Tašuiaa plamaa r g*t«viai. IZHAJA VSAK TORBE, ČETRTEK IN SOBOTO. Ceia y«su«u storilki Din 1-50. TRGOVSKI tIpT VN časopis asa trgovino, Industrijo In Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. — Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. Naročnina za ozem>; 45 D, mesečno 15 L \>c ^ .i pol leta 90 D, za četrt leta • jO. — Plača in toži se v Ljubljani. LETO vrn. Telefon št. 552. LJUBLJANA, dne 7. februarja 1925. „u št. 552. ŠTEV. 16. Trgovska kriza na Dunaju in sodišča. Stiki naših trgovskih krogov z Dunajem bo se tako ozki, da nemara ne bo odveč, ako sporočimo naši javnosti to, kar piše predsednik dunajskega trgovskega sodišča dr. Engcl v Deutsche Jur. Zeit. (Berolin) o vplivu krize lanskega leta na poslovno delo pri dunajskih sodiščih. Jasno je, da se porodi tim več sodnih pravd, čim hujša je gospodarska kriza. Za trgovce pride tudi še število poravnav kot predkonkurznega postopanja v poštev. Oboje, pravde in poravnave, so v I. 1924. na Dunaju silno narastle. Tako je bilo tam v letu 1923. pravd pri dunajskem samostojnem trgovinskem sodišču (nalik našemu deželnemu sodišču v Ljubljani) 16.176, pri samostojnem okrajnem sodišču za trgovinske zadeve pa 6130 pravd, skupaj 22.306. Takrat je sodilo okrajne? sodišče v zadevah do 1,000.000 n. a. K, v pravdah nad tem zneskom pa trgovinsko sodišče. V februarju 1924 pa se je zakonito zvišala meja za pristojnost okrajnega sodišča od 1,000.000 na 15,000.000 n. a. K. Splošno se je pričakovalo, da bodo vsled tega zborna sodišča, torej tudi trgovinsko sodišče zelo razbremenjena. V resnici pa je bilo narobe! Navzlic temu, da so oddali vse pravde izpod 15,000.000 nemških av. kron predmetne vrednosti cd trgovinskega sodišča na Dunaju tamkajšnemu okrajnemu sodišču, imeli so v 1. 1924. vendar še več pravd kakor prejšnje leto, namreč 16.398, a ! r. število pravd pri okrajnem sodišču za trgovinske stvari je poskočilo od 6130 na 24.336. Skupno število pravd pri obeh sodiščih, ki je znašalo v I. 1923. 22.306, se je v letu 1924. zvišalo na 40.734; iz tega se sme sklepati, da je trgovska kriza na Dunaju v letu 1924. postala v primeru z letom 1923. skoraj za 100 % hujša. To se pa razvidi že jasnejše iz sta- j tistike poravnalnega postopanja. Poravnalni red je stopil za vso.Avstrijo v drugem letu svetovne vojne 1. januarja 1915, v veljavo. Število vseh predkonkurznih poravnav pri dunajskem trgovinskem sodišču od 1. 1915. do 1. 1923. je znašalo skupno 633, v l. 1924. pa 1228, torej malodane še enkrat toliko kakor v vseh prejšnjih 9 letih skupaj. Pri vsem tem smatrajo merodajni krogi, da bo treba poravnalno postopanje čim prej reformirati: Najmanjši poravnalni ponu-dek naj bi se zvišal na 35%; poravnalno postopanje naj ne bo dopustno, če se je trgovec nahajal pred manj kot enim letom v poravnalnem postopanju; poravnalno postopanje naj oži- ' vir če se pri poravnavi prevzete dolžnosti ali sploh ne izpolnijo ali pa ne pravočasno. Zanimivo bi bilo razgledati se po statistiki naših zbornih sodišč, da vidimo, kako je s temi rečmi pri naših ! trgovcih. Kdaj bomo učakali oficialno priobčevanje statističnih podatkov v : naši državi? I n Izvoz Jugoslavije leta 1924. Sedaj sc znani tudi že podatki izvoza za december, tako da lahko sestavimo izvoz vsega preteklega leta. V decembru 1923 smo izvozili 275 tisoč ton blaga v vrednosti 828 milijonov dinarjev. Prirastek v tonah znaša ™%, v denarju pa 15%. Vzemimo skupaj leti 1923 in 1924: Leta 1923. 3,025.914 ton, 8.048 milijonov 843.930 Din; leta 1924. 3 milijone 915.700 ton, 9.538.774.432 Din. Skupaj 889.786 (29.41 %), 1.489 milijonov 930.502 Din (18.51 %). Ivoz se je torej izdatno dvignil; skoraj za tri desetine glede kvalitete ■n za slabo petino glede vrednosti. Navedli bomo še glavne predmete izvoza v decembru po tonah in po vrednosti: Koruza 92.474 ton, 189.6 milj. Din. Pšenica 23.879 ton, 104.1 milj. Din. Drugo žito 3.319 ton, 11.6 milj. Din. Stavbeni les 77.680 ton, 94.8 milijona dinarjev. Kurivni les 29.320 ton, 8.8 milj. Din. Sveže meso 2.198 ton, 59.4 milijona dinarjev. Pšenična moka 8.280 ton, 51.2 milijona dinarjev. Jajca 849 ton, 30.6 miljena Din. Baker 502 ton, 21.6 milijona Djn. Bob in fižol 3798 ton, 16.5 milijona dinarjev. Cement 30.208 ton, 14.1 milj. Din Razno 105.218 ton, 200.5 milj. Din. 2.841 7.635 5.514 57.216 Obdavčevanje tujih trgovskih potnikov in agentov po odredbah trgovskih* pogodb. V beograjskem »Ekonomistu«; priobčuje g. dr. Milan Todorovič, načelnik v ministrstvo trgovine in industrije, zanimivo razpravo o obdačevanju £jih trgovskih potnikov in agentov, ki je tem bolj aktuelna, ker pisatelj odlično sodeluje pri trgovskih poga- Največ koruze je šlo v Avstrijo (za 71.2 milj. Din), v Češkoslovaško, 56.5, in v Milan, 18.9. Pšenice je kupila Bolgarija za 45.8 milijonov dinarjev, Ogrska za 17.4, drugo žito pa posebno Grška 6.8 in Avstrija 4.3. Stavbnega lesa je šlo v Italijo za 64.7 milijonov dinarjev, na Francosko za 9.9, v Avstrijo za 8.7, kurivnega lesa pa v Italijo za 4.8 in na Ogrsko za 3.4. Mesa je kupila Avstrija za 37.1 milijonov, Italija za 10.4, Švica za 7.7. Pšenične moke, Češkoslovaška za 15.6, Bolgarija za 13.9, Avstrija za 13,8; jajc Švica za 20.9, boba in fižola Italija za 11.7 itd. Koruza je obdržala prvo mesto v izvozu, ki ga je imela tudi že v novembru. V decembru 1924 smo eks-portirali 9247 vagonov, toliko kot doslej še nikoli, razen v letošnjem januarju. Živine smo pa izvozili toliko: dec. 1923 dec. 1924 Konj 3.761 Goveda 14.187 Prašičev 11.395 Perotnine 62.996 Vzrok nazadovanja tiči v porastu dinarja in tudi v izvozarini. Naši tekmeci v izvozu živine so Ogri, Rumuni in Poljaki, kojih valuta se ni dvignila in ki so dvig dinarja porabili za ojačen izvoz živine v Avstrijo in Češkoslovaško. i s janjih naše države z inozemstvom. ! Razprava se glasi v slovenskem pre- ) vodu nastopno: j »Glede označenega obdačevanja najdemo v raznih trgovskih pogodbah dve razni, v bistvu neenaki odredbi. V