-> ^-« .;--c-.=r^-*%^* ^^W^fS^tm " Wien V Gorici, 27. februarja 1885. SOČA Tecaj XV. Po?amfzne ftfovilke se dobivajo po 8 kr. v iitliakarnirah v gosposki ulici Miz« ..tn-|> krou", na starem -trgu hi v nunVni ulici ter y T*rstu, via s>t>iM naj sis blagovoljno poSHJajo uraliiistvii ..Snfie:t v Gorki na TravBiku 16,1., naioouiuft pa opc&vniStvu „8oSe" Via dclla Crooo St. 4. IF, Rokopisi se ne vraftajo; dopisj naj so blagovoljno fcaiikujcjo. — Delalcein in drugini uopremo&nim bo narqtaina miLa, ako ie oglaao pri opravuiitvu, Rodopisna slika po sedanji domovinski poatavi. Iz Sredbregov, meseca februarja. Zalostni bili bo dasi, mislil sem ved krut, ko sem od star ill ljudij siiial praviti, kako so morali vda-sih kmetje svojim grofom tlako delati, deaetino pla* devati ter mnogo drugih nestrpljivih nezgod prenalati. Pa de premiSIjujem sedanji polo/aj ubozega kmeta, mialim si: takrat jo kmet moral delati tlako ali ra-boto in pladevati deaetino goapodu grofu zato, kt>r jo bil njegov podloinik; in zdaj J kako pa zdaj? Zdaj, ko zivimo v svobodnem dasu in v toku naj leple li-beralue (zalibog laftlibemlno) dobo, zdaj pravim, ko ysak poSten drfavljan uziva zlato proatost, mora kmet, ta ubogi trpin, delati raboto in pladevati deaetino, ne eicer avojemu grofu iz posilnosti, pad pa za lenuho, kateri so avoja mlada leta darovali mestom, avoj vsak-danji f minim, goljufnim pivnieam, svoje zdravjo razuz-daui pajdaibi, katerik jmena in zivljenje ao prvi krat y obfiini i/ve se le tedaj, ko zupan prejmo za njo vi-sok radun in pladilni nalog iz kak« javno bolniSniee. Kdo vraga bi vodel, kdo jo ta dlovek, ako bi graven no priilo pojasnilo, da je nezakonaki sin ali nozakon-ska hdi umrle matere, ki je bila pristojna v tamoSnjo Obdino? Poizvtrdnje so zdaj po njoni domovinaki pra-vici, preglodajo se zupanijaki aktiin najdo so, da ao se tudi prod kakimi petnajst Jeti morali pladatl za njo bolnilaidni stroSki. Kaj mislite, kdo so ti tako malo poznani dotnadmi, ki si tako priatojno postre-iojo na. nas radun P Stari ljudje vejo se povedati, da je bil ode to $enske neki vojaSki ubeznik Bog vedi od kod, in da se je potem v tei obdini klatil brez modenja miru, ker obdmski 2apan je bil krcmar on pa priselien-vsa-konedeljaki pivec. Od krcmarja zupana pa dobi za prijateljsko obiskovanje domovno pravico in dovoljeuje za Senitev. Ozeni se z noko deklo, ki pa ni bila domada, «^mpak iz neke taje obdine. Dalje povejo, da je Bog to druBino pomnozil z eno hderko, katero je pa ode Se v otroakih letih vedel v Trst ali v kako drugo inesto, in potem ni nihce ved vedel za njo. Ta pa je ob avojem dasu pripomogla k pomno^enja dlovelkega rodu, in se je z?eclelo zdaj, ko "je meatna bolniSnica poslala obdini prvi pladilni nalog za povra- navedenem predmetu kaSe nam pridno opa-zujqd piaeo na grdkega starosto vseh zdravnikov, na Hipokrata, kteri veleva zdravnikur priaed?.emu v ktero neznano mu mesto, da poizvedeju, ktere jedi in pijade rabijo prebivalcem, ao li udani goltnosti, pijancevanju in lenobi, ali so marved zmerni v jelu in pilu in jih ve8eli telesno urjenje in delo ? Na tej trdnej podlogi zida piaec svoja razisko-vanja in dospe k slededim .izkuanjam". Pi§e (v la-tinSdini) tako-le: «Glede hrane zivijo se ljudje tu (na GoriSkem) vobde z vs em, kar r as to v t ej k t ono vinL" Ta temeljni stavek, kteri v obde izraaa Gori-^apor prinrosto8t v iive*if |ri?