizvodnje. Večja investicijska vlaganja je imelo podjetje v letu 1965, ko je bila postavljena prva sušilnica kremenovega peska v obratu Peskokopi. V letih 1967 in 1968 je bil zgrajen v obratu llpos nov oddelek za proizvodnjo eksotermnih sredstev s pripadajočo kotlarno. V letu 1969 so v obratu Peskokopi k obstoječi separaciji dogradili še nov objekt za lovljenje finega peska iz odpadnih odplak, ki ga je poprej voda odnašala v sedimentacijske bazene in v potok. Pomemben mejnik pri delu v obratu Peskokopi ;e bilo leto 1962, ko so nabavili prvi bager za izkop peska. Tako je odpadlo težko in naporno ročno delo. Leta 1965 pa so sami izdelali nakladalnik, ki je tudi na zadovoljstvo vseh nadomestil ročno nakladanje peska s kamionov na vagone. Skratka, iz leta v leto se je lajšalo delo delavcev z uvajanjem mehanizacije, tako da je lopata, ki je še pred leti bila glavni inventar obrata, izgubila svoj pomen. Infoimiranje v podjetju da ali ne? r v V prejšnji številki smo ugotovili, da je informiranja v podjetju vse manj. Vse več je ukinjenih glasil, informiranje pa potisnjeno v kot kot nepotrebna navlaka v podjetniškem, pridobitniško usmerjenem gospodarjenju. Postavlja se vprašanje: V čigavem intzeresu Informiranje? Prav gotovo sta v veliki meri obstoj in obseg informiranja odvisna od poslovodne strukture v podjetju. Ali pa je sodobni podjetnik sploh zainteresiran za posredovanje informacij delavcem ali celo izven podjetja? K pogovoru smo povabili direktorje podjetij, kjer se vprašanje »Informiranje da ali ne«, še ni postavilo. Vprašanja smo postavili: Edvardu Peternelu, direktorju TOSAME: ali ima interno informiranje svoje mesto tudi v podjetniškem načinu informiranja? Intenzivno se v zadnjem obdobju odrekamo močno razvpitemu samoupravljanju in prehajamo sicer počasi, ker vsi problemi še niso razčiščeni, na podjetniški način poslovanja. Menim, da bo dosedanji sistem samoupravljanja zamenjam s soupravljanjem. To soupravljanje pa bo možno kvalitetno izvajati le tako, da bodo soupravljale! ustrezno informirani. Kako gledate na obveščanje v TOSAMI (glasilu) — je to potrebno? Kaj menite o ukinitvah glasil v podjetjih? Informiranje v podjetju TOSAMA je preko časopisa TOSAMA in preko TOSAMINEGA BILTENA ustrezno in kdor se dejansko želi informirati, mu je to omogočeno. Glede na to, da kakovostna in pravočasna informacija vnaprej odpravi marsikateri nepotreben konflikt, in da poleg tega omogoči sodelovanje zainteresiranih pri sprejemanju odločitev, menim, da je taka ali podobna oblika informiranja potrebna. Oblike informiranja so lahko različne in ni nujno, da se to izvaja preko časopisov v sedanji obliki. Nam ta način ustreza in ni razloga za spremembo. Kaj menite o obveščanju navzven? Ali naj bo dogajanje v podjetju stvar, ki ne sme preseči tovarniške ograje ali pa ima svoj pomen tudi odprtost navzven? Določena odprtost navzven je potrebna, vendar ne v smislu, da je napram tistemu, ki dobro posluje, z informacijo sprožena zavist, napram tistemu, ki mu gre slabo, pa privoščljivost. Predvsem pa naj bo Informacija realna in če je posredovana izven podjetja — naj ne bo potvarjana ali celo izrabljena. Marjana Lubinič Nenehen napredek tehnologije Nagel razvoj tehnologije livarjev je zahtevalo čedalje ostrejše pogoje glede izbire livarskih peskov in je bilo nujno, da se obstoječe stanje, ki je bilo osnovano že na zastareli tehnologiji, začeli izboljševati. Leta 1972 so rekonstruirali sušilnico peska s postavitvijo večje peči in od-praševalne naprave. Leta 1973 je pričel obratovati oddelek za oplaš-čenje peska po Croning postopku Tako je obrat pridobil nov proizvod na stopnji višje predelave peska in ga uspešno spravil na tržišče. Moderna tehnologija je zahtevala tudi boljša in zahtevnejša livarska pomožna sredstva. Zato so tudi v obratu llpos proizvodni program nenehno izpopolnjevali z novimi proizvodi in tehnološkimi postopki. Proizvodnja barv je bila popolnoma ukinjena v letu 1973. Tudi mletje se zaradi zastarele tehnologije opušča. Skratka, proizvodni program v obratu llpos se je strogo usmeril v proizvode za potrebe livarn in železarn, tako, da je nenehno izpopolnjeval svoj asortiman proizvodov. Tako ima obrat sedaj široko paleto artiklov, ki jih neprestano dopolnjuje in izpopolnjuje. Skupno z obratom Peskokopi nastopata na tržišču kot pomemben dobavitelj surovin metalurškim obratom v Sloveniji in Jugoslaviji in se tudi v tehnološkem smislu dopolnjujeta. Samostojni — uspešnejši... Brez dvoma je podjetje z osamosvojitvijo doseglo večji uspeh, kot br ga pod okriljem podjetja, kjer bi imela obrata stransko, nepo-membno viogo. Težka jS bila prehojena pot od primitivne obrtniške proizvodnje, ki je temeljila le na delu mišic in v znoju, do industrijske proizvodnje. Naporno je bilo s krampi in lopatami zgraditi vse to, kar ima podjetje danes. Leta 1980 smo v mesecu maju pričeli s poskusno pVoizvodnjo kremenovega peska v novo zgrajenih objektih pralnice, separacije, sušilnice ter na čistilnih napravah. Načrtovana proizvodnja je bila dosežena že po nekaj mesecih. V. letu 1982 smo začeli s poskusno proizvodnjo oplaš-čenih peskov v novo zgrajeni avtomatizirani napravi. V obratu llpos so zgradili novo mešanico za metalurška pomožna sredstva, modernizirana je bila proizvodnja talil za barvne kovine. V letu 1989 je bila končana nova sejalnica, ki daje pet vrst željenih zrnato-sti peska. V obdobju maj 1989/90 je bil izkoristek v sejalnici naslednji: I. sito je obratovalo z izkoristkom 88,20 odstotka, II. sito pa 76,30 odstotka — glede na efektivne delovne ure. V tem letu so končali tudi z izgradnjo nadstrešnice z opornim zidom v obratu Peskokopi in nadstrešnico v obratu llpos, ki omogočata delno skladiščenje in boljše pogoje pri odpremi blaga. V letu 1989 so v obratu Peskokopi zgradili drugo linijo plastsila, saj z eno linijo ni bilo mogoče pokrivati vseh naročil kupcev. V obdobju maj 1989/90 )e bil izkoristek v oddelku plastsil naslednji: I. linija je obratovala z izkoristkom 91,50 odstotka, II. linija pa 69,40 odstotka — glede na efektivne delovne ure. Obenem pa je kot spremljajoči del bila zgrajena čistilna naprava za suho in mokro odpraševanje. V obratu llpos je bila posebna pozornost posvečena infrastrukturi, sa je bilo asfaltirano dvorišče, urejena je bila kanalizacija, vodovod in centralno ogrevanje v vseh delovnih prostorih. Temelj so izkušnje In lastno znanje Celotna proizvodnja sloni na domačem žnanju, ki je delo domačih delavcev in rezultat sodelovanja s strokovnjaki FNT-VTOZD Montani-stika, Metalurškega inštituta, Rudarskega inštituta, Geološkega zavoda in drugih raziskovalnih inštitutov. Pri finansiranju raziskovalno-razvojnega dela je sodelovala Raziskovalna skupnost Slovenije, Občinska raziskovalna skupnost Domžale in železarne ter livarne pri prenosu raziskovalnih dosežkov v proizvodnjo pa je sodelovala Ljubljanska banka Domžale in Interna banka Slovenskih železarn. Priznanje za raziskovalne napore Termit Domžale je prejela za uspešen prenos raziskovalnih dosežkov v proizvodnjo tri inovacijske verige od Raziskovalne skupnosti Slovenije, Ljubljanske banke in Gospodarske zbornice Slovenije ter plaketo Občinske raziskovalne skupnosti Domžale za uspešno raz-vojnoraziskovalno in inovacijsko delo. Termit Domžale je leta 1979 podpisal Samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev za razširitev proizvodnih kapacitet v obratu Peskokopi, Termit Domžale. Samoupravni sporazum je podpisalo 55 sovlagateljev, železarn in livarn iz Slovenije, Hrvatske, BIH in Vojvodine. Pregled uspešnega poslovanja zadnjih 30 let omogoča optimistični pogled v prihodnost in izvajanje novih nadaljnih ciljev. Osnovne usmeritve bodo v dvigu kakovosti proizvodov ter tržni usmeritvi. Proizvodni program Termit Domžale je naslednji: — kremenov pesek — oplaščeni peski plastsil — mase obstojne v ognju — premazi za jedra — premazi za litje pod pritiskom — premazi za kokilno litje — eksotermna sredstva — izolacijska sredstva za jeklarne — talila za barvaste kovine — livarska pomožna sredstva in storitveno mletje. Srečni prijatelji v Dobu Gledališka skupina Prosvetnega društva Jožef Virk Dob je v začetku junija 1990 pripravila gledališko predstavo SREČNI PRIJATELJI Jane Milčinski v priredbi Miloša Starb-ka, ki je predstavo tudi režiral. Gledališka predstava z obilo elementov muzikla (na osnovi glasbe Tomaža Habeta je petje pripravila Ma. ca Star-bek) in veliko plesa je prijetno popestrila kulturno življenje v Dobu in privabila v dvorano na Močilniku veliko gledalcev. Vsebina je preprosta, primerna zlasti za otroke, ki so uživali v pestrih kostimih in prijetni scenografiji delo Saše Kumpove ter v plesu, katerega koreografijo je pripravil Janez Mejač. V njej so elementi varstva okolja, pa priprav na tekmovanje, drobci značilnosti iz življenja posameznih gozdnih živali, ki predstavljajo njihove osnovne značilnosti, ne nazadnje pa ima igra tudi moralno poanto, da za prizadevnost in dobra dela vedno dobiš pohvalo. Glavnega junaka — prisrčnega Miška z zlatim srcem je uspešno odigral Andrej Star-bek. V pisani paleti gozdnih živali: polh (Simon Reberšek), medved (Tomaž Barišič), sova (Tjaša Jančigaj), jazbec (Miha Kotnik), volk (Mitja Kokalj), žaba (Sandra Kosi), čebela (Ana Ivanšek), ptička (Gorazd Križnar in Marjetka Svetlin), lisica (Urška Štrukelj), zajec (Blaž Knez), veverici (Maja Orehek, Romana Križnar), kuna (Nataša Cerar) pa so najbolj v spominu ostale vse tri vrane, ki so jih predstavile Maja Videmšek, Renata Vrbančič in Petra Starbek, omenimo pa tudi Mojco Miklič v vlogi vetra ter Petra Starbka in Pavleta Orehka, ki sta poskrbela za ton oz. luč. Vsem gledalcem, zlasti pa najmlajšim, je predstava ugajala. Pokazala je, da v dobskem kulturnem društvu raste nov rod mladih igralcev, ki predvsem skozi igro, ples in petje spoznavajo osnove gledališke igre in obetajo, da bodo pod vodstvom »starih mačkovi tudi v prihodnjih letih razveseljevali kulture željno gledalstvo iz Doba in okolice. Vera Vojska Lastnikom gozdov ljubljanskega GG območja: Kje je denar od prodanega lesa Zaradi občutnega poslabšanja pogojev plačevanja lesa in dvomov, ki se pojavljajo med lastniki gozdov kako bo sploh z gozdarsko službo, skušamo s tem obvestilom pojasniti nekatere stvari okrog sedanjega stanja in predvidevanja za naprej. Splošni polom v gospodarstvu tudi gozdarjem in lastnikom gozdov ni prizanesel. Krizne situacije v prejšnjih letih so sicer tudi vplivale na povpraševanje in cene lesa, vendar je bil les v primerjavi z ostalimi proizvodi še vedno iskano blago. Stanje se je začelo bistveno slabšati v letu 1989, ko je lesna industrija zabredla v resne težave. Velike količine v začetku lanskega leta so povzročile vedno manjše povpraševanje po lesu in daljše plačilne roke. Kljun temu smo v GG Ljubljana plačevali les lastnikom c° lanskega avgusta v roku 15 do 25 dni po prevzemu-V oktobru pa nam je pošla sapa in nismo mogli vec z lastnimi sredstvi nadomeščati vedno večjega časovnega zamika med plačilom lesne industrije m plačilom kupljenega lesa lastnikom gozdov. Up°' števati je treba tudi dejstvo, da ima GG Ljubljana preko 70 % lesa iz privatnih gozdov in so sr®d družbenih gozdov prešibka, da bi lahko za obdobje pokrivala izpad denarja v zasebnem sak' torju. To je tudi vzrok, da so nekateri sosednji GG'I ’ ki imajo neprimerno večji delež družbenih uspeli obdržati ugodnejše plačilne roke za odk pljeni les od lastnikov. h> Plačilna situacija se v letu 1990 še nadalje sle ša in nam donedavno najboljši in najpomembnej poslovni partnerji ne plačajo lesa po 4,5 in več rtj secev. Včasih smo nerednim plačnikom dobavo sa enostavno ustavili, sedaj pa smo veseli če K les sploh vzame. Dodatno je doprinesla k s*aD'j prodaji iesa še poceni ponudba iz Z. Evrope zeta vetroloma 60 milijonov m3 lesa. Zaradi navedene situacije so se seveda P° ševaii roki plačila za odkupljen les in so kljub naj manju kreditov dosegli sedaj celo 70—100 dni- , V celoti razumemo nejevoljo in pritožbe las ^ kov gozdov, ki nemočno čakajo na svoj denar tem, da jim vsak, ki so mu kaj dolžni grozi z za^8 nu navanjem obresti, obenem pa morajo po zak . ves les prodati preko GG-ja z neugodnimi pia^.%. roki. Povedati je sicer treba, da so v Z. Evropi * mor tako vneto silimo, dolgi plačilni roki nekaj P vsem normalnega. .,(0- Ob tem smo se v nemogočem položaju znas"^ dl gozdarji, ki delamo v privatnih gozdovih. P° .9. strani smo dolžni odkupovati les, ki se slabo pr° ti ja, po drugi pa izvrševati vse zakonske obvezn^ ^ (odkazilo, gojitev, varstvo, ceste) ki se dlrek*0^. p fe nansirajo iz razlik pri odkupu. Zmerjajo nas z t\o polisti, moramo pa povedati, da se v taki vlog* * - sili rs*' slabo počutimo in, da smo monopolisti po si mer. Zaradi padajočega odkupa in prodaje *eSfl je-nismo več sposobni v celoti opravljati osnovne javnosti, kar bo vsekakor povzročilo nepopra Ljij škodo pri nujnih negovalnih delih in vzdrze cest. orel6’1' Zaradi navedenega stanja podpiramo novega zakona o gozdovih, ki bo urejal nna(]S0qo^ gozdarske službe na drugih osnovah, sproščeno trgovino z lesom in porazdelil ob ^ sti do gozdov na vse, ki imajo od tega koris samo na lastnike kakor je to sedaj. . .