nekaterih pogodbah so trgovski potniki iz ene pogodbene države oproščeni vseh neposrednih davkov za kupčije, izvršene v območju druge pogodbene države. Tako so bili, na primer po določbah predvojnih pogodb trgovski potniki in agenti iz Nemčije oproščeni vseh neposrednih davkov za kupčije, sklenjene v Av-stro-Ogrski monarhiji. Obratno so imeli isto davčno olajšavo trgovski potniki iz Avstro-Ogrske. Nasproti temu vsebujejo druge pogodbe (švicarske, švedske, norveške, danske, ruske itd.) določilo, ki je dovoljevalo obdačevanje trgovskih potnikov za kupčije, sklenjene na teritoriju dotičnih držav. Tako, na primer so nemški trgovski potniki vedno plačevali davke za kupčije, sklenjene v Švici. Ako uvažujemo, da ima vsaka odredba pogodbe, odnosno bi pač morala imeti svoj raison d’etre, je umestno in potrebno, da se vprašamo, kaki razlogi so mogli povzročiti neenako rešitev enega in istega vprašanja. Odgovor na to vprašanje ni težak, ako se upoštevajo gospodarske, v glavnem pa trgovske prilike v posameznih državah. Upoštevanje konkretnih trgovskih prilik v posameznih državah nas navaja do sledečega sklepa: Države, iz katerih, so trgovski potniki jako aktivni v področju drugih držav, bodo vedno težile za tem, da so sprejme v trgovsko pogodbo določilo o medsebojnem opraščanju trgovskih potnikov. To stremljenje je od njihove strani povsem upravičeno: izguba na davkih, kojo utrpe vsled oprostitve tujih trgovskih potnikov od davka v svoji državi, je vedno manjša od onega davka, katerega bi morali njihovi potniki plačati za kupčije, katere sklenejo v inozemstvu, tako da znači pravna reciprociteta, katero nudijo, za nje v praksi odločno dobiček. Povsem drugačen je položaj v tej zadevi v državah, iz katere trgovski potniki niso v zadostni meri aktivni na tujih tržiščih. Pri takih (neaktivnih) državah bi bil davek, katerega bi pobrale od tujih trgovskih potnikov, večji od onega, katerega bi plačali njeni trgovski potniki v inozemstvu. — S tega stališča je popolnoma razumljivo, da take države sprejemajo v svoje trgovske pogodbe določila, ki dopuščajo vzajemno obdačevanje obojestranskih trgovskih potnikov in agentov. Ko smo razložili razloge, ki govore v prilog ene ali druge solucije, umestno je, da vprašamo: kakšna rešitev bo bila najprimernejša za naše konkretne prilike? Poznavalci naših trgovskih zvez in odnošajev z inozemstvom ne bodo v dvomu za hiter in točen odgovor na to vprašanje. Ako bi mi vodili statistiko o številu naših trgovskih potnikov, ki sklepajo kupčije v inozemstvu, in o številu tujih trgovskih potnikov, ki sklepajo kupčije pri nas, bi prišli brez dvoma do prepričanja, da je število zadnjih brez primere večje nego prvih. Dobri poznavalci naših trgovskih stikov z Avstrijo trdijo, da pride na 100 avstrijskih potnikov pri nas komaj 7 do do 10 naših potnikov v Avstriji. Pri tem položaju je jasno, da je za naše interese ugodnejša druga solu-cija, to je vzajemno obdačevanje obojestranskih trgovskih potnikov in agentov. Celokupna vsota davkov, katero bomo na tej podlagi pobrali, bo znatno večja od one, katero bodo naši trgovski potniki plačali za kupčije v inozemstvu. Poleg tega razloga, ki je državno-fiskalnega značaja, obstoji še en razlog, ki dokazuje umestnost obdačevanja, namreč preprečena favorizacija tujih trgovskih potnikov napram onim domačinom, ki poslujejo na domačih tržiščih. Naši trgovski potniki in agenti, ki poslujejo na domačih tržiščih, plačujejo v vsakem primeru davek od svojega posla, bodisi kot samostojni trgovci (agenti), bodisi kot nameščenci. Ako bi torej tuji trgovski potniki in agenti bili oproščeni od davka za kupčije, katere sklenejo pri nas, bi bili oni že samo vsled tega v neugodnejšem položaju. Pristaviti moramo še takoj, da favoriziranje tujih trgovskih potnikov in agentov potom davčne oprostitve tangira tudi interese naših trgovcev in industrijalcev, to je tudi oni so vsled omenjene davčne oprostitve v neugodnejšem položaju, in to na našem lastnem tržišču napram trgovcem in industrijalcem iz inozemstva. Komaj je'potrebno naglašati, da ni niti enega upravičenega razloga, ki bi nas mogel napotiti do tega, da favoriziramo^ tuje gospodarske kroge napram našim domačinom, nasprotno vsaka modra gospodarska politika mora imeti v tem oziru nasprotne težnje. Drugo vprašanje, s katerim se hočemo baviti povsem na kratko, je: na kakšen način naj se obdačujejo tuji trgovski potniki in agenti? ! Brez dvoma bi bilo najpravilnejše, da bi se vzel za podlago davka zaslužek, kateri jim dohaja iz njihovega , poslovanja v naši državi, a kot merilo za višino tega zaslužka bi moglo služiti število in vrednost kupčij, ; sklenjenih v naši državi. | Iz mnogih davčno tehničnih razlogov ta način obdačevanja ni mogoč, Vsled tega se je v vseh državah uvedlo obdačevanje v obliki takse pri vi-diranje legitimacijske karte, to je ob priliki, ko tuj trgovski potnik predloži svojo legitimacijsko karto na vidi-ranje, pobere davčno oblastvo takso za vidiranje. Višina takse je odvisna od časovne dobe, katero hoče pri nas prebiti in od števila firm, katere zastopa. Tako so na primer tuji trgovski potniki plačevali na Švedskem v predvojni dobi kot takso za vidiranje legitimacijske karte 100 kron mesečno, a za vsako novo firmo, katero so zastopali pa še pribitek po 50 kron. | Odtekanje zlata iz Amerike j v Evropo. j Iz Nevv Yorka izvemo: Zadnji rae-; sec preteklega leta pomeni mejnik v zgodovini razmerja Amerike do Ev-, rope. Tok zlata se je zlival nepresta-1 no skoz štiri leta iz Evrope v Ameriko in je nagromadil na prejšnji kup kovine še eno milijardo dolarjev. Ta tok se je začel sedaj polagoma obračati nazaj. Prihodnji meseci bodo pokazali ali fe odtekanje v obratni smeri, ki je bilo v zadnjih tednih leta 1924 večje, kakor ves zlati izvoz marsikakšnega povojnega leta, posledica začasnih razmer ali pa ima trajne vzroke. Amerikanci so odhod zlata | najprvo z veseljem pozdravili, potem jih je pa le začelo malo skrbeti. S stabilizacijo angleškega funta bo zlati dotok menda dobil normalno izmero. V članku »dober funt« smo govorili o potovanju Montagnja Normana v Ameriko, o stabilizaciji funta in o skupnem delu ameriškega in angleškega kapitala. Izvoz zlata v novcih i in palicah je znašal v decembru 40 >/.