$de ga m* o ne. Ko to dlovedo prileze iz bolniSnice in obdina plada zanj prizadete stroSke, prido mu na misel, da se mora o2emti, Coz nekaj let pride bolniSnidni raduq za njegovo zono, zravenpatudi porodilo, dajeumrla in zapualila tn ali Stlri majhno otrodido. Kaj pa zdaj? Ode v mladih letih navajon vos saalugek aobi privo-Bciti, mora zdaj ved za drugo kot za se delati; trpljenje, atradaoje in vaakovrsfcnovdrugo pomanjkanje pripravijo ga kmalu v bolezen. 8e enkrat in zdaj zadnji krat plada obdina zanj bolniSnidno atroSke, dobi pa za njim lepo dodMino, tri ali 6tiri majhno otrodido v proskr-bovanjo. To jo desetina aodanjoga Itaaa.; za take ubogi kmet sedaj dela raboto, da so Bogu amili. So veliko tacih in "(rtmcih slik bi'se dalo poaneti iz sedanjo do-movineke poatave, pa komu jih bom predatavljal P Kmettt jih ni treba, saj jih sam prebridko skusi; moidan ao za to ne briga, in zakaj bi so P saj je meatom na koriat, dlovok so pa navadno le za to za-nima, kar ga to>,i. Zato pa mialim, da bodo prav zdaj ugodon d*as, da so kmetjo o takih etvareh kaj bolj resno poavetujojo, da bi so in kako bi so to predrugadilo. 0 priliki prihodnjih drfavnozborskih vo-litov pa vzajomno povdignimo bvoj gins in opozorimo svoje poalance na to; aaj vaalc patnetno misiedi dlovok mora redi, da na prodrugadbo to poatave misliti jo akrajni das, ker taka postava, ki VBlod vaakdanjo skuinje kmetu nkodujo in lenuho poupira, bi ne smo-ia biti ved v modrih vravnavah sedaujega dasa. ,a> E—c. Dopisi. Iz KojSkega, 23. febr.— Sprejmi, draga BSo-da", blagovoljno nekoliko vratic v obrambo dobre stvari. Obdna nevolja je nastala po naSi fari, ko bo jo rasfnesla vest, da se je nekaj tukajanjih obdinarjey, katerih ni ved kot prstov na rokah, predrznilo, javno v da8opisu napasti nasega zasluanega vse da8ti in. vso-ga spoStoyanja vrednega goapoda zupnika, kiu2enad 34 let pri naa izgledno pastiruje, kar si v dast ste-jemo. V 14. stev. „Ediuostiu od dne IS. t. m. ga namred obtekujejo, da bi bil dne 8. t. m. v obden poameh in v obdno pohujSanjo v oerkvi burke uga-njal. Kaj pa jo dalo temu obrekovanju in sramo-denju povod P Omenjeni dan je dastiti gospod z o- pet k prejSnjomu odstavku svojo razprave, k opiau prirodnih svojstev gori§ke zemlje. Opiaal jo je na kratko, a jederno tako-le: „V tem koideku zemlje najdemo gdr in dolin, gozdov in planin, poljd in travnikov, rek in studencev, Vinogradov, oljnikov, murvinik nasadov in sadnih droves, vasij in meat v obiinem itevilu. Tu imamo kaj lepo razmerje in veliko rodovitnoat glede lesa in sena, poljskih pridolkov, so-6ivjain zelenjadi, prediva in koaoplje, vih in olja, smokev in mandeljev. Tu