|n| p* Glede na razvoj dogodkov v novi skupsc^ ^ vendarle še ne pričakujemo, da bo nov za*onn0sp°' dovih zagledal luč v letošnjem letu In se bo^iot^ darjenje v privatnih gozdovih očitno vršilo 0 čas še po sedanjem zakonu. GG v času do sprejema novega zakona efr ker je za to odgovoren, poslovati po veliavr^u(1flVat piših, torej vršiti obvezen odkup in zarac^oS\o' lastnikom obveznosti za biološka vlaganja * ^ (jo-domačo uporabo in odtujen les. J sVoj® zmanjša' vanje za do glede na zaostrene razmere zmanjša" stroške na minimum (redukcija gojitve j zmanjševanje zaposlenih) vključno, z upi’0'' V drugi polovici leta bomo prodajali les samkUjsll * nim kupcem z zagotovljenim plačilom in L.° tem skrajšati rok plačila odkupa. V tej situaciji lastnikom gozdov svetu^elT|fl|Til Z* jj^N 1. da ne čakajo z nujnimi In rednimi se^zg]i0<]'>' radi pričakovanih boljših pogojev po nove ker tega ni še pričakovati v kratkem,______,(j0rjen1 ^ l ■ i h radi dogovora mentov in 3. da ne nasedajo raznim pre*tuPčeVf,ICn^kiia£tS kojšnje a nizko plačilo, ker bodo moral| *a pokriti še zakonske obveznosti od pr°d jMl\e ie O^elC' \1 Ob koncu naj poudarimo, da želimo s p09 ^ vsemi lastniki gozdov dobre odnose, so < vanje in razumevanje do obojestransk stih pri gospodarjenju z gozdovi. ____ 7o*°C PISMA BRALCEV Mpito pismo Hospodu Janezu ^skovcu ritinrv?,nisem nameraval odgovo-ya^e hudo žaljivo pisanje v > šteV'lki Občinskega poroče-S]ov ’ ',endar so me prijatelji iz Pfij ^^.demokratične zveze pre-V« J’ naj vendarle odgovorim na radi ,,anek- Zaradi sebe pa tudi za-vah ki na občinskih volit- sto|fL° | a n*ti ne tako majhen od-CuH'aS0v v °hfinski skupščini. bra j 1 me' da ste potrebovali do-govQr a meseca in pol za Vaš od- -««51 aiiaiii ju« mu ne, to|ik° gnojnice na enega Seli 5?i,0veka sploh ni mačji ka-biije, 0vek za to resnično potre-"teteht5! 83-* se v‘c*ii tia ste skrbno in tu • Prav vsako besedo, pre- vesteJ°Apravili na PaPir itiJm n’ tjOSP°c* Leskovec, ni-vse|) rwa.mena ponovno razlagati favola "petij in okoliščin na zbo-V(i T-n-^v'. Zadeva s te plati niti ni Pfijilj lm'va. še manj aktualna, taosirji ’ sem nekatere stvari da Se ’ Vendar pa to ne pomeni, mi P?tvarjal dejstva in lagal, v obdnK ltate v Vašem odgovoru. JU Preu n,so spreiemiji-*tS ^artek VL:e®f naštetega bi dala hadi 'Ptavjjj1’. na ^ka n^eiT1 l0nu. bistva svojega h cianpL ,. ©a nasieiega di aa-?i,tako h,iHkl Vasie. (neupraviče-i^Udjl do užalil in še močneje .rdvli;,.’..,naPisal v drugačnem, ^ Pa vendarle’ne b, spr^e ^dtika?® P1' v svojem odgovoru ,Eeko lls, 'od, »zahrbten napad ron>isleie Oa vse poštene in do-delovne ljudi, ki sode- lujejo v organih krajevne skupnosti in ki lahko pokažejo veliko plodov svojega, kraju namenjenega dela.« Bog pomagaj! Takšnega konstrukta pa še ne! Nikakor ne omalovažujem v preteklosti opravljenega dela v naši krajevni skupnosti, še manj pa ljudi v njej, med katerimi sem slučajno tudi sam. Ne pozabite pa. Gospod Janez Leskovec, da se je veliko, ali ogromno, če že hočete, naredilo iz denarja, ki smo ga prispevali vsi krajani krajevne skupnosti »Toma Brejca« Vir, saj teče že ne vem kateri krajevni samoprispevek. Če me spomin ne vara, je bil prejšnji namenjen financiranju izgradnje prepotrebne kanalizacije skozi našo krajevno skupnost. Nemajhni denarci so vsak mesec pritekali v krajevno blagajno, vendar pa se vsi prav dobro spominjamo, da je bilo kljub temu potrebno primakniti še ničkoliko dinarjev. Da ne omenjam tega, kako se je vse skupaj delalo: kopalo, zasipavalo, pa spet kopalo na istem mestu, pa spet zasipavalo . . . Povsem isto velja za asfaltiranje ulic. Pa poglejte cesto mimo Papirnice Količevo etc. Ne trdim in ne mislim, da ste Vi temu krivi, vendar, ali ste se kdaj vprašali, kaj je temu botrovalo? Ali so ljudje lahko preprečili razmetavanje in rasipanje svojega, podruž-bljenega denarja? Po mojem mnenju ne in to zaradi odsotnosti demokracije oziroma drugače povedano: zaradi absolutne prevlade ene same (politične) resnice nad strokovnostjo, konkurenčnostjo in racionalnostjo. V to pa nikar ne mešajte vseh ljudi. Še do nedavnega tej edini resnici na žalost ni smel nihče oporekati. Za to našo demokracijo smo se borili ravno zaradi takšnih stvari. Da se ne bi zopet ponavljale. Veste, Gospod Janez Leskovec, popolnoma se zavedam, da je demokracija zelo lepa beseda, vendar pa nosi v sebi tudi razsodnost in zelo veliko odgovornost do zaupanja ljudi. Meni, kot članu Slovenske demokratične zveze, kot demokratu, ki premore tudi nekaj srčne kulture, in kot odrasli in zreli osebnosti, je to popolnoma jasno in mislim, da to izkazujem s svojimi dejanji. Zato me nikar ne pošiljajte k dodatnemu pouku demokracije, prosim, ker me tudi s tem žalite. S spoštovanjem Matjaž Vovk ! I ][0vaiTii »Helios« ni ! "otfebna rekloma ... ho n!*'«,?')1 meseci so i ^C0«0*6 dobiti. ko *emSOm 86 80oe D ' ma!hnl k ^ 9 iskala : '»s. VpraSal, S rnuJev' ‘Oda krat) i,;:- »»m s ~rM 10 u»f ' > HEuoc apotlla v 4 [h ''»tonu S V Domia I. '* Ca? " V ,r9ovin os1*”1' W *a kai 9« em 0,1*111«; e.................... trgovini na drugi strani Alp, sva se dogovorili o moji želji. Dala sem svoj naslov in telefonsko številko. Zagotovila mi je, da bo to v dveh dneh urejeno in da naj pridem pogledat, če bo premaz ustrezal moji želji. Toda človek ima pri takem delu doma še veliko drugih dodatnih skrbi, zato sem se pozabila zglasiti tisti dan, kot sem bila dogovorjena. Neverjetno pa sem bila presenečena, ko je tretji dan zazvonil doma telefon In ml prodajalka reče, da Je premaz gotov in da ga lahko pridem iskat. Z veseljem sem šla željeno Iskat. Plačala sem 26,00 din In se lepo zahvalila za takč lepo poslovno gesto. Menim, da bi bilo dobro, da si tudi druga trgovska podjetja, kot tudi delovne organizacije vzamejo za zgled prodajalno oz. tovarno HELIOS, saj je očitno, da njim tudi 26,00 din pomeni denar. Vanda Domitrovič I. ■ ""iti iz vode klicani tmo D°mžal- LS k0 SDet0nčn°> d°- j, JV .Izdamo ? \z zadovolj- Ni. nj vJtru8° Mlin- rNtoSsa je L?*xetišča v 1. iNk?' ki s0J ; u č,ščena od- narju seveda (ne bom jih naštevala, ker jih je preveč). Pošteno so si prigarali nagrado »Zlati slamnik«. Dovolite, da se tudi jaz pridružujem številnim čestitkam! Nasproti tej ekološki zmagi smo pa na drugi strani Domžal, v Grobljah priča pravi i' >80 v 1; Y0- ekološki katastrofi. Prijaznega IC^rin6, čVek nn,w 1 a' stoletnega gozdička — edine t Vneravn 11 i101 zelene oaze — ni vel! Uničila l' N?°8oče V 0 ‘‘‘ko, ga je človeška roka. Podrti hlo- V Uicjj “Odo km-iii, • . di na tleh se mi zdijo kot mrli-[špj0 So -'kjce? Unainfri^ a' l*1 bomo še naprej tako /'TCviiVleH ■.. 7; Saj neodgovorno delali z naravo, '''hi nC z ih»V?* ta bomo tudi sami kmalu mrli- - ^Vrokam1'!?0 či--- ln de' Majda Bauer Mrtvi morajo še po smrti živeti s plastiko, ki jim jo znosimo na grobove... Ali plastika in plastične posode za zalivanje res ne sodijo drugam kot v okolico grobov? Plastika torej ne zaznamuje le življenja živih, temveč tudi počitek mrtvih... Da so cvetličnjaki - tega jim ne moremo reči... ker ni cvetja... Trava pa je! Visoka, debela v latju... Torej... Travnjaki! Sredi Domžal... ..............- • ....' ;vkswn:-»: ::x :.v.y.v..y.-. Iromostovje v novi podobi. Na Rodici v KS Jarše Rodica so uredili most preko Mlinščice ter poskrbeli za pločnike in vse ostalo, kar urejeno okolje potrebuje... Odgovor na članek Igorja Lipovška ali če mačku stopiš na rep Tega odgovora niti ne bi napisal, če se ne bi hkrati zgodilo še nekaj drugega in sicer to, da mi je uredniški odbor zavrni! rubriko »Saj smo samo ljudje«, Igor Lipovšek pa je eden od članov uredniškega odbora, povrhu pa sem ime! čast slišati iz njegovega prenoviteljskega kroga: Kaj pa je Sivcu, ali je znorel?! Najprej bi se zahvalil zaradi skrbi glede mojega zdravja. Vsaka pozornost človeku godi, tudi vaša, gospod Lipovšek. Ker ne bi še! rad po vaših meglenih stopinjah: najprej ste ZA, nato PROTI, nato pa ste poskušali še duhovičiti v prispodobah s tujo pametjo, naj vam kar takoj povem, da doslej vašega drugega deta res nisem opazit, čeprav iz vašega članka sledi, da ste po svojem lastnem mnenju dober korak pred drugimi, da ste že pred po! leta odpirali aktualne teme in da praksa samo potrjuje vaše pisanje. Reke! bi vam: ne sekirajte se preveč! Znani angleški humorist je dejal: Nisem še sreča! človeka, ki se ne bi ime! za pametnega. Torej — če se imate za posebej pametnega — nič novega. dede vašega preostalega dela kot dopisnika ali kot člana uredniškega odbora sem opazi! le dvoje: Nekoč ste prebrati celo številko od začetka do konca in ugotavljali napake. Nekaj ste jih dobili tudi v mojem članku. Pri tem ste verjetno po naključju prezrli, da teh napak v mojem tipkopisu ni bilo in da je bila samo malomarno opravljena korekcija časopisa, oz. sploh ni bila opravljena. Pomeni, da gre to tudi na rovaš vaše odgovornosti kot člana. Kot dopisnika vas žal nisem opazil. Že ni moglo biti nič kaj posebnega. Opazi! sem samo spravljivo-vzpodbudno pisanje gospoda Kepica, hudomušno-žgečkljive članke Andreja Zajca, nekaj boljših uvodnikov Matjaža Brojana, nekaj izvirnih misli je bi! v zadnjem obdobju sposoben celo Maks Jeran, vse drugo pa je bilo sivo povprečje. O mojih naj pač sodijo drugi fh naj se vznemirjajo, če so pač vredni tega. Torej bi se težko uč! pri vas, čeprav bi se z veseljem, če bi bilo kaj res uporabnega. Pa vam to sploh ne zamerim, saj niste ne poklicni novinar ne pisatelj. dede očtkov, ki mi jih pošiljate po časopisu, češ da sem pripravil tudi sam prireditev Tito v naših srcih in preje! krajevno priznanje, pa tole: Najprej čestitam k vohunskim metodam! Mislil sem, da so mlajši na to manj dovzetni. Pa me glede obojega kljub temu ni nič sram. Prireditev sem, čeprav po naročilu, pripravil iskreno, z občutkom, ki nas je vse tedaj preveval. Če je jokala vsa Jugoslavija, zakaj ne bi tudi v Mengšu potočili nekaj solzic. To pa Še vedno ne pomeni, da je treba potem takšnega državnika, ki bo ime! v naši zgodovini kljub vsemu pomembno mesto, malikovati, zasajati drevesa njemu v spomin itd. m prav nič ni res vaša trditev, da je vsak čas nabit z ideologijo. Vam se očtno zdi ideologija že to, da sme povedati svojo resnico tudi kdo drug. Demantiral vas je Peterle prav na dan, ko je Občinski poročevalec izšel, saj je osebno odnese! Titovo sliko iz slovenske skupščine. Nove pa vanjo ni prinesel. Tudi sam se ves čas borim samo za to, da bi lahko mirno in ustvarjalno živeli prav vsi ljudje. dede drugega očitka, da sem dobi! za svoje delo krajevno priznanje, pa tole. Seveda sem ga dobil. Neskromno celo menim, da sem si ga zaslužil, m to za pisanje v naš časopis. Posebej ob nenehnem zavračanju člankov, ugotavljanju, kaj je primerno in kaj ni, glasovanju, ali to lahko gre ali ne. Prav vnovični zadnji primer kaže, tudi osebno vaš, da vam je to vendarle trn v peti. Pa mi gre samo za resnico, m rad bi, za božjo voljo, enkrat za vselej dosegel, da mi člankov ne bi zavračali v Občinskem poročevalcu, kajti s tem nimam prav nobenih težav v Delu ali na Radiu Ljubljana. Toliko zaupanja bi že morali imeti, tudi takšen uredniški odbor, kot je vaš, da bi lahko sam presoja! o svoji odgovornosti. m o potrebnosti, ali je treba ob dogodku ali pojavu odreagirati ali ne. Menda ne bom še! posebej spraševat vas, gospod Igor Lipovšek? Ne samo zaradi vas mislim, da bi bilo že skrajni čas, da bi bi! tudi uredniški odbor vsaj približno večstrankarski, zdaj pa v njem sedi skoraj tri četrtine komunistov oz. bivših komunistov. Pa ne razumite zopet, da imam kaj proti komunistom oz. prenoviteljev. Le še kdo drug bi moral kdaj priti do izraza, pri tem pa niti najmanj ne navijam zase: že zdavnaj sem se odločil za samostojno pot, nadstrankarsko. Podobno pa bo treba spremeniti tudi razne druge organe, od Odbora za kulturo itd. Ne morejo sedeti v njih ljudje, ki so gradili enosmerno politiko štirideset let. dede priznanja pa še tale šala. Tedanji polpismeni oblastniki so mi ga dali za »populacijo kraja«. Torej za tista dva otroka, s katerima sem poveča! mengeško nataliteto, verjetno so hoteli napisati »popularizacijo kraja«, pa jim tujke niso šle od rok, slišalo pa se je tako fino. Če mi ne verjamete, vam priznanje lahko pokažem. Verjetno pa ga bom prej ko slej dobil tudi za popularizacijo. Še že vnaprej opravičujem. Zaradi mene se lahko še naprej uspešno poglabljate v Zenovske zgodbe. Slej ko prej boste v njih našli, gospod Igor Lipovšek, tudi kakšno o tem, kako težko se je miselno preleviti v nekaj mesecih, kako lepo je biti nepristranski v odborih, kakšno bogastvo je strpnost do drugače mislečih. m še to: Rubriko Saj smo samo ljudje vam z veseljem podarjam. Od nove vlade na vseh nivojih pričakujem, da bo bolj poštena in bolj iskrena od tiste, kateri ste pripadali vi in katera je na t volitvah kljub prelevitvi tako salamensko pogorela. Morda tudi zaradi takih ljudi, kot ste vi, gospod Igor Lipovšek. Ivan Sivec I. Občinsko tekmovanje v znanju angleščine SREBRNA PRIZNANJA so prejeli prvi trije učenci, ki so dosegli najboljše rezultate: Letos je aktiv učiteljev angleškega jezika prvič v naši občini uspešno izpeljal akcijo tekmovanj v znanju angleškega jezika za učence 8. razredov. Na podlagi rezultatov, ki so izredno vzpodbudni in številu tekmovalcev pričakujemo, da bodo ta tekmovanja v prihodnje še bolj zaživela. Nepotrebno je poudarjati, da je učenje tujih jezikov v današnjem času nujnost in potreba ne le posameznikov, ampak celotne naše družbe, da lahko uspešno sodelujemo s svetom na gospodarskem, političnem, kulturnem in športnem področju. Svet postaja čedalje bolj odprt gospodarski prostor in že čez nekaj let se bodo morda prav vaši otroci želeli potegovati za zaposlitev v tekmovanju s kandidati iz drugih evropskih držav. V____________________________________________________J Zato je potrebno, da že zelo zgodaj začnemo otroka usmerjati k učenju tujih jezikov. Pri tem pa je treba poudariti na posebnost pri učenju tujih jezikov, kajti otrok se ne uči in ne spoznava tujega jezika le pri pouku, ampak ogromno znanja pridobi mimo učitelja v šoli — otroci »pobirajo« (pick up) besede, fraze na ulici, preko medijev, veliko število šolskih otrok v naši občini pa je naročenih na izredno kvalitetne in zanimive revije britanske založbe Mary Glasgovv Publications. Letos prvič so učenci vseh osnovnih šol naše občine imeli možnost pokazati svoje formalno in neformalno znanje iz angleščine na šolskem in občinskem tekmovanju. OŠ Šlandrove brigade: 3. 