■ atrantnč^ifo*y «i *s» t*ma*nA*js .mir. uT*.'*y^'*nr?>*r^ ■ ■'■ . ag«rw. .^WC^«3t«WiW^.*^* T2n&.«a*»a»r - ; milijonov dolarjev. Ker je obenem dovoz se znatno znižal, se je izvoz seveda še bolj poznal. Več okoliščin je ta dogodek povzročilo. Tako je prišlo veliko povpraševanje iz Indije, ker je bil zamenjalni kurz napram Londonu ugoden in kamor je večji del ameriškega zlata iz Londona odtekel. Zraven so prišle nemške zahteve po zlatu iz ameriškega deleža na Dawe-sovem posojilu. Slednjič je šlo veliko ameriškega zlata v London vsled ta-mošnjih višjih obresti. Šele močno investiranje ameriškega kapitala v tujini (lani so dali Amerikanci 1200 milijonov dolarjev inozemskega posojila; prim. članek o svetovnem gospodarstvu) je zlati zaklad malo iz-balanciralo; sicer bi se bil izredno pomnožil, ker je trgovska bilanca z eno milijardo dolarjev aktivna in dobiva Amerika velika vplačila na obrestih in odplačevanju posojenega kapitala. Na koncu leta 1924 je dosegla zaloga kovanega zlata v Zedinjenih državah doslej nedoseženi znesek 4600 milijonov dolarjev; to je približno dve milijardi dolarjev več kot je potrebno, da se vzdrži zdravo kreditno in vrednotno gospodarstvo, /salo je šlo zlato lahko v večji meri ven, ne da bi to gospodarstvu najmanj škodovalo. V vsem svetu se kaže tendenca k povrnitvi k zlati valuti. To gibanje je posebnega pomena za Združene države; kajti stalno zabra-njevanje zlata kot plačilnega sredstva bi bilo vzelo Ameriki glavni vir njene moči. V decembru započeti izvoz zlata pozdravljajo pametni gospodarji v Ameriki kot znak ozdravljenja svetovnogospodarskih razmer. Iz carinske prakse. (Nadaljevanje.) III. Odločba D. S. O priliki izvoza živine sem carinarnici v Mariboru prijavil v nekem vagonu 51 živih svinj pod 50 kg komad, Katere so po tedanji izvozni tarifi bile proste carine, in 3 nad 50 kg. Carinarnica je pa ob priliki uradnega piegleda baje našla 5 živih svinj v teži nad 50 kg in 49 komadov v teži pod 50 kg ter me je na podstavi tega izvida kaznovala. | Zoper rešenje carinarnice sem vložil pritožbo na ministra financ, v kateri sem uveljavil nastopne proti-razloge: Dne 3. marca 1922 so se predmetne svinje v predpoldanskem času stehtale posamič ter se je pri tem ugotovilo, da je faktično tehtalo 51 svinj manj nego po 50 kg. Pri tehtanju so bili prisotni: lastnik sam, moj pomočnik in državni živinozdravnik. Opoldne je pa spremljevalec teh svinj — navzlic prepovedi lastnika — svinje nakrmir in napojil. Uradni pre-gied predmetnih svinj se je izvršil v prvih popoldanskih urah in pri tej priliki se je uradno ugotovilo, da sta dve siti in nakrmljeni svinji tehtali: ena 51 kg in druga 52 kg! Diferirala je torej teža za samo 3 kg, katera teža, porazdeljena na 51 skupnih svinj, ne znaša niti 0.05 kg na komad. Ako bi se bile svinje uradno pregledale in tehtale par ur pozneje, bi bile pri-rodno vse tehtale po pod 50 kg, katero mejo je določil zakoni Očividno ni bila namera zakonodajalca, ko je navedel svinje pod 50 kg kot carine proste, dočim je svinje nad to težo obdačil s 150 Din za komad, da bi prve — napojene in nakrmljene — ne smele tehtati niti i gram nad 50 kg; pač pa je gotovo bil njega namen, zabraniti carine prost izvoz svinj, katerih teža bi presegala vsaj 5—10% v tarifi določene skrajne teže 50 kg. Tudi ni povoda za kazen, ako je bila večja teža povzročena pri rodno ali po elementarnem pojavu. Če bi bil na predmetne svinje n. pr. zapadel sneg med enim tehtanjem in drugim, bi bila tudi nastala majhna razlika v teži, katera bi se pa naravno odstranila pri tehtanju v gorkem hlevu. Kazen je potemtakem nepravična ter ne odgovarja intenci-jam zakona, ki predpostavlja za kazen — namero oškodovati državo. Ta namera v našem primeru popolnoma odpade: največ bi bila morala carinarnica, v dvomu, ubrati tudi carino za oni dve svinji, ki sta po cari-narničnem naziranju tehtali čez zakonito določeno težo, a ne kaznovati. Gornjo pritožbo je ministrstvo financ s svojim rešenjem C br. 32.272 od 24. avgusta 1924 odklonilo ter potrdilo carinarnično prvotno razsodbo. Proti rešenju ministrstva sem predložil tožbo na Državni svet, kateri pa do danes ni še izdal svoje odločbe. Čim se mi ta vroči, jo naknadno priobčim. IV. Odločba D. S. št. 34.812 od 6. nov. 1924. Za stranko N. N. v Zagrebu sem 11. marca 1922 prijavil carinarnici v Mariboru pomotoma 7221 kg svežega svinjskega mesa namesto pravilnejše 8421 kg. Carinarnica me je zato kaznovala, ker je »našla« baje 1200 kg neprijavljenega mesa, češ, da sem hotel oškodovati državo za odpadajočo izvozno carino. V pritožbi na gosp. ministra financ proti razsodbi carinarnice sem navajal sledeče ugovore: Predmetno deklaracijo je sestavil moj pomočnik na temelju tovornega lista, v katerem je bila navedena pravilna teža 8421 kg; istotako je bila navedena pravilna teža 8421 kg v izvozni prijavi, v izvozni statistiki in v veterinarskem spričevalu, katere štiri fisiine so bile priložene deklaraciji. Poleg teže mesa je bila v listinah naznačena tudi teža ledu, namreč 1200 kg; ta teža je bila pri sestavljanju deklaracije pomotoma odbita od teže mesa. Dolžnost carinarnice je po čl. 37. car. zak., da primeria deklaracijo s priloženimi dokumenti in da presoja, da li je ona napisana po tarifi in za- konskih predpisih. Ako se deklaracija ne ujema s priloženimi listinami, inora carinarnica deklaracijo vrniti vlagatelju s pripombo, v čem obstoja iiepravilnost in s pozivom, da vlagatelj pogrešek popravi ali vloži drugo naknadno deklaracijo. (O. D. S. od 15. sept. 1908, št. 7791.) Carinarnica v Mariboru je v tem primeru postopala zoper določila zakona in proti navedenim odločbam ter me je potemtakem