naliajatno sviloprejk, kouj, oslov, goved, ovao in koz. Niti divja-dine no pogreajts, kajti dobijo ae tu zajd, liaice, ku-ne, risi, voloje, medvedje, jeleui in vsapleme-nadivjoperutuine. A ljuba in pi-ijetna je ta deielica odem domadinov (danea pristavimo: in zlasti inozemcev) zaradi inilega svojega podnebja *), d o-bregavina, distihvod, in vsled lege svoje*. Opisav§i nam tako nekako v pregledu, kar po-daja goriska zemlja domadega 2ive2a, nadaljuje dr. Muanig tako-le : BTaakovrstnih r i b dobivajo prebi-valci izTriizajega jadranakega morja. Za tem prcide piscc k podrobnoatim svojega »Stanov — tako pise — razlocujem dvetero. Prvid kmefce; drugid sluzabnike in me§dano najnizje vrste; tretjid megdane v boljaih razmerah, detrtid plo-mide in bogatine; in tako hodem tudi o vaakem sta- *TCN ijsvratno deio CBornig-ovo; Ctoew als Klimati-Bobtr Carort*. gyjii,. •ZIji.Tm".:.":,1,''^ stro, toda doa,tojno beaodo evaril avojo ovdico prod razuzdanimi voeolicami, kakerino so pri naa nekaj let gem Lalibog lo prepogosto v navadl, Ako za bo^jo dast in blagor avojib ovdio vneti duSni pastir syojo o d i n o orofy'e — besodo — porabi in pri tem nid druzega nogo golo reanico, ki aevdda v 061 kolje, pove, otori s tem le svojo dol^noat. So li pravi to burke uganjati ali Ijudstvo pohujSevatiP Kudodica'naj oblijo tako obdinarjo in neobdinarje, ki vodno le na to mialijo, kako bi z „rodoljubnimiH vesolioami in plesi same sebo kratkodasili in redili, lahkomifiljo-no mladino mamili in zapelieyali, ubogim Btarifiom pa '/alost in btro&ko prizadevali. Sevdda, to bo no pravi Ijudstvo pohujSovati, ampak izobiazovati in odgojevatil Uea, akrajni das bi bil, da bi ae temu zlu, hi Jjud-stvu sploh v gmotnem in duinem oziru tako zolo fikodujo, vsaj v toliko v okom priilo, da bi ne bilo ved mogodo, v jodnj aanii duhovniji osenikrat (reoi osomkrati) javno plo^ti v kratkem daau 17 dnij, kakor so je pri naa zgodilo prutoklo dni, Za bozjo voljo, kam pndomo po tej potiP! In pri takih razmerah naj bi bil naa dufini paitir moldal P — I n naSo slavno iupanBtvoP Ah I —— Sledujid sprojmito Vi, daetiti gospod Supnjk, na8o zahvalo za Vaie odlodno, derayno ^alibog uo-uspeino izgovorjeno bosedo, ki je bila na pravem meatUi kakor sevidiizjezoVasihna9protmkoY, Sprojmito v zadosdenje za neopravideai napad, ki Vas je globoko uialil, od nase etvaui izcaz srdnega sodutja in spoStovanja! Nehvaleinost odih predraaeiev na] ne manjsa Ya§e ljubezni do njih in do naa. Nekateri obdinarji v imenu yedine ljudatva. Iz Brd. 20 febr. — (Izv. dop.) Vzadnjemca-su je bilo ved dopisov v wSodi* in v ^EdinoBti" v obrambo g. 2upana Smart insko -— KojSdanskega, kte-remu smo nedavno oditah razee (nepravilnostt in ue-postavnosti v volttvenib zadevab. — Mi se ne bomo spusdali v prazno besedovanje o tej stvari, ker se zana&amo, da prideti resnica in pravica v kratketn po dragem potuna dan. Samo o iupanovem dopisu v zadnji stevilki „S(iditt hodemo spregovoriti par mirnih bescdi. — Po naSem obdinskcm redu se nam je ravnati