4. 5. 6. 7. 1. Vita HRIBAR 2. Sašo STANKOVIL Katja PODLIPNIK Barbara SNOJ Ana LENASSI Rok OSOJNIK Tomaž LAPORNIK 8. Tjaša STARIČ 9. Sandra NARDIN 10. Lidija HRIBAR 11. Primož STRNIŠA 12. Maja MEZGEC 13. Slavi BEVC 14. Veronika MIHALEC Izven konkurence je 98 98 98 96 94 94 94 92 92 92 92 92 90 90 tekmoval 30. marca so potekala šolska tekmovanja. Vsi učenci, ki so dosegli 90 odstotkov so osvojili BRONASTA PRIZNANJA: OŠ Vencelj Perko: 1. Vanja OVEN 2. Špela SAJE DBr.A.VSKA. UNZVBRZA DOMŽALE •iZM DOMZAH. KOCOOVOMUA UUCA • RAZPISUJE v šol. letu 1990/91 naslednje šole in tečaje: OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE Vpisujemo v 7. in 8. razred. V enem šolskem letu lahko končate dva razreda. Šolanje je brezplačno. ŠOLE USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA za odrasle ekonomska šola IV., V. stopnja (prodajalec, ekon. — komercialni tehnik) tekstilna šola IV., V. stopnja (tekstilni mehanik, kon-fekcionar, tekstilno konfekcijski tehnik, tekstilni meh. tehnik) papirniška šola IV., V. stopnja (papirničar, papir, tehnik) gostinska šola IV., V. stopnja (kuhar, natakar, kuharski tehnik) lesarska šola V. stopnja, SKR program (obdelovalec lesa) gimnazija SEMINAR ZA UPRAVLJALCE »S« NAPRAV Seminar je namenjen elektromonterjem, vzdrževalcem, upravljalcem in izvajalcem »S« naprav. TEČAJI TUJIH JEZIKOV - začetni, nadaljevalni in konverzacijski — nemščina — angleščina — italijanščina OBLIKE STROKOVNEGA IN SPLOŠNEGA IZOBRAŽEVANJA tečaj za skladiščnike tečaj za voznike viličarjev tečaj osnovnega in obnovitvenega higienskega minimu- ma — tečaj o varstvu pri delu — tečaj računalništva — strojepisni tečaj IZOBRAŽEVANJE ZA PROSTI ČAS kuharski tečaj tečaj krojenja in šivanja tečaj učenja glasbenih inštrumentov (kitara, harmonika) PREDAVANJA RAZGOVORI POSVETOVANJA — s področja medicine, znanosti, kulture, psihologije, parapsihologije, alternativne medicine AVTO ŠOLA ZA VOZNIKE »B« kategorije V vse oblike izobraževanja in usposabljanja se lahko vpišete vsak dan od 6. do 14. ure ob ponedeljkih in sredah do 16. ure v tajništvu Delavske univerze Domžale, Kolodvorska 6/1, kjer dobite vse potrebne informacije, lahko pa tudi telefonsko na številkah 711-082 ali 712-278 3. Tina ROŠKAR 4. SamoJEVERICA 5. Ana AHČIN 88 88 88 OŠ Martin Koželj — Dcb: odstotkov 1. Boštjan PODKRAJŠEK 94 2. Gašper GARANTINI 90 3. Jure GEDRIH 88 OŠ Jurij Vega — Moravče: odstotkov 1 Irena VIDERGAR 2. Janez PERGAR 3. Aliča PAČNIK 4. Franci MAJDIČ 96 90 86 72 OŠ Matija Blejca Matevža — Mengeš: odstotkov 1. Tatjana CVRTI LA 2. Maja VUGA 3. UršaLOMOVŠEK 4. Sidonija CELESTINA 5. Mateja KLEMEN 6. Rok BURJA odstotkov 96 94 92 92 92 92 OŠ Josip Broz Tito — Domžale: odstotkov 1. Primož PLANINC 2. Joži BOREC 3. Mojca PUČKO 4. Mitja KEPEC 5. LoraVODLAN 6. Martina KOCEN 94 94 92 90 88 88 Tomaž MAJDIČ in dosegel 98 odstotkov. Izven konkurence je tekmovala Helena BVRNE in dosegla 96 odstotkov. odstotkov 98 90 OŠ Janko Kersnik — Brdo: odstotkov 1. Domen PRAŠNIKAR 92 2. Iztok KOS 86 'l DD A AmU/'A O Qf| yjyju\u i i t/“VOIMIl\r\i i pU OŠ Radomeljske čete — Radomlje: 1. Nina MURN 2. Polona KOBAL 3. Roman KOPAČ 4. Sabina POSL 5. Tina GORJAN 6. Polona POGAČAR odstotkov 98 96 96 94 90 1. Sašo STANKOVIČ, OŠ Šlandrove brigade, 90% (mentor Vika Merčun). 2. Spela SAJE, OŠ Venclja Perka, 89% (mentor Borica Orešnik). 3. Vanja OVEN, OŠ Venclja Perka, 89 % (mentor Janka Lombar). Srebrno priznanje sta osvojila tudi 2 učenca, ki sta tekmovala izven konkurence (šolanje v tujini): 1. Helena Veronika BVRNE, OŠ Josip Broz Tito, 95 % (Marta Škufca) 2. Tomaž MAJDIČ, OŠ šlandrove Brigade, 90% (Barbara Golob). Učenci, ki so osvojili srebrna priznanja so dobili tudi knjižne nagrade: angleško-angleški slovar. Sredstva za organizacijo in izvedbo tekmovanja, skromno pogostitev in nagrade učencem smo črpali iz sredstev dogovorjenega programa za izobraževanje za leto 1990. Na republiškem tekmovanju, ki je potekalo 11. maja 1990 v Ljubljani pa so učenci, ki so predstavljali našo občino dosegli naslednje rezultate: 9. mesto Sašo STANKOVIČ, OŠ Šlandrove brigade, 93,5 %. 20. mesto Spela SAJE, Oš Venclja Perka, 88 %. 41. mesto Vanja OVEN, OŠVenc-Ija Perka, 75,5 %. Sodelovalo je 214 učencev. Izven konkurence je tekmovalo 7 učencev. Učenec iz naše občine Tomaž MAJDIČ iz OŠ šlandrove brigade je z 96,5 odstotki dosegel 2. mesti v republiki in osvojil zlato priznanje, 5. mesto pa je dosegla Helena Veronika BVRNE iz OŠ Josip Broz Tito z 89 odstotki. Vsa priznanja in knjižne nagrade so bila podeljena na zaključni prireditvi — valeti za učence 8. razredov 14. junija 1990. Ob zaključku tekmovanj iz tujih jezikov se želim zahvaliti vsem vodstvom osnovnih šol, občinskemu aktivu učiteljev angleškega jezika, ki so sprejeli in organizirali tekmovanja, pretežni del finančnih bremen in omogočili udeležbo na tekmovanjih. S tem ste bistveno prispevali k motivaciji za učenje tujega jezika. Učenci namreč sami ocenjujejo tekmovanje zelo pozitivno, saj jim tekmovanja med drugim pomenijo možnost resničnega preizkusa svojega znanja. Občinsko komisijo so sestavljali učitelji in profesorji iz naslednjih šol: OŠ Edvard Kardel) — Trzin: 1. Tina KOŠIR 2. Jelena KUAJIČ Barbara KMET Alenka VESEL Barbara LUTAR Luka HRČEK Metka ZOREC odstotkov 96 96 91 90 90 88 88 14. aprila pa je na OŠ Edvard Kardelj Trzin potekalo 1. občinsko tekmovanje v znanju angleščine za 8. razrede. Tekmovalo je 47 učencev iz vseh osnovnih šol v občini. 1. Vika MERČUN, OŠ Šlandrove brigade Domžale 2. Lili GEDRIH, OŠ Janko Kersnik Brdo 3. Marija LIVAKOVIČ, OŠ Matija Blejca Matevža Mengeš 4 Rezka MERČUN, OŠ Radomeljske čete Radomlje 5. Jelka DOLINŠEK, OŠ Jurij Vega Moravče 6. Marjan ČUDEN, OŠ Martin Koželj Dob 7. Vera OMAHEN, OŠ Edvard Kardelj Trzin 8. Stanka JAKLIČ, OŠ Edvard Kardelj Trzin '///M Iskrene čestitke vsem učencem za osvojena bronasta, srebrna in zlata priznanja, še posebno pa njihovim učiteljem-mentorjem v upanju, da boste v dosežkih svojih učencev našli spodbudo za nadaljnje delo. S tekmovanji bomo nadaljevali tudi v bodoče in upamo, da še boste akciji ponovno pridružili. Stanka Jaklič BUTIK »INTIMA« vam Radi vse, kar ste do sedaj pogrešali. Bogata izbira spodnjega perila; moško, žensko, toplo, udobno, privlačno, mladostno! V poletnih mesecih vam nudimo bogato izbiro kopalk, moških, ženskih in otroških majic po konkurenčnih cenah. Obiščite nas, ne bo vam žal! Res je, da se poleti slačimo, vendar tisto malo tekstila, kolikor ga rabite — najdete pri nas! Modno, mladostno, poceni! Glasba /a oskrbovance 1NGE v Mengšu. Ansamblu Krt je bila že doslej ne samo enkrat sreča tistih, ki jih je usoda kruto zaznamovala, v največje plačilo. Hvala Krt, v imenu vseh s spodnjega dela fotografije... Knjižnica Domžale Poletni čas odprtosti Obiskovalce Knjižnice Domžale obveščamo, da bo v času od 1. JULIJA DO 31. AVGUSTA čas odprtosti spremenjen in sicer: ponedeljek 13.—19. ure torek 7.—13. ure sreda 13.—19. ure četrtek 13.—19. ure petek 7.—13. ure KNJIŽNICA MENGEŠ Knjižnica bo v juliju in avgustu odprta vsak četrtek od 13. do 19. ure. KNJIŽNICA MORAVČE Knjižnica Moravče bo v juliju odprta vsako sr od 15. do 18. ure, v avgustu pa bo zaprta. edo KNJIŽNICA DOMŽALE: NOVO V VIDEOTEKI KNJIŽNICE DOMŽALE TUDI POLETI JE LAHKO PRAV PRIJETNO^ GLEDATI V MIRU ZANIMIV FILM. ZATO VAM PONUJAMO IN VAS OPOZARJAMO NA NEKAJ* RE NAJNOVEJŠE IN NAJBOLJ ZANIMIVE FILM*' KI JIH PONUJAMO: ^ CHINA O BRIEN - AKCIJSKI FILM, KARA^ TOKRAT DOBRO OBVLADA ŽENSKA; 7A, STEEL MAGNOLIANS - EDEN NAJBOLJ ^ BAVNIH FILMOV LETOŠNJEGA LETA; ... DRIVING MISS DAISV - LETOŠNJI OSKA'' JEV NAGRAJENEC; GUTS AND GLORV - FILM O ŽIVUEN5* POTI OLIVERJA NORTHA, UDELEŽENCA Ar*1' IRANGATE; ^ PELLE EROBREREN - ODLIČEN DA^ FILM O ŠVEDSKIH PRISELJENCIH; a FIELD OF DREAMS - FILM O OČETU, K' OBSEDE NAČRT ZA IZGRADNJO BASEBA IGRIŠČA; rEL| SHIRLEV VALENTINE - KOMEDIJA O Z* ŽENSKI, KI ŽELI SPREMENITI ŽIVLJENJE; CASUALTIES OF WAR - VOJAŠKI TRAVMAH, KI JIH JE PRINESLA VIETI NAMSK' VOJROBOT JOX - ZNANSTVENO-FANTASTI^ FILM O ROBOTIH, KI JIH VODIJO RAČUNAL^ SEVEDA PA IMAJO MED POČITNICAM' ^ POSEBEJ VELIKO ČASA ŠOLARJI IN DIJAKI-PRIPOROČAMO NASLEDNJE FILME: .^Ijf MEDVED — NOVI FILM IZ PRODU* VVALTA DISNEVA; FlLl^ OTOK IZGUBLJENIH - PUSTOLOVSKI^ O DRUŽINI, KI RAZISKUJE ODDALJENA O;^ MAJA IN VESOUČEK - SLOVENSKI DINSKI FILM O OBISKOVALCIH IZ VESOLJ ROBIN HOOD - RISANI FILM O SLAV JUNAKU; fci| F|.|y/1 ARISTOKRATSKE MAČKE - RISANI MAČKIH IZ VISOKE DRUŽBE; iiaZn^ MOJ MALI PONI - RISANI FILM O Pr'J konjičkih; VELIKA NOGA IN HENDERSONOVlT K| i* DINSKI FILM O NENAVADNEM COSTU-DRUŽINI HENDERSONOVIH onPUV SPREMENIL ŽIVLJENJE; Ne najdemo pravih besed zahvale. ----------------------------------- izred^di Nekako ne najdemo pravih besed INcKdKU MC lldjUCMIU pidvm .V , TO'1 ka, Toneta Ptičarja in Dominika Krta o PrlPr razv°ill|,f^ prireditve v korist otrok motenih v du5evn® rejo prvih za te »večne otroke«, ki sami zase ne zep. jSjj ti. Prireditev so poimenovali: V pesmi je 'I simbolike je v tem. Širša javnost je ob mol„rizadet%tf va Terška, ki se je pogovarjal z eno od marnJ,,a kolik? 'U kleta ob prižganih iskricah v dvorani, SP°Z nosV^iSifi, zni, spoštovanja in pozornosti je P°,:ret,r’mk dru9aC človek sprejme spoznanje, da bo njegov o ^ bo ostal »večni otrok«. - urokom Pridobljena sredstva bodo omogočila ouu peSto ? ---i.,..; ^hu^liniemo Fr3ru-_,inr3'' iki1 prireditev v dvorani Komunainego ^ ^ vsem nastopajočim ansamblom: Krt, jjski 9° .»j ^ Meti Malus, Ljubljanskim maržoretkam. uas G ego['cr le/i niška Bistrica, Plesni skupini FLASH. Albke,^Uri Blažei Oštir. Nevenki Pavlovič, Silvu Teršku, M I OStir, NevenKi raviovic, snvu ici»i%w. Kamnik, ki je brezplačno odstopil dvorano i jna$aj skemu za to in vse ostale humane akcij . SKemu za 10 m vse o^Ldic nuuia.^ — « - ček sreče v toliko domov širom Slovenije. du^l Društvo za po^a|e-K3r prizadetim Do K k K 1C le le 10 10 10 10 11 11 h h h nC* >() do h HELIOS DOMŽALE Tovarna barv, lakov in umetnih smol Količevo, d. o. o. mzpisuje po sklepu delavskega sveta JAVNO LICITACIJO Javna dražba bo v soboto 14. julija 1990 ob 9. uri na lo-aciji HELIOS Količevo. Ogled navedenih osnovnih sred-ev bo mogoč istega dne od 7. do 9. ure. Interesenti mo-ajo vplačati 10 % varščino od izklicne cene na dan proda-I® do 9. ure. (vpiši osnovna sredstva, ki so predmet licita-c'|e navedena na listu 1, 2, 3) Prodaja bo po načelu »videno—kupljeno«, ku Prometni dav©k in druge stroške v zvezi s tem plača pac. Kupec mora plačati kupnino in prevzeti kupljeno novno sredstvo takoj, najkasneje v 5 dneh po dražbi, sicer varščina zapade. saključk Pdlim’ponudnikom bomo varščino vrnili takoj, po (ei dobii° ostale informacije pri Pavlu Vojska, naziv 1' Cisterna poliester 2 m3 , Cisterna poliester 2 m3 ^ Cisterna poliester 2 m3 c' ^Sterna poliester 2 m3 e' Cisterna poliester 2 m3 Cisterna poliester 2 m3 ontejner kovinski I klasa 1 ° £°nJejner kovinski I. klasa 1 m3 10 k.onteiner kovinski I. klasa 1 m3 • kontejner kovinski I. klasa 1 m3 i2 ^ontejner kovinski I. klasa 1 m3 it ^cntejner kovinski I. klasa 1 m3 ■ kontejner kovinski I. klasa 1 m3 «' on'ejner kovinski I. klasa 1 m3 16 ir^nte^ner kovinski II. klasa 1 m3 17 ir^n!e^ner kovinski II. klasa 1 m3 18 k-^n!e*ner Svinski II. klasa 1 m3 19' v°n e!ner kovinski II. klasa 1 m3 20 v„n einer kovinski II. klasa 1 m3 21 k nteiner kovinski II. klasa 1 m3 22' e!ner kovinski II. klasa 1 m3 23 k^U!e-ner kovinski I. klasa 1 m3 24 kovinski II. klasa 1 m3 25 kn !e!ner kovinski II. klasa 1 m3 26 kno!efner kovinski II. klasa 1 m3 27 knr,!6'^ kovinski II. klasa 1 m3 28 ai k Ter kovinski II. klasa 1 m3 28 k ppotejner kovinski II. klasa 1 m3 29 pu'S’erna kovinska 10 m3 30 pian no mežalo z elektro motorjem 31. Trovaijčnik 65310 Z elektr0 motoriem 33 \[rovaljčn!k 3^- Trovaljčnik 35 Jovaljčnik 36, p^rifuga z el. motorjem 37 Teh, en' mlin 50 1 38. Teh n'Ca decimalna 500 kg 39. Teh n'Ca decimalna 300 kg 40. Tehin'Ca decimalna 300 kg 41. piu nica decimalna 300 kg 42. p'^ sneg 45 p!, ,ni voziček 46 ka e,ni voziček 47 kara voziček 48 kfa voziček 50 vara.v°ziček 51' Kaklrlfi?" pr°Pe|erski naiori 53 ka!