nezakonito kaznovala. — Ministrstvo financ je z odlokom C br. 32.272 z dne 24. avgusta 1924 priziv odklonilo kot neumesten in v zakonu neutemeljen ter potrdilo carinarnično razsodbo. Državni Svet pa je na mojo tožbo z odločbo1 št. 34.812 od 6. nov. 1924 tožbi ugodil iz sledečih razlogov: »Žalilac se od mah u zaslušanju br. 6411 branio, da je u tovarno m listu i u overenju o poreklu robe, koje je ispravi podneo uz deklaraciju, bila označena stvarna težiua robe, koja je i pregledom nadjena, te je carinarnica shodno čl. 37. car. zak. uporedja-juči deklaraciju sa podnetim ispra-vama bila dužna vratiti deklarantu, da drugu napise. Tu odbranu žalioca ni carinarnica ni Ministar Finansija nisu cenili, a od toga, med ju tim, za-visi i postojanje dela iz čl. 166. car. zakona. Ovo tim pre, Sto bi odbrana njegova bila osnovana, ako je u podnetim ispravama označena stvarna količina, pošto se ona u torne slučaju ne bi slagala sa težinom, označenom u deklaraciji, te bi je carinarnica iimila vratiti deklarantu po čl. 37. car. zakona kao neispravnu, da grešku ispravi. Stoga je D. S. na osnovu čl. 201. car. zak. rešio: da se i žalbeno rešenje poilišti. (Nadaljevanje sledi.) fBUDOHA« crr 13 Savič: iaša industrija in obrt. (Nadaljevanje.) 65. Naša kovaška obrt in industrija. Poljedelsko orodje in naprave se izdelujejo v naši državi na obrtniški, hišno-industrijski ali tovarniški način. Na obrtniški in hišno-industrijski način poslujejo na starodavne tradicije vezani kovači v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Črni gori in Dalmaciji ali moderni kovači, ki izdelujejo po celi državi okove za vozove, podkve, pluge, motike- sekire itd. V Srbiji so ti kovači v jugo-zapadnem delu Srbije Srbi, sicer pa večinoma cigani, trebe seljakov, vsled česar se ta obrt potrebe seljakov, dočim trpe radi rige, britve, nože itd. nove in poprav-preseljuje v sela kjer krije po vaseh ljajo stare. Delajo izključno za potega njihovi tovariši v mestih. Ta obrt Izdelujejo pluge, sekire, motike, ve-v mestih od dne do dne bolj peša in trpi,deloma radi poslovanja modemih kovačev, deloma radi uvoza tujih izdelkov. Neže in britve izdelujejo kovači v Vilrovici, Prizrenu, Uzicah in Kragujevcu. Žeblje za vole in konje, ki se potrebujejo za kovanje na turški način, izdelujejo cigani v Vranji, Jelasincu, Surdulici in Vladičnom banu v taki množini, da krijejo vso potrebo v državi. V Bosni in Hercegovini so izvzemsi kovačev v Varcar-Vakufu, Varešu in Kreševu vsi ostali kovači cigani. Ko- . vači v Varešu izdelujejo pluge, leme-že, kotle, motike, sekire, tečaje, kose, verige itd. V Varešu so v obratu tri fužine s petimi nakovali na vodni pogon, ki izdelujejo pluge, naprave za peko kruha itd. Lastniki teh fužin so: 1. Šimo Mitič, 2. Mijo Zlovšic, 3. Jožo in Ilija lličič, 4. Pero Suljuzcvič in 5. llija Mrtič. V teh fužinah se obdeluje sedaj samo staro železo. Poleg fužin je še 15 kovačev, ki izdelujejo ostale kovaške izdelke na la način, da večje reči prekujejo v fužinah, dovršijo pa kovanje potem doma v lastni delavnici. Organizirani so v zadrugo. Te fužine in kovači so žalosten ostanek nekdaj sloveče tamošnje industrije. V Kreševu se nahaja kovaška zadruga, osnovana s pomočjo vlade, da si je mogla nabaviti nakovala in orodje. Zadruga izdeluje pluge, lemeže, motike raznih vrst, razne lopate, svedre, rovnice, kose, sekire, grablje, kline za brane, krampe, kovaško orodje, podkve itd. Tekom 24 ur more izdelati 250 do 300 kg raznega blaga. Poleg zadruge obratujejo tudi drugi kovači, ki izdelujejo te in slične predmete. Mijo in Ivo Nikolič v Kreševu izdelata na leto deset vagonov konjskih podkev za bosanski podkov. Karol in I. Verosti v Zenici izdelujeta železne pluge za oranje po goratih njivah in drugo poljedelsko orodje. Anton Novotny v Prijedoru izdeluje in sestavlja pluge, sejalnice, kopač-nice, vetrenjače in ročne mlatilnice. V Bos. Kostajnici izdelujeta brata Ferhatovic železne pluge in sicer do 500 na leto. »Limin< d. d. v Sarajevu izdeluje čohala za konje in govedo. V vaseh Potočani, Bijelovcu, Bilja-ča in Srebrsica (okraj srebrniški, okrožje tuzlansko se bavi s kovaško obrtjo 20 ciganov. V Livnu izdeluje 15 kovačev-ciganov žeblje, nože in vile. V 1). Vakulu izdeluje pet ciganov podkve in plužne dele. V Bos. Novom se izdelujejo britve, istotako se britve izdelujejo v Črni Reki in Srpski Suhači; proizvajanje teh britev je precejšnje in pokriva potrebe bosanske krajine in Like. V Foči delajo nožarji izvrstne in sloveče nože. V Starem Majdanu izdeluje šest, v Stari Reki pa štirje kovači poljedelsko orodje. V Tešnju je šest ciganov kovačev, v Višegradu 20 in v Rogatici 42. V zvorniškem okraju v vaseh: v LISTEK. Herbert N. Casson: Dvanajst tipov. Šesti tip: VPRAŠAJTE SVOJEGA BANKIRJA! V džungli finančnega sveta ni nobenih stez in nobena karta jih ne kaže. Vsakdo hodi veliko časa v zablodi. Je pa nekaj maloštevilnih ljudi, ki sc skoraj vse svoje življenje prebili v džungli in ki zato poznajo njene nevarnosti, pa tudi znake preteče nesreče. Zato pa poznajo tudi sredstva, kako se nesreči ogniti. Ti zanesljivi ljudje so bankirji. (V Ameriki in Angliji je poklic bankirja strogo ločen od poklica mešetarja. Bankir sprejema denar in njegova naloga je, da ga plodonosno naloži. Mešetar pa izvrši samo gotov trgovski posel in sicer proti določeni proviziji. Bankir je napram svojemu klijentu v ozkem prijateljskem razmerju, tako nekako kakor odvetnik ali domač zdravnik. Zelo pogosto ima bankir tudi za svoje nasvete stalen leten ho- norar. V splošnem pa se ozira v tem poglavju Casson predvsem na ameriške razmere. (Op. prev.) Džungla pa je tudi polna manj zanesljivih ljudi. Faizeri in navadni sleparji se vam ponujajo kot vodniki v goščavi. Imajo celo karte in kažipote pri rokah. Vse mogoče poti bi vam hoteli pokazati skozi goščavo. Vse vam bodo povedali, karkoli boste zaželeli. Kakor hitro stopite v džunglo z listnico, se vas bo s ponujanjem pomoči naravnost