ALBIN SPREITZ: Več demokratizma v naše organizaci]e. V zadnji številki ,,Tovariša" čitamo o kastah v naših vrstah. Prav žalosten je ta pojav! Res je, da se v političnem življenju vedno bolj pojavljajo idejni razkoli v istih strankah, kar znači neenotnost mišljenja in organizacijo na zunaj. Vedno bolj se redči takozvana organizacija mišljenja. Psihološko je to popolnoma umljivo. V današnjem tako politično vzburkanem času ne gre pri ?3itacijah toliko za idejno soglasje, kakor za število! Število je, kakor je že učil slavni Pliytagora, kvintesenca vsega obstoječega, glavni činitelj, ključ do razrešitve vsemira! Koliko jih je, ki se pridružijo kakšni politični ali strokovni organizaciji edinole iz kakšnega materijalističnega razloga! Idejni razkoli v raznih političnih in stanovskih organizacijah dovedejo sčasoma do takozvanega političnega in socialnega individualizma, za katerega se ogrevajo nekateri nadredni intelektualci. Omenjam le nedavno preminulega slavnega naravoslovca Haeckla in tiste struje v moderni biologiji, ki ocenjajo individuje le po prirodnih in umstvenih zmožnostih. Biva pa še drugi svet, in to je svet čuvstev, ki neguje in poudarja socialni na^on do sočloveka. V globokočuteči pcsmi »Siromak" pravi Simon Orcgorčič: ,,Za vse je svet dovolj bogat in srečni vsi bi bili, ko kruh dclil bi z bratom brat s prav srčnimi čutili.1' S tem prestopim na prag čistega demokratizma, ki je le drugo imc za nesebično človekoljubje in je organizacija ljudi na podlagi socialne cnakopravnosti in svobodc. Čisti demokratizem ni politična struja, saj hoče biti vcmdar vsaka stranka, tudi najbolj reakcijonarna, vsaj na zunaj dcmokratična! — Demokratično mišIjenje je upoštevanje, spoštovanje in stvarno razmišljanje o vsakem poštenem mnenju in streml]enju ter klonitev večini. Toda dovolj o tem. — Kakor nam članek ,,Kaste" pove, se snujejo in že dejansko obstoje organizacije raznih vrst učiteljstva. Re, je, da se v organizacijah istih stanovskih članov lažje in boljše prccizirajo težnje in stremljenja taistih, a političnega učinka ni, ker današnji čas pozna in spoštuje le velike organizirane sile, kar je preveč znano dejstvo. Ne morem pa preko rcsnice, ki jo je slavni francoski mislec dr. Gustave Le Bon izrekcl v svoji znameniti knjigi: ,,Psihološki zakoni razvoja narodov", da fatiatiki in haluciniranci ustvarjajo zgodovino! Toda takšne krepke indiyidualitete vplivajo le sugestivnim potom na množice. To pa ne pomenja v  naših stremljeniih ničesar.  Okrajna učiteljska društva, ki so veje osrednje učiteljske organizacije, morajo biti prevevana duha čistega demokratlzmal Ne prišlo bi do separatnih društev, če bi se v okviru okrainih »čiteljskih društev zasnovali poseboi odseki takšnega strokovoega učiteljstva, ki so y kraju. Recimo strokovno učiteljstvo, učiteljice žensklh ročnih del, otroške vrtnarice in drugo takšno učiteljstvo bi tvorilo poseben odsek v društvu. Za njih specijelne težnje se mora zavzeti vso v društvu organizirano učiteljstvo z vso vnemo in po aačelih čit stega demokratizma! | Dnevni red zborovanj obsegaj vselej : kakšna stremlienja imenovanega učitelj| stva. Zborovanja mora obvladati duh solidarnosti, tesne stanovske zavesti! Premalo se pri naših društvih upošteva položaj upokojenega učiteljstva in učiteljic ženskih ročnih del. Nc vem, zakaj se ne agitira z vnemo, da pristopijo k društvom učiteljice ženskih ročnih del? Nadalje nc vem, koliko učiteljic ženskih ročnih del je organiziranih v raznih okrajnih učiteljskih društvih. Vem pa, da jako malo in da navadno ne pridejo nikoli do besede! — Smatra se jih za nižjevrstne individuje! Odbor društev mora biti sestavljen na popolnoma dcmokratiškem temelju. Poiovico članov naj tvorijo učitelji, polovico pa tudi učiteljice. Njih mnenje se ne sme smatrati za nižjevrstno ali slabo mnenje, kakor se tu in tam prigodiva. Več razumevanja za socialni sestav drttžbe, več demokratizma in izginlle bodo separatistične organizacije in separatistične težnje iz naših vrst. Skujmo tesneje organizacije, zakaj le v združenih, strnjenih vrstah je moč!