°rjfer 54' ^ 0rifer 55 ^ ori,er S' ka|orifer Se 'al°nfer 59^1Q430mTnPalka' 6 motor P = 5.5 kW, sfivPaiira,noo,ie 6l.Vij'a7crpalka 62 ^ 960 min8'^ HVP 1°' 6l ^ P“3'5 kW V°zfček ^ p°dstavku »OCHSNER« ?4. V0^®k za sode e5' '/ozič6u 2a s°de Streh k Za sode Venti!a{o[ k 6l' mot°riem mo'"ia 7g Elektro mm 5,5 kW' 960 min “ ’ 77 tlektro mn °r c’5 kW' 965 min ”' s asiektro mo ° c 1400 min-' «6 t6ktr0 mn m t’c kW' 965 min-' 87 p ektro m° ° kW’ 965 min_1 88 c ektr0 mo ° kW, 965 min'1 83 p ek,ro motnr 7 cW' 140C min~' 9q p ektro mo „r H kW' 965 min '' 91'p ^O mO nr ^'ckW' 965 min'’ 92 c ektro m° ° Z* kW, 2910 min - ’ 93' 5 ektro mm ^,5 kW' 2920 min - ’ 84 P 6ktro moin' o'5 kW' 2920 m n _' 95^k,romo°:2'2kW.935mTn-' 7'5kW 'Ofi Nnačroa^8 KHVP 20 ]S?'Vonna črPa!ka mI°STROJ2CN5 !SVent"^4rPaika^?STROJ2CN5 l^eS?a^aka^mo,oriem I --jPiPČevina' :evina) CENA 2.000,00 2.000,00 2.000,00 2.000,00 2.000,00 2.000,00 600,00 600,00 600,00 600,00 600,00 600,00 600,00 600,00 400,00 400,00 400,00 400,00 400,00 400,00 400.00 600.00 200,00 200,00 200,00 200,00 200,00 200,00 3.000,00 3.000,00 3.000. 00 7.000. 00 7.000. 00 7.000. 00 7.000. 00 2.000. 00 1.000,00 400,00 400,00 400,00 400.00 2.000,00 4.000. 00 100.00 100,00 100,00 200,00 200,00 200,00 700,00 1.000. 00 1.000,00 700,00 1.000,00 1.000,00 10.000,00 10.000,00 700.00 200.00 100,00 1.000,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 5.000. 00 1.000. 00 100,00 700.00 900.00 500.00 700.00 400.00 700.00 500.00 1.100,00 700.00 1.000,00 400.00 400.00 700.00 700,00 700.00 400.00 700.00 1.000,00 400.00 800.00 800,00 400.00 800.00 50,00 50,00 800,00 200,00 200,00 200,00 200,00 200,00 200,00 100,00 200,00 800,00 800,00 300,00 300.00 50,00 200.00 1.000,00 Prijazni prodajalki domžalske poslovalnice Mladinske knjige ob veli- Nova pridobitev preskrbe: trgovski center - Discont kem m preglednem izboru, ki ga nova trgovina ponuja. ulici ta|cev v Domžalah. * CEDAM na Napredek Domžale Trgovsko gostinsko podjetje, i ka M TaMton n c. (061) 721831. I ■ (061) 712 173. 721 262 Tala« 31 (061) 721 111, 712173, Kooparaoia (061) 713376. 764 NAPREO YU Tnala. (061) 713364. Žiro račun 50120^02 9011 Sestavljeno podjetje ABC Pomurka Napredkova gradbena ponudba: Poleti gradimo in prenavljamo... Barve laki, Kovinar in Kurivo so Napredkove trgovine, ki so vedno dobro založene z gradbeno tehničnim blagom. Večina izdelkov lahko kupite po akcijskih cenah: disperzijska barva 30 kg beton 0,9 I beltop 0,9 I lesene lestve s štirimi klini lesene lestve s petimi klini lesene lestve s šestimi klini cement vreča gorilci — modularni blok fco kupec do 30 kom s prom. brez prom. davkom davka 315.00 din' 230,80 din 68,90 din 50,50 din 96,20 din 70,50 din 422.00 din / 491,80 din / 626,90 din / 71,70 din 52,50 din od 8.107 din od 5.940 do do 10.560 7.740 din din 6,90 din 5,45 din še: ugodne cene armaturnih mrež, železa, peči za centralno kurjavo, keramičnih ploščic itd. Obiščite trgovine domžalskega Napredka, kjer boste dobro kupovali. Ud CEMENTNI IZDELKI VINKO PUČKO Šaranovičeva 10 V Betonarni vrba (Prevoje) izdeluje po naročilu beton v željenih količinah. Na voljo so vse različice MB (maske betona), najmanjša količina je 0,25 m3. Naročila sprejema na telefon: 713-327. Kadar betonirate, pa nimate mešalnika, peska cementa ... Prihranite trud, čas in denar. Beton vam izdelamo mi! Pokličite nas! Priporočamo se Vinko Pučko Cementni izdelki tel.: 713-327 Avto Šola »VICTORIA« d. 0.0. Ljubljanska 36/11 VICTORIA na pohodu Med vse bolj številnimi avtošolami se je sredi junija pojavila še ena, ki že po obliki obveznega svetlobnega napisa na strehi avtomobila in nalepkah na vratih takoj pritegne pozornost. Tudi vozni park z dvema golf-diesel, opel-kadetom in zastavo 101 je doslej najboljši in' se bo v jeseni dopolnil še z avtomobili golf. Prav tako je dobra kadrovska zasedba z izkušenimi inštruktorji z daljšo prakso. Redno zaposlena sta ustanovitelja podjetja Zoran Nikolič in Janez Maseij, ostali sodelavci pa so: Alojz Bucik, Milan Pirc, Marjan Kveder, Janez Kuhar, Mile Dordevič in Brane Maseij, ki poučuje honorarno. Sedež podjetja je na Ljubljanski 36 v drugem nadstropju, nasproti Agro bara v Stobu, kjer je tudi sedež RK Domžale. Uradne ure so: ponedeljek od 8. do 12. ure, torek od 8. do 10. ure, sreda od 8. do 12. ure in 14. do 18. ure, petek od 8. do 12. ure. Lahko pokličete po telefonu 721-246 med uradnimi urami ali na 712-050 Maseij. Tečaji bodo v lastni učilnici in v šoli Frana Albrehta v Kamniku. Teoretični pouk je izpopolnjen s sodobnimi učnimi pripomočki in video kasetami iz ZRN. izredno konkurenčne so tudi cene, tečaj stane 350,00 din, praktična vožnja pa 160,00 din. Pričetek vožnje bo takoj! Potrebujete vozniško dovoljenje in želite postati dober voznik? Javite se, pričakuje vas VICTORIA! F I T N E S S T U D I 0 iAIANOVIČEVA*24«VII>DONŽALM4tm-IMI x.." ••••. -i : FITNESS — PRVIČ TUDI PRI NAS PO PRAVIH SVETOVNIH MERILIH! ZAPOSLIMO KUHARICO Dobri in samostojni kuharici nudimo redno zaposlitev. Informacije MERCATOR P. E. TRZIN, Mlake. : ALI BI RADI: ... odpravili odvečne kilograme, oblikovali svojo postavo, pridobili na moči in kondiciji, ali pa enostavno bili in ostali v »formi«? PREPROSTO! Pokličite ali obiščite nas, vsak dan od 9,—13. in 15.—23. ure ... ZAKAJ? — ker vam omogočamo vadbo na vrhunskem trenažnem j orodju, vključno z najnovejšim svetovnim trendom »COMPUTER FIT« tehnologije, — ker pokrivamo vadbene zahteve vseh starostnih skupin obeh spolov, rekreativcev, aktivnih športnikov in športnih društev, ( — ker se bodo naši inštruktorji posvetili samo vam in na podlagi vaših želja in opravljenega testiranja, določili samo vAš individualni program aerobne telovadbe, — ker se boste po potrebi posvetovali z našim zdravnikom, morda celo posedeli v našem BIO BARU, — ker... Še bi lahko naštevali, saj je na področju F1TNESSA, meja naših zmogljivosti zares visoka ..., sicer pa ..., ne nam verjeti na besedo ... PRIDITE! SKUPAJ DO RENESANSE TELESA! ■■■>■■■■■■ ■■•■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■•■■■■•■■■•■■■■■■•■■■■■■■i J Ljubljanska banka — banka Domžale d. d., Domžale razširja ponudbo svojih storitev Ali že veste, da v Ljubljani deluje borza vrednostnih papirjev? Dne 29. marca 1990 je bil opravljen prvi borzni sestanek prve povojne borze vrednostnih papirjev v Jugoslaviji — JUGOSLOVANSKE BORZE VREDNOSTNIH PAPIRJEV D. D. LJUBLJANA. Borzni sestanki se opravljajo redno vsak torek in četrtek, na njih se opravlja promet z različnimi vrednostnimi papirji — delnicami, obveznicami, blagajniškimi zapisi ter od junija dalje tudi z certifikati NBJ o plačilih s Sovjetsko zvezo (kliring). Večji del prometa je opravljen z obveznicami, — Vulon, Juteks, Laško, Lesnina — ki so nominirane v DEM. Skupno pa kotira na borzi 13 vrednostnih papirjev — poleg naštetih še Meblo, Mesto Ljubljana, Belinka, Rogaška, blagajniški zapisi LB — Gospodarske banke d.d. Ljubljana ter delnice delniške družbe Grad. Nakup in prodajo vrednostnih papirjev na borzi lahko za vas opravlja LB — Banka Domžale d. d., Domžale preko svojega pooblaščenega posrednika. Željene informacije dobite pri Stanetu Banko, tel. 721-731, int. 204. >0*oeE valec Na podlagi 7. člena pravilnika o dodeljevanju posojil iz sredstev občinskega proračuna za pospeševanje razvoja obrtništva in podjetništva v občini Domžale (Ur. vestnik občine Domžale, št. 15/90) je Izvršni svet SO Domžale na seji dne 28. 6. 1990 sprejel SKLEP o razpisu natečaja za dodelitev posojil iz sredstev občinskega proračuna za pospeševanje razvoja obrtništva in podjetništva v občini Domžale. I. Razpisuje se javni natečaj za dodelitev posojil iz sredstev občinskega proračuna za pospeševanje razvoja obrtništva in podjetništva v občini Domžale v skupnem znesku posojila 1.600.000,00 din (enmilijon-šestotisoč din). II. Posojilo se dodelujejo za naslednje namene: — nakup, urejanje in opremljanje zemljišča za gradnjo poslovnih prostorov, — nakup, graditev in adaptacijo poslovnih prostorov, — nakup nove ali generalno obnovljene opreme. III. Za posojilo lahko zaprosijo naslednji prosilci: — samostojni obrtniki, — podjetja v zasebni in mašeni lasti, — občani, ki so pri pristojnem občinskem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo obrtnega dovoljenja oziroma na pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register in priložili vse predpisane dokumente za ustanovitev obratovalnice oziroma podjetja. Sedež obratovalnice oziroma podjetja mora biti na območju občine Domžale. IV. Posojilo se dodeljujejo z najdaljšo dobo vračila do pet let. Višina obrestne mere za posojila znaša 60 % obrestne mere, ki velja za tovrstna posojila pri LB Banki Domžale, d. d. Domžale in sicer znaša ob objavi tega razpisa 22,8 % ter se spreminja s sklepom banke v skladu s politiko obrestnih mer. Prosilci vložijo prošnje za posojilo skupaj s spodaj zahtevano dokumentacijo v roku 30 dni po objavi razpisa natečaja v Občinskem poročevalcu občine Domžale na Izvršni svet občine Domžale. V prošnji morajo prosilci navesti ime, priimek oz. firmo in naslov podjetja oz. obratovalnice, opis in predračunsko vrednost investicije ter višino zaprošenega posojila. Prosilci morajo prošnji za posojilo priložiti naslednje dokumente: a) potrdilo o vpisu obratovalnice v register obratovalnic oz. sklep o vpisu podjetja v sodni register ali potrdilo, da je občan pri pristojnem občinskem upravnem organu vložil zahtevek za izdajo obrtnega dovoljenja oziroma na pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register ter priložil vse predpisane do- kumente za ustanovitev obratovalnice oziroma podjetja; b) potrdilo o plačilu vseh zapadlih davkov in prispevkov; c) dokazila glede na namen posojila: — pri gradnji ali adaptaciji poslovnih prostorov: gradbeno dovoljenje oziroma priglasitev del in predračun, zemljiškoknjižni izpisek, izjavo lastnika oziroma upravljalca poslovnih prostorov, da dovoli nameravana dela in najemno pogodbo, ki mora biti sklenjena najmanj za dobo vračanja posojila, — pri nakupu opreme in nadomestnih delov za generalno popravilo: predračun ali račun in kupoprodajno pogodbo, pri nakupu generalno obnovljene opreme pa še pismeno garancijo izvajalca generalnega popravila s katero zagotavlja življenjsko dobo opreme, — pri nakupu opreme za prenos dosežkov raziskovalnih del v proizvodnjo: račun ali predračun in potrdilo pristojnega organa o verifikaciji inovacije, d) če odgovorna oseba podjetja še ni v delovnem razmerju v tem podjetju: pismeno izjavo ustanoviteljev podjetja, da bo odgovorna oseba sklenila delovno razmerje v tem podjetju najkasneje v roku šestih mesecev od pridobitve posojila. e) dokazilo o kreditni sposobnosti prosilca, ki se praviloma pridobi pri občinski upravi za družbene prihodke oz. banki. VI. Izvršni svet SO Domžale bo najkasneje v roku 30 dni od dneva poteka roka za vložitev prošenj sprejel sklep o dodelitvi posojil in ga najkasneje v osmih dneh po sprejemu posredoval vsem prosilcem. VII. Posojila se plasirajo preko Ljubljanske banke — Banke Domžale, d.d. Domžale s katero je Izvršni svet občine Domžale sklenil pogodbo o medsebojnem sodelovanju. Vlil. Sklep se objavi v Občinskem poročevalcu občine Domžale. ŠTEVILKA: DATUM: 28. 6. 1990 V^ITALV tudi v Domžalah Kolodvorska 1, TRGOVINA PANDA Nudimo vam raznovrstna oblačila za moške in ženske ter otroke po 10 do 20 odstotkov nižjih cenah kot v Italiji. Delovni čas: vsak dan od 9. do 15. ure in od 16. do 19. ure, sobota od 9. do 12. ure. Obiščite nas in se prepričajte! Pojasnilo k članku »PARADIŽ V MAČKOVCIH« Članek »Paradiž v Mačkovcih« je zbudil pri bralcih razne odmeve. Ker se na področju KS Dragomelj-Pša-ta v zadnjih letih manj dogaja, kar je med drugim pripisati najbrž tudi ne ravno zavidljivi aktivnosti krajanov samih, sem s primerjavo stanja konkretno v Mačkovcih hotel vzpodbuditi občino Domžale, da vidneje prisluhne tudi našim potrebam ob našem sočasnem večjem angažiranju. V tem smislu je treba moj prispevek tudi razumeti. Napisal sem ga v imenu zainteresiranih krajanov, ne predstavlja pa stališča KS in tudi ne menja uredniškega odbora Občinskega poročevalca, kakor tudi ne temelji na kakršnihkoli preverjenih trditvah, kar tudi ni bil njegov namen. Krajane Dragomlja, Pšate, Šentpavla ob tej priložnosti vabim k sodelovanju in složnosti za dobrobit naših krajev. Ivan Kepic POJASNILO V glasilu Občinski poročevalec z dne 17. 6. 