oblegalo. Na stotine ljudi, ki so sami brezna-dejno zašli v zablodo, se vam bodo ponujali kot ljudje, ki vas pripeljejo na zlato goro. • Je namreč ena najbolj čudnih navad džungle, da vam hočejo bolni ljudje pokazati pot k zdravju in da vam hočejo lopovi in berači dopovedati, da vas žele obogatiti. Ene reči pa v džungli skoraj ni mogoče najti: nasveta ali uslužnosti brez interesa. Je bolje za vas, če to veste predno vstopite v džunglo, kakor pa če zveste šele po svojem izstopu iz džungle. Vsi ti vodniki in svetovalci izginejo takoj, če ste izgubili listnico. Nenadoma ste sami in zapuščeni. Če se je kdo v tem pragozdu izgubil, potem postane s posebnim veseljem voditelj ali z drugimi besedami — broker (angl. mešetar). Ali si res morete misliti, če bi v resnici poznal pol na zlato goro, da bi jo za malenkostno pristojbino pokazal vam? Ne! Če rabite zanesljiv svet, potem je broker zadnji, h kateremu smete iti. Dejstvo, da ni v džungli poštenega mešetarja, morebiti še nikoli ni bilo tako odkrito povedano, toda prepričali se boste, da ta trditev v splošnem drži. Če pa dvomite, potem vprašajte moža, ki je dvajset let vrednostne papirje prodajal in kupoval. Ne, da bi bil ravno mešetar naravnost nepošten, toda on si je sestavil svojih lastnih deset zapovedi, svoi lasten nravstveni zakonik. Postavil si je svojih posebnih deset zapovedi, ne da bi pri tem Mojzesove posebno prijateljsko upošteval. Njegova prva zapoved je: »Tvoj klient naj nosi rizikok Nikdar ne misli na sigurnost, vedno misli le na akcijo. »Naprej, daljek pravi. Čisto vseeno, kam, samo dalje! Mešetar spravi vsakogar v džungli v gibanje. V splošnem je to za prebivalce džungle čisto »koristno« delovanje. Toda jaz ne govorim na splošno. Bralcem hočem povedati, kako si ohranijo svoj denar in kako morejo zaslužiti več. Noben mešetar ne leži ponoči brez spanja v postelji in misli na kliente, ki- so danes zaradi njega v revni hiy. Če bi hoteli mešetarji to delati, potem bi morali vsi brez izjeme umreti vsled nespanja. Mešetar se pusti običajno voditi od govorjenja in ne od načel. Obenem z gibanjem trga se giblje tudi mešetar. Le redko študira ekonomske zakone. Nima ne karte, ne kažipota in ne kompasa. Sledi samo svojemu klientu, o katerem pravi, da ga vodi. On sploh ni voditelj. Kvečjemu spremljevalec. Kakor hitro vam je to jasno, morete mešetarja uporabiti celo z dobičkom. (Dalje sledi.) « Štev. 16. TimoVMKi UST, 7, februarja 1925. i« w'iiww»HP«N?g«»rMiirwr r»— i -jh* Stran 3. Kalesiji, Prujavoru, Zaseoku, Lopa-ru, Kozluku in Bilotovcu je 20 ciganov kovačev. Cigani se bavijo s kovaško stroko tudi po drugih krajih, vendar pa ne v takem številu, ampak kvečjemu po 1 do 2. V Vojvodini, Hrvatski in Slavoniji ter v Sloveniji obratujejo takozvani moderni kovači in ti skoro v vsakem večjem kraju. H1 V Tržiču izdeluje K. Globočnik poleg kos in srpov tudi 20.000 lopat. V Loki pri Mozirju izdeluje Ivan Kovnik motike, lopate, sekire, cepine, krampe itd. V obratu ima motorni pogon. V Rušah izdeluje železarna in livarna A. Pogačnika sekire, dleta, cepine, krampe itd. Na elan izdela do 600 komadov ali 800 kg težine, a pri polnem zaposlenju do 1000 komadov. V obratu ima vodno turbino na 32 konjskih sil in električno centralo z 7 Konjskimi silami. Nadalje ima pet strojnih nakoval in vse druge za moderni obrat potrebne stroje. Zaposluje 22 delavcev. Železarna na Muti ob Dravi izdeluje lopate vseh vrst, vile, motike, sekire, dleta, svedre za razne potrebe, potrebščine za vodovodne naprave, orodje za ključavničarje in kovače itd. Vil izdela na leto 80.000 komadov, a ostalega blaga 18 vagonov. Poleg tega izdeluje tudi vlite predmete, kakor kotle, ploče za štedilnike, peke, rešetke itd. Ima 14 vodnih tečajev, Francisovo turbino na 95 konjskih sil, elektrodinamo na 47 konjskih sil, 8 nakoval, 4 ventilatorje in vsakovrstno orodje na motorski pogon. Delavcev zaposluje 160. Poleg navedenih, izdelujejo kovaške predmete: D. Rakuš, Ceije, železarna v Framu, Hita Kolumbos, Ruše, »Ostrina« d. z o. z., ki vsekava žage iz uvožene surovine. (I)alje sledi.) Trgovina. češkoslovaške indeksne številke v I. 19^4. Indeksna številka za veletrgovino na Češkoslovaškem je izkazovala v mesecu januarju 990, v februarju 102y, v marcu 10:56, v aprilu 1022, v maju 1015, v juniju 981, v juliju 965, v avgustu 997, v septembru 997, v oktobru 1008, v novembru 1020 in v decembru 1031. Prodaja denaturiranega špirita. — Fi- namno ravnateljstvo v Mariboru je topilcem pijač podaljšalo rok za razprodajo v i:a*w8i se nahajajočega špirita do konca meseca aprila t. 1. Padanje cen žit« v Ameriki. — Po vesteh iz Newyorka in Cikaga so cene pšenici in rzi na tamošnjih tržiščih dne 5. m. dalje oslabele. Padec cen ni bil tako velik kakor 3. februarja. Vendar Mi znaten. Ta preokret se tolmači s <-ni, da se je špekulacija zaletela, ker ‘s a Nemčija in liusija večinoma že pokrili svojo potrebo. Uvozniki govedine in mesa, ki bi se zanimali za zastopstvo za razpečavanje n*esa in govedine na Dunaju, naj poš-ico° natančen naslov do 15. februaria lL2o Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani. Tržaški pomorski promet v mesecu septembru 1924. — V mesecu septembru 19‘z4 se je v Trstu v celoti izkrcalo 1,285.472 q blaga, od tega i/. Holandije (nemški premog) 285.154 q, i/, Anglije 247.9;,4 ., iz Italije vštevši Reko 123.125 kvintalov in iz Grčije 104.107 kvintalov. — V istem času se je vkrcalo v Trstu 795. 