po atari, nespodbijam navadi le tedaj, kedar gre za presojo, kdo in v kteri men ima pravico dele^iti se uzitkov obdinskega posestva. •— 0 tem pa, kako se imajo priprave delati za volitev ob- nu posebej povedati na kratko, kako Livt. Vender si kmedko Ijudstvo v tem ni povaem enako, kajti se razloduje po krajevnih razmerah degele". Najpi'iproatejSe — po na§ih razyajemh pojmih rekli bi najalabSe — iivedi so. imenovanema zdravst-venemu svdtnikn — T o 1 m i n c i. O njih v6 poye-dati^ da fivijo le o mleka» sjra, vrtnih pri^elkih in zelenjadi (bodi &v»ii, bodi usoljeni), o nekej, goatej kasi, ktero napravljajo. — iz mleka in vode (m ktera naa spominja najstarejse jedi Rimljanov), dalje o kru-hu v dimu posuieaem la o vodi. Ti ,yegetai|\ianoiK sedemnajstega stoletja izaeverovali ao se le; o praz-nikih avojej navadi, o ktenja qo si. privoSgevali mesa posusenega v dimu (svinjakeg^ oyojega ali govej^ga) in kuhanoga v sodivji, ali zelfjpjadi; o <#kih priloz-nostih pili so tudi yino, pa samp y kromah. ,t Gosteje in y vedji men privosoevali so si vina KanaloiinBrici, kteri niso suSili kruha y dimu, ampak pekli podpepelnike (kakor pastirji krompir). Poljandani ali prebivalci ravhi ljobili so po-lento (ti se pad niso spremenili), in sicer nekako bolj trdo kuhano in s soljo in z maslom, ali pa s alar.ino zabeljeno. Kruha in vina seveda niso pogre-gali, kakor ne KraSovci, kteri so yrh toga imeli mleka in sira v izobilji. „Slu4abniki in obrtniki ni2je vrste Zivijo skoro le o krumi in vinu, razen tega jim je v hrano tudi sodivje in air.tt aPiebiyaloi y arsdnejSih rassmer.ah jedo vaak dan povejo all diugo „Sofia" izhaja vsb'Jc* petok ii velja do posti prejpmana all v Gorici i;i i\nm poSiliana: Yse leto.....s. » 40 , Pol leta . • . , . ., • •i'l ?¦»• Pri oznanilih in U:U» tudi i 1_:_/1^L tlanicah" »e pljUiujc za tiuvmltio risu»|i- no vrgto: 8 kr, . » 3 »> Za veip Srio' p» |>i'«Mt«>i'ii cioskega sUreSinstva, kako 8e posebno ses^ Ijajo i-raeniki volilcev, kako se javljajo doticni razglasi, kako j se aestayljajo in resujejo obcinski raCuni — o vsem I tern in sploh o vseh zupanstvenih in stareSinstvemh opravilih imamo v obcinskem redu in volilniku na- | drobne, jasne doloLbe in kar zadeva racune, je Se j posebno slay. dezelni odbor izdal obairne poduke in I naredbe, ktere imajo zupani spolnovati, ako hocejo pravilno in poatavno gospodariti. Zares cuditl, mo<5no j cuditi bi se morali zupanu, kteri ni nikakor nominee | niti t yolitrenih niti v raconakih zadevah, in so sploh | ponaSa za napredujaka, da se v takih receh opira na stare navade, — ali prav za pray razvade, ako bi I no vedeli, da iiee v njih nekako zaalombo aarao za I to, ker m jasne postavne doloelft ne rjemajo i nje- I govimi naklepi, ker ao inn neprilezne, nevarne, | Postava govori railocno, da ae ima za vsako I volivno aknp&cino napraviti poseban imenik in I predpiauje tadi, kako se imajo volivci razrediti; po« I ¦tava zahteva, da imajo bid imeniki akozi 4 t o d n e oWinarjem T obcinskem uradu v pregled