1990 številka 9 smo objavili članek »SKOKI na snegu poleti«. V zvezi s tem pojasnjujemo, da smučarski skoki spadajo v okrilje matičnega kluba SK Ihan, zato je to le sekcija za smučarske skoke in ne gre za samostojni klub. Istočasno, da je bil predhodni predsednik Rape ml. in da je sedanje Stane Kepic le predsednik sekcije za smučarske skoke in ne kluba SK Ihan, kakor je bilo objavljeno. Za storjeno se prizadetim opravičujemo. Uredništvo PD ONGER TRZIN Propagandna sekcija »PD Onger Trzin že nekaj let oskrbuje registrirane planinske poti na Krvavcu (skoraj 35,5 km poti). Poleg obnavljanja poti in markacij, varovnja planinske favne in flore pa želimo v društvu zbrati kar največ podatkov o Krvavcu (o zgodovini, planistvu, smučarjih, o domačinih, običajih, planšarstvu, različnih znamenjih, vražah, bajkah in podobno). To se seveda nanaša tudi na kraje pod Krvavcem, med Kokro in Kamniško Bistrico, saj menimo, da gre za bogato planinsko kulturno dediščino, ki jo je potrebno ohraniti. S prošnjo se obračamo na številne planince, ki obiskujejo Krvavec, pa tudi na domačine, ki žive na, pod ali ob Krvavcu. Prepričani smo, da boste našo prošnjo razumeli in nam pomagali zbrati čim več gradiva (slike, razglednice, prospekte, izrezke iz časopisov, zapiske, dnevnike, stare PV, koledarje itd.). Poglejte na podstrešje, v predale, albume, če mečeta kaj stran, nas raje obvestite! Še tako droben podatek je za nas dragoceno darilo. Za pomoč se vam zahvaljujemo že v naprej ter vam sporočamo naslov kamor lahko sporočite kar koli v zvezi s Krvavcem: A. Čičerov, Bergantova 1, Trzin, 61234 Mengeš, tel. doma: 061/722-709, v službi 061/219-924.« Načelnik Martin Planko Hrast na kolesu Kolesarski klub HRAST — sekcija v okviru TVD Partizan Dob združuje blizu 100 navdušenih kolesarjev in športnih delavcev iz Doba in okolice, ki že šesto leto »vrtijo« pedala svojega kluba in s svojimi uspešnimi akcijami, ki so večina plod prostovoljnega dela, dokazujejo, da je tudi kolesarski klub v majhnem kraju lahko uspešen. Gorska dirka Tako so dobski kolesarji organizirali eno izmed prvih dirk z gorskimi kolesi. Na Gorjuši so s prostovoljnim delom na gozdnih poteh uredili primerno progo, po kateri je pedala vrtelo čez 50 kolesarjev, ki so bili z organizacijo in izvedbo dirke več kot zadovoljni. Juriš na Trojico V začetku maja letošnjega leta so člani HRAST-a pripravili že peti tradicionalni Juriš na Trojico, ki je letos štel tudi za pionirsko gorsko prvenstvo Slovenije. Blizu 200 tekmovalcev je uspešno opravilo nalogo, posebej pa so bili veseli pozornosti tako članov kluba še zlasti pa domačinov na Trojici, ki s svojo gostoljubnostjo vsako leto presenetijo in tudi tako pomagajo članom Kolesarskega kluba HRAST. 5. maraton Letošnji maraton HRAST je bil jubilejni, saj so se po progi Dob—Moravče, Izlake, Trojane, Ločica, Kozjak, Kamnik, Dob navdušeni kolesarji odpravili že petič. Letos je maraton, ki je dolg več kot 80 kilometrov, prvič štel tudi za tekmovanje TV Slovenija KAVELJC IN KORENINA, lepo vreme pa omogočilo, da je več kot 300 tekmovalcev uspešno zaključilo akcijo. Organizacija maratona je zahtevala maksimalno angažiranje vseh članov kluba, ki so svojo nalogo dobro opravili, njihovo prostovoljno delo pa je bilo tisto, ki je največ prispevalo k uspešni izvedbi tekmovanja. Zagnano tudi v prihodnje »Nič drugače ne bo tudi v prihodnje«, pravi predsednik sekcije Janez Grandovec, ki se skupaj z ostalimi člani veseli uspešno izpeljanih akcij, pa tudi sodelovanj članov kluba na rekreacijskih akcijah širom Slovenije. Klub je mlad, pa je vendar znan že po celi Sloveniji in tudi izven, o čemer pričajo tudi registrske številke avtomobilov sodelujočih tekmovalcev, ki so iz Zagreba, Nove Gorice, Novega mesta, Maribora in drugod. S položajem sekcije so zadovoljni, upajo pa, da bo vsaj katera od njihovih akcij našla mesto v občinskem programu in bila tako deležna večje finančne podpore. Njihova velika želja je začeti z organizirano vadbo pionirjev, ki bi jih radi pripeljali do uspehov tudi v širšem merilu. Žal pa so tu pogoj precej večja finančna sredstva, ki pa jih sekcija nima. Doslej so bili namreč odvisni predvsem od možnosti članov društva, od staršev svojih najmlajših članov, katerih finančne možnosti pa se tako kot na vseh področjih tudi na tem omejujejo. Ostaja torej zagnanost kluba, ki bo, v to smo prepričani, tudi v prihodnje uspešno vrtel pedala po naši ožji in širši domovini. Vera Vojska HELIOS FORUM COLORUM Nov avtomobilski make up Tržno gospodarstvo je podobno rallyju. Na tekmovalni progi ostajajo najboljši. Znanje, vzdržljivost, tehnika, RO' gum so karakteristike, ki ob številnih tekmovalnih pogo)1 odločajo o vrhunskih dosežkih. Tej izredno poenostavljeni primerjavi velja dodati, da je gospodarska dirka na te movalni progi, ki jo imenujemo tržišče, gotovo ša, dosti bolj nepregledna, nepredvidljiva, brezobzim Važno je kdaj štartati, s kakšno močjo in v katero sm Cilj je jasen: osvajanje večjih tržnih kosov. S takšno popotnico je skupščina sestavljenega Podl tja Helios na zadnji seji, 20. junija prižgala zeleno luč sklenitev pogodbe o ustanovitvi mešanega podjetja Ht OS FORUM COLORUM. Ustanovitev novega m®*8"8*, podjetja, katerega lastnik je Helios s 44 % in Forum Co rum (Italija) s 56 % vloženim osnovnim kapitalom, je opn na tržne analize, ki kažejo izrazit primanjkljaj visoko kvai tetnih avtoreparaturnlh mešalnih sistemov na jugoslov skem trgu, ki je doslej pokrit le z alkidnlmi Pre.n1fzi a. omejenem številu nians. Mešano podjetje bo sPec*8!:x in no za trženje avtoreparaturnlh premazov STANDO* drugih dodatnih materialov, ki se doslej uvažajo. S P’’ bitvijo licence in tehnično usposobitvijo pa bo n8V8d izdelke proizvajalo podjetje Helios Tovarna barv, 'a. j umetnih smol Količevo, kar gotovo kaže, da gre za W no pomembne poslovne odločitve, s katerimi bo za ^ movan bodoči razvoj v proizvodnji izdelkov za lakir i* avtomobilov. Izdelke blagovne znamke STANDOK proizvaja HERBERTS, ki je v sklopu koncerna HČCHST in spa } med svetovno znane proizvajalce premaznih sredS ’ katero ima Helios že doslej vrsto pomembnih po® ^ tehničnih povezav. Z ustanovitvijo mešanega podjetja LIOS FOURM COLORUM se bo to sodelovanje se a okrepilo. Novemu podjetju, ki ima obetavno tržno P®', fg. ktivo in za katerega se predvidevajo ugodni financ zultati, želimo srečno vožnjo. Marjan Bom«^ J Brezplačna reklamna poteza zasebne avtoiole 1 Da bi bili šolarji bolj i varni ■ ■ • V najbolj ogroženo skupino otrok v cestnern metu zadnja leta štejemo otroke, ki prezgodaj \ ^ pripravljeni sedejo na moped in ne da bi se za njpi resnosti in nevarnosti svojega početja, z nePrirnn0 \e ravnanjem ogrožajo sebe in sošolce. Enostav ^ prepovedati vožnjo v šolo in v njeni bližini, vs^.tnjCali pouka, otroci to upoštevajo. Popoldne in v poC pa si potem še bolj dajo duška. no- Letos smo poskušali njihovo prometno va.rn eStno večati z vključevanjem v organizirane tečaje anja prometnih predpisov in opravljanje preizkusa za pridobitev dovoljenja za vožnjo. Tečaja se j| žilo dvanajst osmošolcev, vodil pa ga je ,^'*0|ev : »JUS-a« in nosilec dejavnosti prve zasebne avto Domžalah.- . h:| Posebno razveseljivo je bilo dejstvo, da bi o(j- ■ v • •, i i ____ _ _^ r"V"t I r fA* V V brezplačen — imenitna reklamna poteza ™ p^o pl* | verjanje poznavanja predpisov, kar že nekaj ^SJvo i novnošolcem omogoča Svet za vzgojo in prev j ceštnem prometu. ckupil05t V akcijo se je vključila tudi Zavarovalna cestfl° Triglav, ki je sofinancirala nakup učbeniko i j prometnih predpisov. s^r.h. Vsem, ki so prispevali svoj delček k na .jfl0viliJ [ večji prometni varnosti, se v imenu otrok m : staršev zahvaljujemo. Andreja Jarc, OŠ Josip Broz Tito Prvi turnir v malem nogometu, ki ga I ° »Florida« iz Doba je potekal v P'_'jatel)s'ier^ i.ggo faltnem igrišču pri osnovni šoli v Krtini. Tu Dredvid® pilff nje je bilo dobro organizirano in zaklop3'! v0njh I8 času brez zapletov, poškodb ali pritožb. I . so P' f^j 16 ekip od Lukovice do Ljubljane. V finaln j «1 s A boljši igralci ekipe Ansambel Omahna,(n prei^jV^ zmagi z 2:1 nad ekipo Bistro Furman iz Lukovic večji pokal. Tretje mesto je pripadlo dobsw ° m Qerar dvid0f1 vm Naslenji turnir za pokal »Bar Horj^a" ■ sen na travnatem igrišču v Dobu. Nast p dn0Va ( število ekip in zato bo tekmovanje trajalo ^ n nedelja). ttomžlkU® stavbi sta prava bisera falske arhitektur« t« «*«• u/i« ij Plsem 0 vrednotah, ki so pomembne za Domžale v ob-skem slovenskem, jugoslovanskem in evropskem (sve-liuhri l1?er^u- 7° 50 stavbe in arhitekturni objekti med dni' J • 0 Kid^evo cesto v Domžalah in so živa priča doli« • u-tvu ucjlu v murrizuiuri in so živa priča čni i 6 'a- Pravkar minule zgodovine, v prihodnji urbanisti-kai« ltV' te^a dela j'171 Je t:rel9C, dati Provilno vrednost, Hodnosti^i16 priznavCi svoje resnifne Preteklosti, tudi pri- »s. n, rss stavk, B !n uPravno stanovanjska waidpr nekclanie firme Jakob Ober-kidrifl’, ■ ai kvarna Univerzale na brniških C6Sti 4' Po odstranitvi to-me na7,HZ^radb Kur2talerjeve fir- v Oomtpu?!6 obrat Alk0' )e nas,al Sled oh 'ah Prost. edinstven po-bi odstrpnM6 d0 dru9e stavbe. Kot rodavni wmanjvredni sl°) na sta-ia um«tr,eskl 'n odkri|i mnogo več-vedeN r,r,,ln j' ?tari Domžalčani so ^takoh^81'' da sta bil' *' dve ,ir" slrokovnrfdbo njibovib stavb. Bolj . kaj |eti ra2lago pa mi je pred neti) NCečPv«d?' moi s,ric Krizant-la, ki so : aa siamnikarska industriji ie 'L ^om^alah zgradili Ti-riašniem °bstaiala Pred tem v da- stu MarncteVerno'taliianskern me' Wo0r°S’'ca po letu 1860, ko je ^s&zuaiszsi Dotn^u. a na novo ustanavljati v Zalah' 2 njo pa so prišli v Dom- žale (ne pa iz Tirol!) tudi ljudje, ki so prej živeli v Marostici. Vpliv tega kraja se kaže med drugim tudi v omenjenih dveh stavbah, z njima se lahko pokažemo daleč preko državnih mej. Poleg firme Jakob Obervvalder je delovala v Domžalah še firma Bratje Obervvalder, sedaj Kidričeva 14, katerih glavna delničarja sta bila Josip Obervvalder st. in Tomaž Obervvalder st. Josip je že od rane mladosti živel v Domžalah in je bil sprva delničar pri firmi Jakoba. Samostojno firmo je omogočil šele kapital Marije Hribar, na katere domačijo se je Josip »priženil«. Razvoj tovarne pa ni šel na račun kmetije, ampak ob njeni pomoči. Kasneje je tovarna kmetiji to pomoč vračala; to je bil pošten način gospodarstva. V stavbah tovarne na Kidričevi 14 je ohranjena arhitektura, ki jo najdemo v graščini Krum-perk (oboki, stopnice). V Zgodovini fare Domžale pa se omenja to posestvo (Jurij Povž) že okoli leta 1630. Firma Bratje Obervvalder je dosegla neko pomembno slovensko prvenstvo (kot firma s sloven- skim kapitalom). Zgradila je kočo, ki je višja kot Aljažev stolp na vrhu Triglava, to je Obervvalder Hutte na Grossglocknerju. Glavne zasluge pri tej veliki gradnji ima sicer Tomaž, ki je pri tem postal celo žrtev snežnega plazu in ima v Heiligen-' blutu spominsko ploščo, na Dunaju pa spomenik. A po besedah mojega strica je glavno breme gradnje nosil domžalski, slovenski del firme in ko je ta po prvi vojni razpadla na avstrijski in jugoslovanski del, je nam ostal domžalski, slovenski del prvenstva. V občinskem merilu imata nedvomno Veleblagovnica in Zdravstveni dom največji družbeni pomen. To mesto jima je določil tudi urbanistični načrt tega dela Domžal, ki ga je izdelal univerzitetni profesor arhitekt Šlajmer. Po njegovem načrtu je predvideno, da se Zdravstveni dom s svojim zahodnim krakom črke U podaljša proti severu do gradbene linije izravnane (cesta Ljube Šercerja). Dokaz za to trditev so poleg arhiviranih projektov tudi instalacije v kleti Zdravstvenega doma, ki so že pripravljene za to gradnjo. Razveljaviti ta vS8 pb 16. Uri )v|,sWtw.| UM - 1. srečanje mladih ansamblov H uV|.|ja na z BrezU pn Krtini se s svojo kakovostjo vse ^Bledli d-*8 7^° v v°kalnem kot tudi instrumentalnem Bledu. Pn, vouainem kot tudi instrumentalnem ,l’SaHib|()V C- ,a*H pa bodo nastopili na 1. srečanju mladih J^jsvliai^! 1 ^a Pripravlja GD Rova. Poleg tega v»e bolj P*0 Svetlin *** ansamhla bodo na tej prireditvi nastopili še: et ansambe| jnSan,b,i Borisa Ra2P«tnika, Agroper, Planika načrt bi bilo isto, kot spreminjati Plečnikovo arhitekturo. Prav tako se mora Veleblagovnica razviti proti severu, nova stavba nekdanjega Kovinarja, ki je postavljena po Šlajmarjevem načrtu kar kliče k tej izravnavi dveh arhitketur-nih slogov. Seveda se mora cesta Ljube Šercerja, ki se je do sedaj širila le v škodo zemljišč Zdravstvenega doma, Titovega trga in Veleblagovnice razširiti po Šlajmarjevem načrtu proti severu. Avtor tega članka sem sopodpisnik zapisnika, po katerem se je prvo asfaltiranje Šercerjeve ceste izvedlo 2 m južneje, kot je predvidel šlajmarjev načrt in kar bi bilo edino pošteno do obojestranskih mejašev ceste. Naknadno pa se je ta cesta razširila še za ca. 4 m v škodo zemljišč splošnega družbenega pomena in v korist individualnih zemljišč na severni strani ceste. Tedanji zapisnik je bil sestavljen z namenom opozoriti, da sedanji potek Šercerjeve ceste ne more biti dokončen in osnova za postavljanje ograj. S tako ureditvijo tega dela Domžal med Ljubljansko in Kidričevo, bi se uredil sam od sebe še nek star dolg Domžal. To je Titov trg. Ne glede na to, da je to pravzaprav že zmanjšan trg, prvotno označbo še danes vidite na hiši Lovra Močnika, ki je že vzhodno od Zdravstvenega doma, pa je kot tak še vedno naša velika skupna jugoslovanska vrednota. Z minimalnimi stroški bi dosegli maksimalni učinek. Kajti preden bi se pokazali Evropi, se moramo pokazati Jugoslaviji. To ve vsa naša domžalska industrija, to so vedeli že Tirolci. Torej je treba na prvo mesto prihodnjega urejanja Domžal zapisati: 1. Podaljšati zahodni (ali pa tudi vzhodni) del kraka črke U Zdravstvenega doma Domžale proti severu (ne pa proti jugu) do izravnane ceste Ljube Šercerja. 