25 q blaga in sicer največ v Argen-tinijo (1.)7.814 q), v Združene države ameriške (133.012 <|), v Italijo vštevši Reko (111.071 q) in v Anglijo 78.332 q. — Pomorski promet v Trstu presega 1924 v prvih devetih mesecih promet iste dobe leta 1923 za 60% in dosega skoro 85% pomorskega prometa iste dobe v letu 1913. Pre lpisi za uvoz kvasa. Da se zmanjša Uvoz kvasa s škodljivimi sestavinami, je Generalna direkcija carin na zahtevo Ministrstva trgovine in industrije ter Ministrstva za naroduo zdravje izdala j^redbo z dne 27. m. m., ki vsebuje: v<'z kvasa je dovoljen edino preko ca-."'arnic, ki imajo kemične laboratorije, •n to so: v Beogradu, Novem Sadu, Osje-u’ a3rebu, Ljubljani, Sarajevu, Skop- ijo in Splitu. Carinarnice bodo pri vsakem uvozu poslale kemijskemu laboratoriju predpisano označeni vzorec kvasa, ki se uvaža, in dovolil se bo samo uvoz onega kvasa, za katerega izda laboratorij uverenje, da ima normalno jakost vrenja (75—85%), da ni pomešan z mavcem, kredo, saharinom ali drugimi snovmi in da ne vsebuje škodljivih se-stavin. Uvoz tega kvasa carinarnice ne bodo dovoljevale Industrija. Avstrijska sladkorna industrija. — V Avstriji se pričakuje, da bo letošnji pridelek za približno 20% večji nego je bil leta 1923, ker se je tudi površina, na kateri je nasajena sladkorna pesa, zvišala za 18%. Celotna produkcija se optimistično ceni na 60.000 ton. Avstrijski konzum znaša približno 100 do 120.000 ton na leto. Računa se torej, da se bo 50—60% knnsuma krilo z domačim pridelkom. Avstrijska sladkorna industrija se je v zadnjih letih jako ugodilo razvila, ako uvažujemo, da je pred dvema letoma krila komaj 11%, v pretečeni kampanji pa približno 30% lastnega kon-suma. Krediti za sladkorno industrijo, finančno ministrstvo je odobrilo kredit v iznosu Din 30,000.000 za tovarne sladkorja, ki morajo poravnati račune z dobavitelji sladkorne pese. Ministrski svet in glavna kontrola sta odobrila izplačilo vsote. Caring. (Jkinjenje carin na žito na Madžarskem. — Madžarska vlada je dne 25. januarja t. 1. ukinila uvozno carino za pšenico in rž, za enkrat z veljavnostjo do 1. maja 1925. Ukinjenje ima namen vsaj nekoliko omejiti močno dviganje žitnih cen. Misli se tudi že na ukinjenje carine na moko. Denarstvo. Likvidacija banke. Banka »Jugosla-! vija »d. d. v Bakru ima 15 t. m. izredno J glavno skupščino, na kateri se bo sklepalo o likvidaciji družbe. Promet. Promet lteke v letu 1924. — Da se razmere v Reki boljšajo, nam kažejo številke o prometu \ letu 1924, ki se je napraiu 1. 1923 povečal za skoro 100%. Celokupni blagovni promet je dosegel 402.438 ton (leta 1928 2060 ton). Od tega je bilo uVoza 229.762 ton (v letu 1923 pa 126.262 ton), izvoza je bilo 172.677 ton (v letu 1923 samo 82.798 ton). Ureditev tarifnih vprašanj. — Kakor poročajo iz Beograda, je prometni mi-j nister Andra Stanič izjavil zastopnikom ; Centrale industrijskih korporacij, da bo še enkrat proučil vprašanje lomljenih | železniških tarif in jih v najkrajšem čaru uredil. Obenem s Centralo industrijskih korporacij je podal komercijelni < ddelek državnih železnic prometnemu ministru poročilo o tem vprašanju in predlagal poenostavljenje železniških tarif, da se ustreži zahtevam yseh gospodarskih krogov. Pred zgradbo proge Plnvnica — Podgorica. Kakor pišejo listi iz Beograda, se bodo dela ozkotirne proge Plavnica — Podgorica pospešila in bo proga v treh mesecih gotova. Iz naših organizacij. Gremij trgovcev za ljubljansko okolico vabi na svoj redni letni občni zbor, ki se bo vršil vtpetek, dne 13. februarja t. 1. ob 9. uri dopoldne v gremijalni zbo-rovalnici, palača Ljubljanske kreditne banke, Aleksandrova cesta T.-I. z običajnim dnevnim redom. Dobiček Irt zadovoljstvo svojih odjemalcev boste dosegli le s tem blagom Razno. Francoski finančniki in Rusija. Predsednik banke za zunanjo trgovino Tara-tuta, ki se je vrnil s Krasinoin iz Pariza, je predložil sovjetski /vladi četvero ponudb uglednih francoskih bank v svrho ustanovitve francosko-ruske banke v Parizu. Nekatere francoske finančne skupine bi bile pripravljene dati tej banki na razpolago polovico potrebnega kapi-iala ter ji zagotoviti znaten kredit. Sodelovanje obeh držav pri ustanovitvi navedene banke bi omogočilo, da bi tudi ameriški finančni krogi nakazali Rusiji potrebne kredite v svrho pospeševanja obnove sovjetskega gospodarstva. Sovjetski banki za inozemsko trgovino so ponudile izdaten kredit tudi druge francoske banke, tako da bi sovjetska vlada v kratkem času pričela z večjimi uvoznimi in izvoznimi operacijami. Taratuta pravi, da so Krasinova gospodarska pogajanja s francosko vlado vzbudila veliko zanimanje pri »Centralni banki Francije« za gospodarstvo Rusije. Naša podonavska federacija in stališče Češke. Z ozirom na diskusijo o ustanovitvi Podonavske federacije pravi »Pra-Ker Presset, da eksistirajo na bivšem avstrijskem ozemlju politično in gospodarsko neodvisne države. S temi mora računati vsak resen politik. Brezplodni! je sanjati o ustanovitvi Podonavske federacije, kajti stvaritev takega političnega organizma bi imela za posledico iste konflikte, ki jih je provajala bivša habsburška monarhija. Razlika bi bila samo sledeča: Medtem, ko so v bivši monarhiji izvajali absolutno gospodar- | stvo Nemci in Ogri, bi imeli v Podonav-j ski federaciji nadvlado Slovani. Tega pa ; Češkoslovaška nikakor ne želi. Sicer se dobro zaveda interesov, ki so skupni državam srednje Evrope: zato pa hoče I pospeševati potrebno solidarnost z go-i spodarskimi iu političnimi pogodbami. S to realnostjo bi morale računati tudi I druge države, ki želijo mir. In v tem slučaju bi se morale končno odpovedati slehernim načrtom, ki merijo na ustanovitev Podonavske federacije. Koliko tujih delavcev je zaposlenih v Belgiji? Uradna statistika pravi, da je zaposlenih v Belgiji približno 20.000 tujih delavcev in sicer 15.600 v rudnikih, 4.300 pa v raznih delavnicah. Po narodnosti se delijo v Italijane, katerih je 5430, v Alžirce in Marokance, katerih je 3600, Francozov je 2200, Poljakov 2750, Nizozemcev je 1200, Jugoslovanov 400, Čehoslovakov 400, Rusov 130, Špancev 110 in Angležev 63. Razen teh je zaposlenih v Belgiji tudi nekaj Ahesincev, Švicarjev, Turkov in Senegalcev. Zvišanje davkov na opojne pijače v Rusiji. Ko je prišla v Rusiji sovjetska vlada na krmilo, je svečano prepovedala sleherno izdelovanje žganja. Ta prepoved je ostala v veljavi do konca januarja. Sedaj pa se je sovjetska vlada odločila za ukrep, ki je v polnem