Tobak.
(Nadaljevanje.)
Danes pa, ker so se cene surovinam in delavne moči neizmerno podražile, je morala tudi naša monopolna uprava cene fabrikatom sorazmerno podražiti.
Pridelovanje tobaka bo v naši državi igralo važno gospodarsko vlogo.
Ko se vse uredi, bo državni monopol mogel izvažati znatne količine sirovega tobaka in pa tudi fabrikatov v   druge   države.
Tobačni pridelek iz Skopeljske in Štipske pokrajine se je v velikih množinah izvažal pred vujno v druge evropske in izvenevropske pokrajine (Severno Ameriko). Ni povoda dvomiti, da bo tudi poslej mogoče in to ne samo od tam, ampak tudi iz črne gore in Hercegovine. Ako bodo naše slovenske pokrajine producirale čez lastno potrebo, bo tudi te vrste tobak našel odjemalcev, slično kakor sirovine ogrskega izvora pred svetovno vojno.
Toliko za uvod.
V sledečih poglavjih hočemo podati nekoliko navodil, kako se tobak prideluje, obira, suši in oddaja odkupovalnim državnim komisijam.
To navodilo naj   zadosti   nujni   potrebi,
ki je nastala  tako nenadoma z   dovoljenjem gojenja tobaka v Sloveniji.®
V katerih dolih Slovenije se namerava gojenje tobaka ?
Monopolna uprava dovoljuje za sedaj tobačne nasade v onih delih Slovenije, kjer se z uspehom goji vinska trta, in sicer : v Prek-raurju, velikem delu Štajerske, Dolenjske in v JBelokrajini.
Ali nam bo mogoče pridelovati s pridom tobak v teh pokrajinah?
Mislim, da moremo temu pritrditi z ozi-rom na podnebje in zemeljsko sestavino.
Podnebje, kjer uspeva vinska trta, je prikladno za pridelovanje aromatičnega tobaka.
Duvanska rastlina, ki se iz gorke lehe presadi, potrebuje za razvoj do dozoritve okroglo 3Vi do 4 mesece, torej, ako oadike iz gorkih leh presadimo sredi maja, je vegetacija rastline dovršena najkasneie že sredi septembra. Ako pa sadimo konci maja tja do sredi junija, smemo računiti, da bomo mogli tobak do cela obrati že pred prvimi mrazovi.
Tudigso pogoji glede sestavine zemlje ugodni. Zemlja v označenih delih Slovenije je bogata na hranilnih snoveh, ki jih je treba za uspevanje tobakove rastline. Vsebuje posebno mnogo apnenca, kateri je poleg kalija glavna sestavina tobakovih listov.
Tobaku ne ugaja pretrda zemlja (ilovnata) niti preveč peščena. Za dobri razvoj listov, ki so pravi proizvod za pridelavo   to-
baka, je treba dosti redilnih snovi, kar vse ima zemlja v omenjenih pokrajinah. Korenine segajo v globočino do 20 cm, torej se mora zemlja do te globočine preorati. Da je treba primerno gnojiti in dobro obdelovati, je samoobsebi umevno, ako hočemo pri tobačni kulturi dosegati dobre uspehe. Jako dobro vpliva, ako se razsad, ko je v rasti, zaliva ob deževnem vremenu z gnojnico.
Pridelovanje. Gorke lehe (grede) za posev.
Pridelovanje tobaka se prične spomladi sredi marca s tem, da se napravi posev to-bakovega semena v gorke lehe (grede).
Gorke lehe se napravijo najbolje na juž-nozahodni strani kakega poslopja, tako da imamo zavetje proti severu in dovolj solnca. Največ zavetja je, ako je proti severu stena kakega poslopja. Gorke lehe se dajo z majhnimi stroški napraviti.
Naš mali kmet bo moral kakor drugod večinoma sam vzgajati sadike, zato ne moremo od njega zahtevati, da bi v vsakem slučaju napravil gorke lehe s steklenimi pokrovi, kakor jih imajo vrtnarji.
Zadostuje, ako se na zavetni južnoza-padni strani poslopja najde solnčen prostor. Ta se obda s 4 deskami, ki služijo kot nekak obod nameravane gorke lehe. V ta obod se naloži konjskega gnoja in isti dobro pohodi, da nastane prilično 30 cm debela gnojna plast. Na to plast se posuje majhno   ped
_    2    -
(15 cm) na debelo presojane dobre zemlje. Leha je gotova. V to zemljo se na redko poseje tobakovo seme.
Ker se posev navadno takoj z vodo poškropi, je svetovati poprej posev s kako ploščato pripravo, desko ali lopato na rahlo poteptati, da pri škropljenju seme  ne   odplavi.
Da se posev zavaruje pred mrazovi, ki nastopajo v marcu in aprilu, je treba poskrbeti za zakrivanje tako napravljenih leh. \ Zato je pripravno vse, kar služi temu name- j nu n. pr. lesen ali slamnat pokrov. Te pokrove je podnevi, ako ne dežuje, odstraniti, da ima mlada rastlina dovolj solnca in zraka.
Najboljši pokrovi so iz stekla, kateri se tudi podnevi na eni strani dvigajo ali popolnoma odstranijo, kakršno je pač vreme. Ako pa takih pokrovov ni, bodo zadostovali tudi poprej opisani.
Da se temeljito ubrani posev pred živalskimi škodljivci, se napravljajo take lehe tudi od tal.
Če ima kmet vzgojiti majhno število sadik, bi mogel za posev porabiti n. pr. trugo, ki jo rabi za vožnjo peska.
Šest do osem dni po posevu vzklijejo sadiko ; z njimi vred tudi plevel. Ko je mogoče plevel od sadik razločevati in je plevel sadike prerasel, se leha dobro polije in plevel populi.
Ko je to delo opravljeno, se sadike zopet   poškrope.                        Nadaljevanje sledi.