2. Podaljšati Veleblagovnico s severne strani do izravnane ceste Ljube Šercerja. Gospodarski dovoz do Veleblagovnice se prestavi na skupni prostor na JV strani. Ta del se izdela kot razširitev prodajnih prostorov, vhod v trgovino tudi s severne strani. 3. Izravnava ceste Ljube Šercerja tako, da se ta cesta premakne za ca. 2 do 6 m proti severu, kot ji je določeno po Šlajmerjevem načrtu. Parkirni prostori v zelenici tudi na severni strani ceste. 4. Za razbremenitev Šercerjeve za optično povezavo obeh italijan-skih-tirolskih stavb, za boljši dostop do Zdravstvenega doma in Veleblagovnice zgraditi vzporedno s cesto Ljube Šercerja novo cesto na že opisani liniji. 5. Cesta do Zdravstvenega doma, kf se bo priključila na to nastalo novo cesto (enosmerno), je že zgrajena. 6. Obeležitev vseh znamenitih, tu opisanih in še ostalih stavb v Domžalah v imenu arhitektov, investitorjev in izvajalcev; na prvem mestu seveda Titov trg. Od znanih stavb, naj se vsekakor ohrani »Tirolska šola«, sedaj last Cerarjevih, ki ima značilno tirolsko-italijansko arhitekturo, šola je bila že pred prvo vojno prodana, kar potrjuje, da je že tedaj živela v Domžalah druga ali tretja generacija Tirolcev iz Marostice, ki so bili že tedaj pravi Domžalci in niso več rabili posebne šole. Poleg dobrih Slovencev pa so v letu 1918 postali tudi dobri Jugoslovani. Jože Obervvalder, (Domžale, C. P. borcev 31) Zakaj tolikšno začudenje? Padala so drevesa, padli so ljudje... Plešoči miški Inr _______ Meti n« iiiih mmm mmm® w 'f 8ostinc^<>,Vza*.e Tako bi lahko naslovil prizadevanja t *»ustineev «• hsiimu naaiuTu piuraucvunju * ,°v»čevi kl *eUi° ,udi z glasbeno ponudbo pridobiti 6 Horisa Razpot'°-^'*n' **^'®*'B* ob koncu junija gostili Plesna šola Mickeymouse Dob, s katero je v lanski jeseni pričela Saša Kosten, je že obrodila uspešne sadove. Po uspelem nastopu, s katerim so mladi plesalci mamicam voščili za njihov praznik, se je kompletna skupina zbrala na celovečernem nastopu v dvorani Delavskega doma na Viru, prireditev pa je popestril plesni par iz Plesnega kluba Urška iz Ljubljane in prijetne plesalke »kan kana« iz Most pri Komendi. Prepolna dvorana gledalcev, med katerimi je bilo mnogo očkov in mamic, babic in stricev mladih plesalcev, je navdušeno zaploskala twistu skupine jazz baleta ter se prisrčno nasmejala ob plesni kači najmlajših, ki so v ritmu rock and rolla zaplesali kot pravi plesalci. Manjkalo ni niti južnoameriških ritmov, niti klasičnega dunajskega valčka, vsi skupaj pa so prijeten večer zaključili z najbolj popularno in sploh H ajde, da ludujeTno ... Bil je to prijeten plesni večer, ki je omogočil veliko našim najmlajšim, da so se prvič predstavili tako številnemu občinstvu, ki je hvaležno nagradilo njihova prizadevanja z dolgotrajnim ploskanjem. Hvala vam, naši plesalci, hvala tudi Saši in nasvidenje jeseni! V. V. Padale so smreke — padala so zelena drevesa. V Grobljah je bila žalostno proslavljena 45-letnica poboja, ko so v več slovenskih krajih padale nedolžne žrtve. Med vojaki in polvojaki so bile tudi cele družine, žene, dekleta, otroci in starci. Brez sodišča! Če moremo verjeti preživelim pričam, so v brezna metali celo žive. Grozodejstva, ki si jih človek sploh ne more predstavljati, in to v tako imenovani svobodi. Ko smo se v šoli učili zgodovino, je večkrat padlo vprašanje, zakaj je bilo na svetu že toliko zla, toliko nasilja in sovraštva, toliko samovolje in z vsem skupaj toliko nesmisla. Kaj vse so počenjali rimski cesarji in srednjeveški nasilneži. Prišlo je »razsvetljenstvo* in ljudje so upali, da bosta pamet in razum spremenila svet. Spet se sprašujemo in spet smo začudeni, kaj je navdalo ali kaj je zaslepilo tega mogočnega, da je dal posekati les. in to sredi poletja. Strokovnjaki so ugotovili, da je bito vmes pet odstotkov sumljivega, toda ta de! dreves naj bi posekali pozimi! Prispodoba leti tudi na povojne žrtve, ki so v zgodnjem poletju padle za cilje nesmiselne ideologije. Kaj, če bi kakšen direktor zažgal tovarno, upravnik kmetijskega posestva pa ustrelil ali poklal sto glav živine? Najbrž bi ga odpeljali v Polje. Kje je poleg materialne tudi moralna odgovornost?! Za staro Jugoslavijo smo v 45 letih vedeli povedati toliko slabega, zdaj pa ugotavljamo, da vse to ne drži in da je bilo pri marsikateri stvari več reda kot pa v dozdajšnji Jugoslaviji. Brez različnih krivic pa takrat skoraj ni bilo države na svetu. V tedanjo Jugoslavijo je začel prodirati komunizem. Ta je učil, da je v imenu proletarske revolucije vse dovoljeno, tako fizično, še bolj pa duhovno nasilje. Za njegove cilje se sme prelomiti tudi dano besedo ali koga spraviti v krtovo deželo, tudi samo zato, ker ti slučajno ni po meri, ali pa se mogoče šele nekoč ne bo strinja! s tabo. Osnovno delo boljševizma je najti sovražnika, zlepa ali zgrda — če ga ni, se ga pa naredi! Oziroma ga je treba iskati noč in dan. Njegovo bistvo je tudi sovražiti, in to za vsako ceno. P vsem tem pa je boljševik navaden duhovni hlapec, ki ne sme nič misliti in razmišljati, kaj šele narediti. O vsem odločajo vrhovi in Veliki brat. Edino, kar je dovoljeno, je neskončno kimanje in dolgotrajno ploskanje nezmotljivemu Velikemu bratu. V takih okoliščinah prihajajo na plan slabiči, ki se razvijajo v sadiste in nasilneže. Le taki tipi so med zadnjo vojno požigali šole, prosvetne domove, župnišča in gradove. Kje je bila logika, kje vera v zmago?! Vse to je zaduši! in preplavil vsemogočni boljševizem. Vse kulturne in duhovne dobrine uničiti ter začeti znova na »čisti* in »zdravi* podlagi. Začudeni današnji mladini je težko razložiti, zakaj je bilo treba med vojno požgati toliko šol. Šolarji pravijo: »... saj nas učijo, da so se ves čas borili z neomajno vero v zmago.* Ravnateljica sosednjega muzeja je javno in glasno vsemu svetu povedala, da smo se Slovenci z medvojnim požiganjem gradov in drugih kulturnih objektov zapisali med barbarske narode. Koliko duhovnega nasilja je bilo tudi po vojni. Ko je bila v našem kraju v šestdesetih letih uprizorjena igra Revček Andrejček, je da! režiser namesto vaškega znamenja na gozdno kuliso obesiti navaden 15 centimetrov visok križ. Po igri pa je mora! k vaškemu »veljaku* na zagovor. »Da se kaj takega več ne zgodi!* Mladi kulturni delavec po vsem tem ni hotel več v odbor prosvetnega društva, v zvezi s tem pa se je vnela huda debata, v glavnem pa je šlo zaradi obešenega križa. Spet in spet smo poslušali: »Ja, ti tega ne razumeš* in, »pa ti ne živiš v sedanjem času« in podobno. Naenkrat je drugi vaški »veljak* udari! ob mizo, da se je vse streslo in zavpil: »Tiho bodi!« Pse je utihnilo. Ostalo je samo veliko začudenih obrazov. Med duhovno nasilje lahko štejemo tudi sramotno početje, ko je v petdesetih letih neki pametnjakovič spremeni! zadnjo kitico Prešernove Zdravljice. Iz originala »dokaj dni naj živi Bog, kar nas dobrih je ljudi« je naredil zmazek »dokaj dni naj živi vsak, kar nas dobrih je ljudi«. S tem ni samo enega boga od štirih v Zdravljici likvidiral za nekaj deset let, ampak je poleg tega, da je grobo žalil Prešerna, še spremeni! smisel stavka. P taka in podobna početja naj bi se zamislili nekateri današnji novinarji, ki so tako pogumno in junaško stavkali, da se jim je čudi! domači in tuji svet. Kar čez noč so postali junaki, ki se vse upajo. Kdo od teh posameznih novinarjev bi se v prejšnjih letih upa! spotakniti ob »umno« predelano Zdravljico, ki je zdaj postala celo naša himna?! Mogoče pa pretiravamo, ko se tako zelo čudimo in razburjamo zaradi grobeljskih podrtih dreves. Kaj vse se je dogajalo in se še dogaja. Požagana drevesa in povojne žrtve so samo kamenčki — najbolj temne barve — v mozaiku slovenske zgodovine. France Cerar Ob prireditvah v Domu upokojencev Domžale: Hvala vsem nastopajočim V Domu upokojencev Domžale smo pripravili različne prireditve, na katerih so nastopali in sodelovali številni gostje. Program je povezovala dr. Mojca Zajc. Njihovo ubrano petje je navdušilo tako kot vedno ob njihovih nastopih vse zbrane prebivalce doma. Na martinovanju so skrbeli za prijetno vzdušje mladi Svetlinovi fantje, ki so igrali na: kitaro Aled, bas kitaro Tomaž in harmoniko Andrej. Z veseljem smo jih poslušali, nekateri pa so se tudi zavrteti ob Razstavo in predavanje o krasil-ni umetnosti je pripravil Ivan Raz-boršek. Prikazal nam je uporabnost in postopke pri svojem ustvarjanju. Že kar tradicionalen je nastop ženskega pevskega zbora Društva upokojencev Domžale. Tokrat so v svoj program vključili tudi humoristične točke in solo nastop pevke ter harmonikarja, kar je vse skupaj dodalo k prijetnemu kulturnemu doživetju. Ob novem letu in za 8. marec nas je razveselilo z obdaritvijo Društvo prijateljev mladine, v priložnostnem programu sta sodelovala Janez Ulčar in Stane Habe. K prijetnemu razpoloženju na silvestrovanju je prispeval Stane Kreča s svojo harmoniko. Kulturni praznik smo počastili z otvoritvijo razstave slik dr. Mire v Mengšu pa že nekaj mesecev tečejo glasbene matineje. Prireditve, ki jih pripravljata Hram Rožice ter Trdinov hram privabljajo iz tedna v teden več obiskovalcev. Fotografija je iz nastopa Bratov iz Oplotnice... Capuder in kulturnim programom, pri katerem je sodelovala Joži Jerman, ki je ob zvokih svoje kitare zapela nekaj pesmi. Za 27. april in 1. maj sta na proslavi sodelovali pevka Angela Se-deljšak, na harmoniko pa je igrala Breda Horvat. Preko celega leta prinašajo v naš dom veselje in radost svojih mladih dni učenci in učitelji OŠ Šlan-drove brigade in OŠ Venclja Perka. Da je letos piknik uspel kljub čemernemu vremenu, so veliko pripomogli člani ansambla Planika s svojim živahnim nastopom. V ansamblu igra trobento Matjaž Žibert, harmoniko Damjan Tomažin, klarinet Dejan Kovač, kitaro Ine Žibert, bariton Mirko Rogovič, pri nas pa je namesto njega igral Peter Pavli, član ansambla Mladi kovinarji, pela pa je Nataša Tomažin, tonski mojster pa je bil Drago Brojan. Vsem, ki so tako ali drugače nastopili pri nas, se želimo na ta način še enkrat prav lepo zahvaliti, obenem pa vabimo k sodelovanju tudi druge, ki se kakorkoli udejstvujete na kulturnem in zabavnem področju. Domska skupnost Doma upokojencev Domžale RflZGlflSI, OBJRVE, RAZPI5I Mali oglasi Iščemo varstvo na našem domu za enoletnega otroka od avgusta dalje. Jarc Tone, Savska 45 a, telefon: 712-889. Ugodno prodam rabljen betonski mešalec in 100 kom cementnih blokov šir. 20 cm. Homec, Bolkova 63, nova hiša za gostilno Repanšek. Zakonca (27/33), Slovenca najameta v Domžalah enosobno stanovanje za daljši čas. Možno predplačilo. Telefon služba: 061/647-791, Brane (od 8. do 14. ure). Dekle najame garsonjero v Domžalah, možno predplačilo za pol leta. Šifra: »RESNA, MIRNA«. Varstvo otrok prevzamem z vso odgovornostjo, lahko tudi na svojem domu od 15. 7. 1990 do 15. 8. 1990. Podrobne informacije po telefonu: 711-216. Rada bi spoznala gospoda, ki me je po telefonu vabil na kavico. Šifra: »MOJCA«. Moj naslov lahko dvigne v uredništvu. Dekletu za pomoč v gospodinjstvu nudim sobo. Telefon: 713-352. KONT, d. o. o., Domžale Opravljamo knjigovodske in kooperacijske storitve za majhna podjetja. Telefon: 722-585. Polaganje, brušenje, lakiranje parketa in ladijskega poda, polaganje plastičnih, iglanih in plutovinastih talnih oblog in montaža stenskih in stropnih stenskih oblog. Stražar, telefon 712-176. Inštruiram matematiko, fizike in osnove elektrotehnike. Telefon: 738-662. RABITE MORDA TAPETNIŠKE STORITVE? Izdelava, predelava sedežnih garnitur (oblazinjenega pohištva). Notranja dekoracija prostorov, tapison, itison, tapete, zavese. SEVER Peter, Tapetništvo, dekoracije, Šmarca, telefon: 832-951 Inštruiram angleščino. Telefon: 713-659, Domžale. —>M----->--------------------- Prodam VESPO PX 200 E, letnik 1986, prevoženih 12.000 km, z dodatno opremo, odlično ohranjeno ter dinarsko protivrednost 2.700 DEM. Kličite na telefon 712-168, popoldan. ZAHVALA Ob boleči izgubi naiega dragega moža, ata, starega ata In brata IVANA VRENJAKA St. iz Vira pri Domžalah se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja. darovano cvetje, sveče in prispevke v dobrodelne namene, iskrena zahvala dr. Farkašu, vsem govornikom, gasilskim društvom, združenju šoferjev, združenju zveze borcev, športnikom, gospodu župniku, gospodu kaplanu, oktetu bratov Pirnat ter vsem ostalim, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot Ata, spominjamo se tvojih dejanj. tvoje zvestobe in pridnosti ter ljubezni. v nas, tvojih potomcih ostajaš v najlepšem spominu ter zgled za naše življenje. Ponosni smo nate. Vsi tvoji. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube MARJANKE MAZOVEC se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, pevcem ter vsem, ki ste nam stali ob strani in pomagali. Zahvaljujemo se vsem za darovano cvetje in društvu upokojencev iz Moravč. Žalujoči: mož Jože, hčerka Saši z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame in babice IVANKE DRČAR iz Gradišča se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, izrečena ustna in pisna sožalja ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Marku Pippu za vso pozornost in pomoč, ki jo je nudil. Zahvaljujemo se tudi tov. Antonu Kosu za poslovilne besede ob njenem grobu. Hvala tudi gospodu župniku iz Krašnje za lepo opravljen pogrebni obred. Za vso pomoč vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni. /Ve boš več v zvezdnatih nočeh bedel, ne boš več sanja! in ne boš več petne boš nemiren čaka! več pomladi, kdaj breskve vzcvetejo in trt nasadi. (A. Gradnik) ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi našega ljubega sina, brata in strica JANKA POGAČARJA iz Preserij 5 pri Zlatem polju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečena sožalja ter za toliko cvetja, ki ste mu ga darovali in ga v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot. Najlepše se zahvaljujemo DO »MOJCA« Lukovica, pevskemu zboru »KUD JANKO KERSNIK« iz Lukovice za sočutno zapete pesmi, vsem govornikom za poslovilne besede in gospodu župniku ANDREJU SVETETU iz Brda za lepo opravljen obred. Vsi njegovi V SPOMIN 4. julija je minilo drugo leto, odkar ni več naše predrage mami in žene HILDE KOS roj. Urbanija Hvala vsem. ki seje spominjate. Vsi njeni. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustil ljubi mož, oči, brat in stric FRENK CERAR Mostnarjev Frenk iz Domžal Vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti se iskreno zahvaljujemo za izrečena ustna in pisna sožalja in darovano cvetje. Posebna zahvala kolektivu »rosama« za vsestransko pomoč, za lep poslovilni govor, pevcem »Tosame«, trobentaču za čuteče odigrano Tišino. Iskrena zahvala gospodu župniku za pogrebno svečanost in poslovilne besede. Z mislijo na njega ostajajo žena Ivanka, hčere Mateja, Martina, Urška, brat Srečo z družino in sestra Rija ter drugi najbližji, ki so mu bogatili življenje. Stvaritve v tvoji zapuščini nas nate spominjajo... Siromašnejši smo za trenutke, ki skupaj jih užili smo. v SPOMIN JANEZA GLUKA z Vira 22. julija bo minilo eno leto, odkar si nas za vedno zapustil naš dragi očka, mož in zet. Hvala vsem, ki se ga radi spominjate in tolikokrat postojite ob njegovem tihem domu. Vsi njegovi. ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica VINKA PIVK iz Laz pri Dobu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem, znancem, sošolcem. DO Papirnica Količevo, ter vsem, ki ste darovali za sv. maše in druge namene. Hvala gasilskemu društvu Žeje-Sv. Trojica. Posebej hvala vsem govornikom, gospodu župniku in g. kaplanoma za lep pogrebni obred ter .pevcem za odpete žalostinke. Hvala vsem, ki ste ga tako številno spremljali na njegov prerani grob Se enkrat vsem iskrena hvala. vsi njegovi. Molitev, delo in trpljenje bito Je tvoje življenje. ZAHVALA V 79. letu starosti smo se za vedno poslovili od sestre, tete ANČKE JAMŠEK Vinje pri Moravčah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja. darovano cvetje, sveče in prispevke v dobre namene. Posebno se zahvaljujemo župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke v slovo. Hvala tudi vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti. Vsi njeni. ZAHVALA Ob smrti naše drage mame in stare mame DOROTEJE ŠTREMPELJ iz Mengša se zahvaljujemo dr. Pevcu, patronažni službi Domžale in posebej sestri Ivi Kralj ter Domu počitka Mengeš za skrbno zdravniško pomoč in nego; gospodu Juvanu in pevcem za lep pogrebni obred, sorodnikom, sosedom in znancem pa za izrečeno sožalje, cvetje in darove cerkvi namesto venca. Hčerki in sinova z družinami, vnuki in pravnuki. Mengeš. 15.6.1990 ZAHVALA Ob smrti naše žene in mame ELIZABETE SVETE iz Mengša, Kamniška 9 se toplo zahvaljujemo za izrečena in pisna sožalja, molitveni spomin, darove v dobre namene in darovano cvetje. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, duhovnikom, bogoslovcem, redovnicam, znancem in prijateljem za spremstvo na njeni zadnji poti. Lepa hvala g. ar-hidiakonu, domačemu g. župniku, cerkvenemu pevskemu zboru in oktetu. Iskren Bog povrni vsem, ki ste bili v težkih trenutkih slovesa z nami. Pomagali ste nam, da smo lažje izrekli vdani: Da, Oče! Zgodi se tvoja volja. vsi njeni. v SPOMIN 24. julija 1990 bo minilo dve leti, odkar me je zapustil moj dragi mož RUDI KUŽELJ s Preserij Nisi podari! roke. reke! besede v slovo, tvoj Uk živi povsod, živi in večno žive! bo. Žena vera. ZAHVALA V 25. letu starost) nas je nenadoma zapustil naš dragi in dobri sin in brat VIKTOR OSOLIN-VIKI Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom. prijateljem in znancem za iskreno pomoč, podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Hvala vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen obred, oktetu bratov Pirnat za zapete žalostinke ter trobentaču za ganljivo odigrano Tišino. Hvala Rajku Novaku In Janezu Hafnerju za poslovilne besede pri odprtem grobu. Se posebej bi se zahvalili rov-skim gasilcem. Janezu Hafnerju ter vsem sodelavcem iz tovarne Induplati za vsestransko pomoč. Vsi njegovi. Rova, junij 1990. ZAHVALA Ob smrti najine sestre MARIJE OSOLNIK iz Limbarske gore se iskreno zahvaljujeva sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in darovano cvetje, ter vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti. Hvala tudi Domu počitka Mengeš in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Sestri Francka in Ivana. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ata JANKOTA KOKALJA se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, prijateljem, sorodnikom in znancem za podarjeno cvetje in izraze sožalja. Lepa hvala gospodu kaplanu za lepo opravljen obred, pevcem za ubrano petje in jožkotu za lepo zaigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti. Vsi njegovi. Gasilskemu društvu iz Moravč! V Občinskem poročevalcu, izdanem dne 17.6.1990 smo v zahvali ob smrti Alojza GOSTIČA pomotoma izpustili zahvalo za gasilce iz Moravč. Opravičujemo se jim in se jim iskreno zahvaljujemo za častno stražo, pogrebni sprevod in pokop. Se enkrat hvala. žena Francka Moravče, 21.6.1990 Sopotnik z roba Pisalo se je leto 53, ko ^ Bogdan prinešen v rejniško^ žino v moravško dolino. Ni. preživel prikrušnih stR^jk. ^ ko, kot večina otrok tistega^ ko, kot večina otron »»»g-.-ii sa. Učenost je nabiral v vrtg skiin moravški šoli. ter noW val poklicno šolo. V tem £ je stopil na svojo samosur pot^Lrta m ga vodila"?" službah in tudi stranpoteh* kler ni pristal na robu. vsi, i“T| ga poznali, so vedeli, 4» J* } Favski posebnež, burk« Ih* gabund. zadnja leta je obo^ pomagal ljudem, tu in U«L raznih delih. Kadar P«J** imel v dlani, je bila,odprt« Of' imei v (liani, je r ^ drugih, zato tudi večinortj1 r ____»*•____x_ ^ ž^v^priza-devanjlb^ tudi član gasilcev in Moravč, ni pa odklanjal P®*; pri delu v farni cerkvi. -slabega zdravja, botettMJJJ in usoda so mu zadajali in bil je vendar naš soi^ roba družbe. Kakor tiho £££) med nas, tako tiho In . ^ ma je tudi odšel. Bil J« ^Lj/i ravški grobar, ob smrt * ^ matere pa groba ni izkoP%(i - rekel je - da krušni ^ tega ne bo storil. TI0Y*°0| ni kasneje je ob njej na*’ L p nji dom. zato je Pra1v;1 "mi U hvalim vsem, ki ste kdajk«*^ storili zanj. Ta zahvja ^ bližnjim, krajevni skup«^ ravče, vsem darovalcev tvrtr, svečk, moravškim p silcem društvenih ptoP^: in križa ter daroval«" maše. Posebno ^aee^ct zvonarje, moravške P" i gos. Petriča ter gos. velikodušno brezplocn0 ^ nje, zapete žaiostnkei ^ opravljen krščanski obrt« ^ s( sa. zahvala tud sredi velikega om imo njegove gonm*' ^ ^ ja in da postanemo otniki. uor«^'1 adomljah, Domžalah: tke cene za komisijsko bkHJ0^ ! Domžalah je že več let komisijska trgovina. s‘ domljah in sicer na cesti Radomeljske čete č. ija tudi videoteka! je od 13. do 20. ure, ob sobotah od 9. oo higgoi1! Domžalah pa deluje trgovina s komisiiskir!] uijans^' :ME v objektu za frizerstvom JUHANT na L| j ^ Odprta je vsak dan od 15.30 ure do 19.3U u ah pa od 9. do 12. ure. . i0 -• :ne so najnižje! Provizija je — tako zatrju) J n3j mjša možna! Kar je vrednega, boste got trgovinah, plačali pa manj od te vredno nete? Prav! Potem pridite in si oglejte! Vrtičkar SP®1« Kmetijska zadruga Emona Domžal oCjprla Ljubljanski 64 v Domžalah že pred čas vs ’>i jetno trgovinico VRTIČKAR, ki je Pr®^.ki don1^ se ukvarjajo s svojimi vrtički, ki so last A vali, v njej pa se najde tudi kaj drugeg^ _en jn v v'] Tako na policah najdete vse vrste drugega, kar spada zraven (različne vr sh), / lične lončke in korita vseh vrst m ve ^sie^ef lahko med različnimi vrstami zaščitnin ;razllC',tiVi rvriHolUfi r/n Ifthko Il&iclGtC tU f ./^'l še pridelke, za katere lahko najdete tu i 0jg r« vrtna orodja, s katerimi boste izboljSali B^ Posebno veseli bodo obiska v yR bos roseono vesen oouu uuion.« « -etn u^-’ /, najljubšo sredstvih proti nadležnemu mrčesu ^ ^ Pridite, VRTIČKAR vas pričakuje vsak d® ^ 18.30 ure, ob sobotah pa od 8. do 14. ure. 7 S < £..? ir. , or/s*' r/ or^j/s S d0 tedaJ Pa prijetne po- Urednlštvo T^ŠT0VANI bodoCi VOZNIKI: CAj v POČITNICAH NI21S° MOTO DRUŠTVO DOMŽALE ORGA-Turi' te^e tud* v poletnih počitnicah! Čaj Qpp Y Poletnih mesecih se lahko vpišete v te-Zučt>*«-i ^Cestno prometnih predpisov fivA* in )>B« kategorije. žeHioC^J h0"1« organizirali na željo mnogih, ki Vo*ni£u Y POČITNICE izkoristiti za opravljanje S0?0fersk^a izpita- Pa se h1 bo1^0 začeli 16. julija 1990 ob 19. uri, če datk Prijavilo dovolj kandidatov ali kandi-Tefe .tudi dopoldne. 13. a^/i ^PP v mesecu AVGUSTU bomo začeli SUst* 1990. Vsar^.macije IN prijave sprejemamo Poldne -AN ~ DELAVNIK od 9. do 11. ure do-n*1 ti° ure popoldne v pisarni ^OVŽA °,!lzale, Krakovska 18 (nasproti »RE-Pok a * po te,efonu (061) 713-584. Pje voin°nCanym tečaju nudimo kvalitetno uče-•Pobilih ^ na *°iskik vozilih — motorjih in avto- ^A TEČAJA je 350 dinarjev! AMD — Domžale . ing. Miha Pavlič za voznike i w V »•j I s A. s?- Little England Club Podružnica Domžale Knjižnica Domžale 4elitc SV()- Jtn’u °trokii omogočiti učenje angleščine brez TistUisic.c teŽaV? VU^nSCni^lilc n CSlc’^*Pou*cv Uulr Kneland Club-u ni samo vzgoja. Vsem tistim. nebf?In Us«varialnrnwlCL za80tav[jamo. da bodo naše ure zabavne. Otroci bodo ^ klub °ris,ncga preizkušenem klubskem konceptu pozabili, da se SS^o!*0' lS- Vei -Kdos. se c'Pi.sL0l)prl b° ni!,naPftj Pr"a8aja| EDTLE ENGLAND CLUB rODRUŽNICA DOMŽALE uffni'a nn^i'"-'^0 1 *'le,l, p°nuj:i možnost “S,^* 'Skr8a i"‘ka v tprošženem in «™?t« K V1’rSU vj'scnsk' 17 m ,« b' -V do Z.ttpumhra med n*»- uro v Knjižnici Domžal*. Informacije po tel.: 448-N.H željam in potrebam udeležencev. Sprejemal bo vse predloge članov kluba. Uživajte šolske počitnice in sc septembra oglasite pri nas. Pričakali vas bomo s svežimi idejami in novimi pristopi. Za vas jih bomo prinesli prav z Univerze v Edinburgu- >Vp.ls 0|ajSan i-11 as *v ^ol,u- Radomljah in Mengšu). ej' 0am!*iPi[li!avnic'vnal,rei 'ni'h PrineseIe s seboj na vpis. j mi lahko dobite v Knjižnici Domžale od 27.avgusta ''1‘inic, h 44 PRIJAVNICA Little England Club Podružnica Domžale TAUBI šport/ TEfy/M| od •. V||. vo *«. V||. »o od **• VU- do J. Vlil. 9« od ft. Vlil. do IZ. Vlil. 99 AVTOOPTIKA — meritev in nastavitev podvozja VULKANIZERSTVO — montaža — centriranje — popravilo pnevmatik Ugodna prodaja gum Delovni čas od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 14. ure. JOŽE SKOK Veselovo nabrežje 16, Mengeš tel.: 737-300 BRIGITA MARKET BRIGITA R0G0VIČ BRIGITA MARKET MENGEŠ čestita ob krajevnem prazniku 9. juliju vsem svojim strankam ter se priproča za nakup in obisk. Hkrati opozarja na veliko izbiro uvoženih sirov, uvoženih konditorskih izdelkov in sladoleda. Pričakujejo vaš obisk! O^cplet *=======*& izdelovanje vrvic, vrvi in vrvnih izdelkov Flere skupna obratovalnica DOMŽALE, Studljanska 87, telefon: 061/721-464 A\rrn m i to nc_i/ a n n nv tu \-luu rt_ž(\, u. u. u. Ljubljanska 36 (pritličje) Širok izbor dejavnosti P&K AVTO C LUB n Avto Club ima v svojem načrtu zelo razvejano delavnost. Najprej je začela delovati avto šola na območju Domžal, Kamnika in Ljubljane. Prvi tečaj cestno prometnih predpisov je v teku, naslednji pa bo v avgustu. Poučevanje vožnje bo potekalo neprekinjeno tudi poleti na vozilih: zastava 128, yugo in renault-5. Cena vožnje je 160,00 dinarjev. Tečaji iz CPP In prve pomoči so za dijake In študente cenejši za 10 %. Uradne ure so vsak dan razen sobote In nedelje od 10. do 12. ure in od 16. do 19. ure ko vam je na voljo tudi telefon 721-825. Avto Club opravlja tudi: — servisiranje osebnih vozil, — svetovanje pri prometni uporabi CPP (pravni nasveti), — avto vleka in pomoč na cesti. Zunanje trgovinska dejavnost za uvoz osebnih vozil In rezervnih delov bo začela delovati jeseni — predvidoma oktobra. S tem pa še niso Izčrpane vse možne dejavnosti, ki jih bodo uvajali postopno glede na potrebe in možnosti. Avto Club se priporoča in vas vabi k sodelovanju! TAUBI ŠPORT vabi šolarje V TENIS ČAMP Pripravili ga bodo v športnem parku Mengeš — v času šolskih počitnic. Čamp bo trajal dva tedna, vsak dan od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00 ure. DNEVNI PROGRAM: — od 8.00 do 9.00 — prihod udeležencev in zajtrk — od 9.00 do 12.30 - TENIŠKA ŠOLA in ostale športne aktivnosti — od 12.30 do 13.30 — kosilo — od 13.30 do I5.00 ure — predvajanje video kaset (risanke, otroški in mladinski filmi) oziroma ogled filma v kino Mengeš — ob 15.00 — zaključek dnevnega programa. V teniški šoli bodo udeleženci razdeljeni v posamezne starostne skupine in po predznanju, ki ga imajo. V posameznih skupinah bo na enem igrišču do 8 otrok s teniškim učiteljem. Poleg tenisa se bomo vsakodnevno preizkušali v raznih drugih športnih aktivnostih: košarki, odbojki, nogometu, lokostrelstvu, squashu, katere bodo poučevali strokovnjaki s teh področij. V prvem tednu campa imamo v programu v petek po zajtrku, pa vse do kosila kopanje »na Belinki« z organiziranim prevozom. V drugem tednu pa gremo v petek, to je zadnji dan campa na zaključni izlet z avtobusom, na katerem bomo tekmovali v raznih družabnih igrah in izvedli podelitev priznanj vsem udeležencem. Program TENIS CAMPA bo izveden v vsakem vremenu, ker imamo najete tudi zmogljivosti v teniški dvorani Fittop (tenis, squash) in nas slabo vreme ne bo oviralo. CENA za posameznega udeleženca je 2.000,00 din. V ceni je vračunana celotna prehrana (zajtrk, kosilo), strokovno vodenje vseh dejavnosti, najetje zmogljivosti, avtobusni prevozi na kopanje in zaključni izlet, stroški priznanj s skupinsko fotografijo, vsak udeleženec pa dobi tudi majico. PRIJAVE IN DODATNE INFORMACIJE PO TELEFONU: (061) 738-545 oziroma na naslovu: TAUBI ŠPORT — Marjan GOLOB, Zavrti 14, Mengeš. VABLJENI! OBČINA DOMŽALE Komite za urbanizem, gradbeništvo, komunalne zadeve ter varstvo okolja OBVESTILO Obveščamo vse prosilce, ki so podali vloge na 2. javni natečaj za pridobitev posojil za stanovanjsko gradnjo, da je osnutek prednostnega vrstnega reda udeležencev javnega natečaja od 5. 