nasprotju z njenim dosedanjim zadrževanjem naprav alkoholnemu vprašanju. Dovolila je zopet izdelovanje >vodke« ter uvedla monopol na žganje. Ta korak opravičuje sovjetska vlada s trditvijo, ad ne more najti nobenega drugega sredstva za poravnavo deficita. Tudi na druge opojne pijače, kakor na pivo in vino, ki je sedaj prodajajo v Rusiji za-nebni trgovci, je naložila sovjetska vlada visoke davke. Nemčija gradi neposredno nova letala. Poročevalec za vojni proračun poslanec Bouilloux objavlja v listu »Oeuvre< daljšo razpravo o nemškem zrakoplov-stvu ter naglaša, da gradijo Nemci neprestano nova letala. Kakor zatrjuje Bouilloux dobi počenši z letom 1927 v Nemčiji vsako leto 2000 pilotov oblastveno dovoljenje za izvrševanje letalske službe. »Uradjta pospeševanje obrti v Celju« ima začasno v zalogi sledeče tiskovine, ki jih razpošilja po naročilu poštnine prosto: 1. zadružna pravila v obliki priročnih knjižic (2. izdaja), po Din 3.50.—, 2. potrdila za prejemke, dvodelne, v blokih po 100 listov, blok po Din 16.30.—, 3. plačilne naloge za predpis letne doklade in denarnih glob s poukom za dolžnike, komad po 20 par., — 4. izjave o preizkusnem predmetu za pomočniške preizkušnje, komad po 25 par, 5. >Obrt-no pravo«, poljudna izdaja obrtnega zakona, 362 strani, izvod po Din 4.50. m KUPUJMO IN PODPIRAJMO * iiTrntno Kolinsko cikorijo H domači izdelek. m Ljubljanska borza. 6. februarja 1925. Blago: Remeljni pričeljeni (po naročilu), fco meja bi. 650; deske, 40 mm in 50 mm, III. vrsta, fco meja den. 480, bukovi krlji, od 25 cm prem. naprej, od 2.50 m dolž. naprej beli, brez srca, fco naklad, post., 3 vag., den. 440, bi. 445, zaklj. 440; borove deske, 50 mm, 4 m dolž., fco nakl. avstr, meja bi. 710; bukova drva, 1 m dolž., napolsuha, fco nakladalna postaja bi. 20; pšenica bačka, par. Ljubljana bi. 560; pšenica domača, fco Ljubljana den. 475; moka pšenična krmilna št. 8, pap. vreče, b/n, fco Ljubljana bi. 300; otrobi fini pšenični, juta-ste vreče, b/n, fco vag. Ljubljana bi. 240; koruza nova prompt., fco Ljubljana bi. 270; koruza nova, dob. febr., fco Poste jna trans. bi. 275; dtto, dob. marec, bi. 290; dtto, dob. april, bi. 300; koruza nova, def. umetno sušena, loco Ljubljana bi. 250; rž, par. Ljubljana bi. 490; oves srbski, par. Ljubljana bi. 330; oves bački, rešetan, loco Ljubljana bi. 365; krompir beli^ fco dol. postaja bi. 155; fižol koks, ta, štaj., b/n, fco vag. Postojna trans. bi. 525; fižol ribničan, čišč., b/n, fco Po-stojua trans. den. 340. Vrednote: 7% invest. pos. iz 1. 1921 bi. 65; loter. 2'/% drž. renta za vojno škodo den. 130; Celj. pos. den. 210, bi. 212, zaklj. 210; Ljublj. kred. banka den. 230; Merkantilna banka den. 115; Prv. hrv. šted. den. 895, bi. 902; Str. tov. in liv. bi. 147; Trb. prem. dr. bi. 410; Zdr. pap. Vevče den. 100; »Stavbna družba« den. 280, bi. 290. TRBOVELJSKI PREMOG, DRVA, KOKS ANGLEŠKI PREMOG, ŠLEZIJSKE BRIKETE dobavlja ^LORIJA", Ljubljana KRALJA PETRA TRG 8. Telet 220, ZJ** Plačil« tudi na obroke 1 ~V(_ Tržna poročila. Mleko, maslo, sir, jajca na trgu v Mariboru (dne 1. februarja 1925). 1 liter mleka 3—3.50, 1 liter smetane 12 do 16, 1 kg surovega masla 40—44, masla kuhanega 50—54, ementalskega sira 150, polementalskega 80, trapistovskega 35, grojskega 40, tilsitskega 40, parma-zaiia 125, 1 kos sirčka 5—10, eno jajce I.25—1.50 Din. Cene špecerijskemu blagu v Mariboru (1. febr. 1925). 1 kg kave I. 70 do 80, II. 45 do‘60, 1 kg pražene 1. vrste 80 do 100, II. 50 do 75, 1 kg soli 3.50 do 4, 1 kg testenin 10 do 12, sladkorja v prahu 17, v kristalu 15, v kockah 17, pšeničnega škroba 18, riževega 25 do 30, riža 7,do 20, mila 18 do 19 Din. Mlevski izdelki na trgu v Mariboru (dne 1. febr. 1925). l‘kg pšenične moke št. 0 Din 8, (St.: 2 7.50, št. 5 6.50, št. 6 6, št. 7 5, prosene; kaše 6, ješprena 7 do 8, državnih železnic v Sarajevu glede dobave bandaž za kolesa; pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici glede dobave mrežic za plinsko razsvetljavo. — Dne 16. februarja t. 1. pri Odelenju za mornarico v Zemunu glede dobave 10 vagonov pšenične moke (tip 6. novosadske borze). — Dne 20. februarja t. 1. pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 14.200 m“ drv. Dobave. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 25. februarja t. 1. pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani glede dobave raznih tiskovin. — Dne 26. februarja t. 1. pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu glede dobave razne pločev ine. — Dne 27. februarja t. J. pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave 130.000 kg bukovega lesnega oglja; pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici glede dobave sanitetskega materiala, glede dobave klingerita in glede dobave 2 strojev »frezovk«. koruzne moke 4.50 do 0, koruznega zdroba 5 do 6, pšeničnega 9, ajdove moke št. 1 8, št. 2 7, liter kaše 6 do 6.50 Din. Tržne cene za meso v Mariboru (1. februarja). 1 kg govejega mesa I. 20, II. 16—17.50, III. 15, vampov 10—12, pljuča 8—12. Teletina: 1 kg teletine I. 20, II. 17.50, jetra 20, pljuča 15. Svinjina: 1 kg prašičjega mesa 15—30, salo 30, črevna mast 25, pljuča 10—12, jetra 18 do 20, slanina sveža 22.50—37.50, papricirana 25—41, prekajena 35 — 37, mast 36—37.50, prekajeno meso 35—38, šunka 38—48. Drobnica: 1 kg koštrunovega mesa 18. Klobase: 1 kg krakovskih 40 do 45, debrecinskih 38, brunšviških 25 do 30, pariških 38, posebnih 32—33, hrenovk 38, kranjskih 40—43, 1 komad prekajenih 6—8 Din. Perutnina: 1 piščanec majhen 25, večji 45, kokoši 40 do 50, raca 65, gos 80—100, purani 05—125, zajec domač majhen 20—27.50, večji 40 do 50 Din. Mariborsko sejmsko poročilo. Na sejem 30. januarja 1925 se je pripeljalo 56 svinj in koza, cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5 do 6 tednov stari komad 162.50 do 212.50, 7 do 9 tednov 162.50 do 212.50, 3 do 4 mesece 300 do 350, 5 do 7 mesecev 625 do 700, 8 do 10 mesecev 800 do 875, 1 leto 1375 do 1625, 1 kg žive teže 14.50 do 15, 1 kg mrtve teže 17.50 do 20, koze komad 250 Din. Prodalo se je 34 komadov. Celjski trg (1. t. m.). Govedina: v mesnicah I. 25, II. 23; na trgu I 23 do 25, II. 15 do 22. Teletina: I. 30, II. 25. Svinjina: prašičje meso I. 30, II. 25, slanina I. 30 do 36, II. 30; mast: ameri-kanska 33,. domača 38, šunke 32 do 40, prekajeno meso 32 do 40. Mleko 3.50 do 3.75, jajce 1.25 do 1.50. Špecerijsko blago: Kava Portorico 76, Santos 60, Rio 52. Sladkor kristal 16, v kockah 18. Riž 9 do 15. Testenine 12.50 do 13. Milo 17 do Zlatorog terpentinovo milo, najboljši dumati izdelek, ne sme manjkati v nobeni trgovini I Vsaka gospodinja, ka-tega je prala enkrat s tem milom, ne bo vet kupila drugega mila I 20. Moka >00« in >0« 7.80, >2« 7.30, >4« 6.80. Ržena moka 5.80, koruzna 4. Žito: pšenica 480, rž 120, ječmen 415, oves 370, koruza 280, fižol 500 do 600. Krma: seno 60 do 80, slama 50 do 55. Krompir 1.50 do 1.75. Zagrebški tedenski sejem (4. t. m.). Dogon dober. Cene so se obdržale na nivoju od prošlega tedna. Promet večinoma kmečki. Za kg žive teže so noti-rali: voli domači I. 13 do 14, II. 11.50 do 12.50, III. 8.75 do 10, bosanski I. 11.50 do 12.50, II. 10.50 do 11, III. 8 do 9, krave domače L 11.50 do 12, II. 9 do 10, III. 5 do 6, bosanske II. 8.50 do 10, III. 4.50 do 6, junci domači I. 12.50 do 14, II. 10 do 11.50, teleta 17 do 18.50, svinje nepi-tane 14 do 17, pitane sremske 17 do 18.75, pitane domače 16.50 do 17.50 Din. Krma: detelja in lucerna 100 do 138, seno I. 100 do 112. TI. 75 do 95, otava 100 do 125 Din za 100 kg. Cene na tržaškem trgu. Oddaja na debelo, dne 3. t. m. Česen 900—1000 lir, pomaranče 70—130, rdeča pesa 60, kislo zelje 130—165, karfijol 80—160, kapus 80—120, čebula 110—180, fige (suhe) 220, salata 60—400, limone (100 komadov) 6.70, jabolka 80—250, krompir 60 d>» 80, hruške 100—240, paradižniki 200 do 300, radie 160—310, radič (rdeč) 230 do 340, repa 30, špinača 110—340 lir. Dunajski goveji sejem (3. t. m.). Dogon 2337 komadov. Od tega je bilo iz Jugoslavije komaj 13 komadov. Domačih je bilo 929, iz Madžarske 399, iz Češkoslovaške 95, iz Rumunije 901. Nazadovale so cene volom vseh kakovosti za 500 aK pri kg. Ostalo nespremenjeno. Za kg žive teže notirajo v tisočih aK: voli 11.5—19, biki 13—17.5, krave 11.5 do 16, slaba živina 7—11. Dobava, prodaja, Dobave. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 16. februarja t. 1. pri intendanturi Dravske divizijske oblaste v Ljubljani glede dobave 160.000 kg koruze. — Dne 21. februarja 1.1. pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici gleue dobave enega tovornega avtomobila. — Dne 24. februarja t. 1. pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave okroglega železa, pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici glede dobave vijakov. — Dne 25. februarja t. 1. pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu glede dobave grafikonov, knjižic za nove vozne rede itd.; pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave vrvic za mašenje. — Dne 26. februarja t. 1. pri ravuateljstvu Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in: obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Nabava pisemskih iu denarnih vreč. Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani razpisuje v smislu čl. 86.-98. zakona o drž. računovodstvu ponovno (drugo) ofertalno licitacijo za dobavo 300 pisemskih in 300 denarnih vreč na dan 28. februarja 1925. Licitacija se vrši ob 11. dopoldne v sobi št. 43 v L nadstropju Sv. Jakoba trg št. 2. Pogoji so na vpogled pri ekonomskem odseku (soba št. 41) direkcije. Dražitelji morajo položiti 5% (inozemci 10%) kavcijo pri pomožnem uradu direkcije pošle in telegrafa v Ljubljani najkasneje do 10. ure na dan licitacije. UiNAC ŠUME, Št. Vid pri Stifnl. n«2nonju, do Izdeluje biče, jermena in gože zo cepc po zelo nizki cen-. Se loplo uripooča večjim odjemalcem. P. i večjem naročilu primeren popust. Zahtevajte vzorčni cenik ! l«HHB88aUBiSBKBIS»BIIBaaBIBKS ■ S Priporoča se g LJUBLJANA ' §5 ColomDo mim tea Veielrgovina žita in nilevsUih izdelkov priporoča iz svoje zaloge vse vrste pšenične moke najboljših banaških mlinov, otrobe, koruzne In ajdove izdelke, kašo, ješprenj, nadalje pšenico, koruzo, oves, fižol in druge poljske pridelki Telefon štev. 44t>. Brzojavi: VOLK. ZABTEVA)TE PONUDBE ! v Ljubljani priporoCa I Špecerijsko blago 1 rasno vrstno žganje moko Irt 5 deželne pridelke raznovrstno j rudninsko vodo § Lastna pmžarna asa i kavo ln mlin za «11-1: šave z električnim n obratom. t j CENIKI NA BAZPOtAOOl ;oo (muaoics No. I T V tovarna l- vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi Zahtevajte cenike 1 Brzojavke: Grelič, Telefon štev. 246. Na VKCko! (Sil,.o Preieruoveg« spomenika) Ol> VOClf malo 1 PriporoCa potrebSCtne asa SIvUfe, kroJaCe, Čevljarje, sedlarje, medno blago, pletenine, irpnr robca, SCelHe, sakaner. toaletno blagu. Telefon «5 Telefon 915 ZAHTEVAJTE PONUDBO I Cenjenim trgovcem In industrijcem se priporoča solidno domače spedicijsko podjetje oenem, pnevmatika olje, mast, vsa aopravila in vožnja. Lc prvovrstno dogo m delo po solidnih cenah nudi leflo-Avto, ««« «««♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦«»<«» »♦•♦♦♦♦•♦♦«♦♦«*! Pisarna; Ljubljs-nt, Dunajska cesta št. 1 a, II. nadstropje. Volna in trikotaža, galanterija engros Gaspari & Faninger - Maribor r. as. as o. z., Id posluje v novopreurejenih prostoriti v Ljubljani, Mestni trg št. O. Brusilne vloge li vloge na J**' tekoči račun -»c obrestuje najugodneje ter jih Izplačuj« takoj brez odpovedi. Večje vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovofu. — Posojila daje le proti popolni varnosti proti vknjižbi na hiše in posestva ter proti poroštvu. Daje tudi TRGOVSKE KREDITE ter sprejema v inktso takUre i« eesije terjatev. Tlak tiskane »Merkur«, trgovako-indvstvi jake d. d. Lastnik in izdajatelj: »Merkur«, trgovsko-industrijska d d., Ljubljana. — Odgovorni urednik F. JERAS.