7. 1990 dalje objavljen na razglasni deski v prostorih Občine Domžale na Ljubljanski 69, Domžale, ter dan v 15-dnevno javno razpravo. Iz osnutka prednostnega vrstnega reda so razvidni prosilci, ki so uvrščeni na prednostni vrstni red in izpolnjujejo pogoje razpisa, kakor tudi udeleženci razpisa, ki na osnutek prednostnega vrstnega reda niso uvrščeni. Po končani javni razpravi in obravnavi morebitnih ugovorov zoper objavljeni osnutek bo Odbor za solidarnost pripravil dokončni vrstni red upravičencev in ga da! v potrditev Odbori! zs sts= novanjsko gospodarstvo. Dokončni vrstni red upravičencev za stanovanjska posojila sprejet na Odboru za stanovanjsko gospodarstvo bo objavljen v Občinskem poročevalcu Občine Domžale ali v prostorih Občine Domžale enako kot osnutek. Pomočnik predsednika Komiteja: Jagoda Kosmina, dipl. geod. kom. ing., 1. r. MOVO V KOZMETIČNEM SALONU V DOBU PR! MARTINI SREBOTNJAK: MVOLIFT odstranjuje: — gube — stnje — brazgotine — akne — celulit (tanjšanje) Kozmetični salon MARTINA SREBOTNJAK, Kidričeva 22 tel. 721-905 ^ EPIGRAMI U SLOVENAČKOJ UUBUANSKOJ BANCI ^ Kurseve u dinarima izdaje Ljubljanska banka; jao-kuku-lele, svima Slovencima — jezikovna zanka. (ZA)GROBEUSKA Le sekaj, sekaj .smrečice — tidrala ... in stesaj so kozolčeke — tidralalilali-LOM! Bo službica zaplavala — tidrala ... Denarnica zajokala — tidralalilali-LOM! DOMŽALSKA (PO)letna Naše novo »letno« gledališče enkrat le na leto se obišče?! Šmentano je naše besedišče, ko južnaški se izraz poišče. ELANOVSKA Do zdaj elan pomenil je polet in vnemo, a brez količkov — nam zasmučal je denar; nasankal je le borec za pošteno stvar! DUH ČASA Nazadnje komunisti so dosegli, kar predvideva njihova ideja; saj brez lastništva bodo ljudstvu stregli. NOVINARSKA Radio s TEVE se je postaral, zrabljene nam viže le vrti; partija, ki je nihče ni maral, jim je šla pod kožo in v kosti. PRENOVITVENA Cankar, Cankerjeve si založbe stric, v Leksikonu čudne mere so resnic: saj ima Pijade sedemnajst! (ni vic), slavni Valvasor pa le — deset vrstic. (KO)LAJNARSKA Do zdaj smo štirideset let poslušali le eno-isto lajno; občudoval nas je vesoljni svet, saj milijonkrat smo »talal« — kolajno. KULTURNE REVOLUCIJE Le štiri leta — ne, pri nas kar štirikrat deset; da Stvar je pozorela, so mnogi šli sedet. Še sreča, da med njimi živi so ostali, o »kontrarevoluciji« da bodo kaj pisali. SLOVENAČKOJ ZKS E, sada opet pričačemo u srpskoj Šprahi, što bilo je na Reškoj cesti — za zapahi. France Cerar občinski ■ poročevalec Občinski poročevalec, glasilo občine Domžale, Izhaja dvakrat mesečno, vsa gospodinjstva v ob-cim ga aooivajo prezpiacviu. vaimnu moja uieuiii* ški odbor v sestavi: Vera Vojska, glavna urednica, Matjaž Brojan, odgovorni urednik, Marjan Bolhar, Marjan Gorza, Pavle Pevec, Cveta Zalokar-Oražem, Tone Orel, Ivan Kepic, Janez Stlbrič, Bogdan Oso-lln, Ivko Hribar, Igor Llpovšek-Lenasl, Martin Grošelj. Glavna urednica: Vera Vojska, tel.: 721-321, odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel.: 711-686, tehnični urednik: Franc Mazovec, tel.: 323-841, fotografije: Vido Repanšek, tel. 737-660 popoldan. Glasilo izhaja v nakladi 15.500 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice Ljubljana. Rokopise sprejema odgovorni urednik, Ljubljanska 70, Domžale p.p. 2. Poslanih rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača. Uradne ure uredništva: ponedeljek in petek od 10. do 13. ure in sreda od 10. do 13. ure in od 14. do 17. ure. Glasilo je na podlagi sklepa izvršnega sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodnje. Uredništvo z dnem 15.3.1990 rokopisov in fotografij ne vrača Glasilo je bilo dne 25.7. 1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspešno informiranje, dne 24.4. 1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspešno informiranje delovnih ljudi In občanov občine Domžale. NOV SISTEM Upoštevajoč izkušnje zadnjega zasedanja naše skupščine vam uredništvo ponuja predlog za popestritev skupščinskega dela: ne ugotavljajte z dvigom rok le prisotnosti (po izkušnjah pred vsako odločitvijo posebej), temveč tu in tam med sedemurno sejo poizkusite tudi z dviganjem rok za ugotavljanje prisebnosti... PA ŠE EN NASVET Da ne bomo svetovali le enemu odborniku, še nasvet (in to brezplačen) za vse odbornike, če bo šlo tako naprej, vam bo še kako primanjkovalo kondicije, zato poizkusite z aerobiko zlasti za krepitev moči ročnih mišic, da pa bodo težave in zadrege v skupščini manjše po zgledu Mita Trefalta svetujemo še igrico: desna roka gor, desna roka dol, leva roka gor, leva roka dol.... Za začetek poizkusite v družinskem krogu, boste videli, da bo na naslednji skupščini lažje ... NEK SE VIDI RASKOŠ . . . »Nek se vidi razkoš...« so rekli naši odborniki in sklenili, da bo tretja seja domžalskega parlamenta, prvi dve sta skupno trajali slabih 15 ur, trajala le 10 (deset) STROKOVNOST NAD VSE Strokovni delavci strokovne institucije s področja stanovanjskega gospodarstva so pri svojem delu tako pedantni in strokovni, da so dopustili, da je bil za predsednika hišnega sveta ene izmed njihovih družbenih zgradb izvoljen nezakonito vseljen stanovalec. Kaj pa če je bil edini, ki se spozna na hišno samoupravo?... ŽENSKI PRIMEREK Obema ženskima primerkoma za sklepanje zakonskih zvez v naši občini želi uredništvo velik primerek sreče pri sklepanju zvez bodočih zakonskih primerkov! STRANKARSKI PEDIGRE Glede na veliko zanimanje občinstva, h katerim strankam so pripadali, pripadajo oz. bodo pripadali posamezni skupščinski funkcionarji, objavljamo razpredelnico njihove večinske strankarske pripadnosti: — CICIBAN — od rojstva (nič kriv ni nič dolžan ...) — PIONIR (zato ker so bili vsi...) — MLADINEC ALI ČLAN ZSMS (ker je bilo luštno ...) — SZDL-jevec (ker imaš 50 odstotkov popusta pri obisku Po-stonjske jame, menda pa je bil to doslej tudi pogoj za 50 odstotno plačilo avtoceste ...) — sindikalist (ker imaš popust v nekaterih hotelih in majčkeno zaradi ozimnice ...) KOT GOBE PO DEŽJU Od kar smo preko javnih medijev zvedeli, da so gobe radioaktivne, so v naši občini začele kot gobe po dežju rasti avtošole... Za želodec sicer niso strupene, so pa za žep ... NOV SLOGAN Vsem naslednjim desetim privatnim avto šolam, ki jih bodo ustanovili v naši občini, brezplačno ponujamo nov slogan, na katerega se bodo njihove stranke zanesljivo »limale«: V privatno šolo — pa na pot, da poistaneš kdaj gospod ... POPESTRITE PONUDBO Sliši se, da naše avto ŠOLE — zlasti privatne, ponujajo različne ugodnosti, ena izmed njih naj bi menda bila tudi brezplačna prva vožnja. Uredništvo ponuja nadaljevanje in popestritev take ponudbe: 2. vožnja — brezplačna z eno kepico sladoleda 3. vožnja — brezplačna z dvema kepicama sladoleda ... 10. vožnja — brezplačna z Iju-bavno storitvijo, če ne bo prehladno po 9. vožnji še 9 kepic sladoleda ... ČE VEČ KOT 50 VOŽENJ ... Če pa rabite več kot 50 voženj, potem bo vaš privatni inštruktor zanesljivo upošteval tale naš najboljši nasvet: 51. vožnja brezplačna (potem, ko si prvih 50 že plačala, s piknikom, ki bo v primeru dežja kar v službenem avtu ... NEUSPELI POIZKUS Tudi to se bo dogajalo, da bodo posamezni kandidati za bodoče šoferje kljub najboljšemu slovesu avtošol neuspešni, zato predlagamo, da vsi učenci avtošol za vsak neuspeh, lahko tudi v obliki manjšega trka s kakšnim drugim prevoznim sredstvom, dobijo brezplačno kaseto POD KLANČKOM SVA SE SREČALA . . . NOVA MODA Časi se spreminjajo, z njimi pa tudi naše navade in moda. Če smo včasih tekmovali, kdo bo imel lepši spomenik na pokopališču, kdo bo imel lepše rože, potem sedaj na domžalskem pokopališču kar tekmujejo, kdo bo imel ob grobu svojcev več plastičnih posod za zalivanje rož. Menda so najbolj uporabne tiste barvaste od različnih mehčalcev od naših sosedov, ki jih postaviš v vrsto ob grobu ali za spomenik in v njih greješ vodo. Če pa bi slučajno kdo mislil, da so nekateri deli pokopališča sedaj bolj kot zadnjemu počivališču podobni odlagališču starih plastičnih steklenic in kantic ... — potem ima prav! MEDNARODNI EKOLOŠKO-RAZISKOVAL-Nl TABOR »»KAMNIŠKA BISTRICA 90« Od 25. avgusta do 5. septembra 1990 Organizatorja tabora: OBČINSKA KONFERENCA ZSMS — Liberalna stranka Domžale in ZELENI SLOVE- NIJE — občinski odbor Domžale v sodelovanju z republiškim komitejem za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo. INFORMACIJE v zvezi s taborom dobite na Občinski konferenci ZSMS — LS Domžale, Ljubljanska 70/II., Domžale, telefon 711-790. Tako publikacijo imamo edini v Sloveniji: Občanov priročnik — vse o naši občini na enem mestu Nova, deveta dopolnjena izdaja: . Te dni je izšla že deveta dopolnjena izdaja ga priročnika, ki pomeni dragoceno sintezo vsakovj^ ga dokumentacijskega gradiva o naši občini. je izdala Geodetska uprava občine Domžale. To in edinstveno publikacijo so pričeli izdajati leta 1972t . gič je izšla leta 1975, tretjič leta 1978, četrtič leta w petič leta 1982, šestič leta 1984, sedmič leta 1986 m ° leta 1988. Knjižica, ki ima obseg 140 strani, prinaša p ko tekstovno kot kartografsko gradivo o najrazličnejši" dikih življenja in dela v naši občini. V knjižici je kar 1? tografsko obdelanih različnih tem. Po predstavitvi ge ske službe, njenega obstoja in dela je z osnovnimi po predočena občina — kot krajinsko, upravno, druz središče. Shematsko je očrtana sestava občinske up predstavljeni dosedanji župani in predsedniki izvrs* sveta, predstavljeno pa je tudi geometrično središče ne Domžale. ^ inventarno so v zaporedju nanizane naše naravn ^ nosti, družbene dejavnosti, organizacije in društva, vrtci, krajevne skupnosti in še mnogo drugega. . v Občanovem priročniku so se ozrli tudi nazaj. ^ Tako zvemo (izpod peresa dr. Mira Stiplovšr l kod ime Domžale, spoznamo govorico grobeljskih i^ (dr. S. Mikuž), nanizana pa je še cela vrsta z?nl yiCi. Povzeti so nekdanji zapisi, članki o Domžalah m o* j: Ob koncu so predstavljena tudi nekatera naj podjetja v občini. Ob tem je treba povedati, da so ' sti glede na prejšnje izdaje novelirane, le pri ostali stari podatki. Kljub mnogim urgencam d publikacije ni uspelo motivirati delovnih organiza U ^ poslale nove podatke. Ob sklepu so nam Ponu^1 Lj,ri(ili enciklopedičnih podatkov, ki jih priročnik za potrebe pač vsebuje. Z novo publikacijo, ki sta i° in tekste zbrala Peter Svetik in Zmago Čermelj, so ^ pa še Vera Ukmar, Tone Ravnikar in Matjaž Broidn. ^ Domžalah bogatejši še za eno tiskano strokovno ov gradiva, ki bo morda kdaj kasneje zc|namc^|T1t.^ ^jiŽi za predočenje naše dobe več, kot pa nam izid te pomeni danes. ^ Br0jfln ZLATI SLAMNIK, GORJAČA ROKOVNJAČA ZLATI SLAMNIK tokrat uredništvo S ČESTITKAMI OB NJIHOVI 70. LETNICI ^ kolektivu DOMA POČITKA V MENGŠU spevek kraju, za urejenost in očitno sl<^f)o videz ustanove in okolice ter za Rese skrb za dobro počutje oskrbovancev. ^ GORJAČO ROKOVNJAČO pa tokrat nu ki*! Ulili« nekdanjo Navžarjevo domačijo v gradbišče in odlagališče gradbenega riala. > njamo trenutno še neznanim storilce111' ^ urejen cvetlični park in njegovo okoli^^iHc Kriki naše vsakdanjosti: Na domžalskem pokopališču... Oko se sP°$irie!! utrujenosti in čutim, ko se bodisi na ^ polici ali vrtu, ^ m zadnjem V°L naših dragih- |glf Tisto malo grej počivata oče ih stjj^f sem skušala prekh njem in cvetjem- j Posadila sem ženkravt. Njegov Vaj si je pokojni mu bo uspelo vzg lepo rastlino. o p soij me J«J^ izgih i cu, ko je z gf ^eljJLiJ metno rdeč sem odštela i(1 if kakršne je j moja mama. ^ samo tri fjp* in izginilo tud've roza vodenka. srce je zojj td- / ševalo: «jaj ^ oko se spočije m OBČINSKI P0*1