razgrnjeni; postava tapoveduje, da imajo bib letni racnni vsaj I 14 dni poprei, kakor jih stareiinstvo jame pretreaati, I t iopamjsld hiii oiitno razgrnjeni — in kako imajo I biti taki racuni aeatavljeni, kako doknmentovani in a prilogami vred obelnatva v pregled raipolozeni -• o tern ao dobila vsa supanatva o svojem casu obSi- I ren tiakan poduk. | Kako pa apoStoje nai goap. snpan vae to po- I atavne dolocbe in podukeP Cujte ! Zdaj jot aupaniji I vie cetrti krat razglaieno, da ao imeniki volivce? v | obcinskem uradn razgrnjeni, — a Se zdaj niso atvari | v popolnen? redu. Ratglasi ao taki, da jih ailno te?.ko J beres, 5e jih drfii t roki, na zida prilepljene pa ni- | kakor ne. V teh razglaaih je naznanjeno, da je ob- I cinarjem na voljo dano, pregledati imenike ob urad- I nih urah, to je, Tsaki turek in vsaki petek od I 8. ore do poldne. Ali ae to pravi: imeniki ao raz- I grnjeni a t i r i t e d n e ali ne marive6 v Stirih ted- I nih oaem dni, oziroma 32 nrP — Ooapod zupan I porece: kdo me placa, da bom tieal cele Stiri tedne I doma t obcinskem nrada? Ni treba. Zupanu ao na I razpolago podiupani, obemski tajnik in obemski sluga. I Po vaakem nacinu pa mora apolnovati postavne do- I loLbe tako, kakor ao dane in ne, kakor si jih earn I tolmati. Pa tadi imeniki ao Se vedno ne pravi In i I in aicer z ocitnim namenom tako urejeni, da bi u- I tegnili hasniti znpann in njegovi atranki. Toda otem bo aodila priatojna oblaatnija, kterejfsmo podali »vojo | pritozbo in zato moliimo za danes. | Zdaj naj Se poyemo, kako ravna g. znpan z j rajlani. — Znano je, da ne more biti izroljen v ob- | iinski zastop, kdor zaostaja a polaganjem ob5inskih [ ra<5unoY. Zato se je gospod znpan pozuril, objaviti [ ?rve dni tekoLega meaeca, da so obcinski rafiuni za j 1884 y ob6inskem nradn po namenu §. 65. ob5. I reda obcinarjem v pregled razgrnjeni. Dne 10. tek. I mescca pridemo nekteri posestniki v ob&nski urad, I praSamo po racunih in — kaj najdemo? Da ob- I cinski racuni §e niso bili koncani, do- I hodki in stroSki ne soiteti, o bilanci I niti goYoriti; — pa se vec, niti denarni^ni I dneyniki niso bili ni skleneni, ni pod- j pisani in o prilogah, dokumentib ne I dnha ne slnha. Kaj pravite k temu? Ali se to I ne pravi, obdinarje, davkoplafievalce v pravem prav- j catem pomenu besede za norca imetiP Kaj Se! Zu- j pan je hitro nasel lek za to rano. Berite v njego- | vera dopisu: „Zdaj bo eas, od 1. febrnarja skoz 14 | dni naprej bodo raenni v obdinski rpiearnid razpolo- J aoJiYje ter pijejo vino." PremoSni slednjiS in J plemi5i obloznjejo, kakor povsod, tndi to svoje I mdze z vsem, kar nme priprayiti Bn6ena kuhinja". V nayadno pija6o rabi vino in yoda; vina se, kar je umljivo, veeja mnozxna popije y onih krajih dezele, kjer raste trta." I Za tern govori nai dezelni zdravnik o p i v u. 0 njem trdi, da ga na GoriSkega ne knhajo; a pri- | nesli so ga aem pred 100 leti iz Ljnbljano, i (morda iz sedanje Auerjeve pivovarne, kjer ae je nekdaj, kakor znano, tadi cesar Jozef II. nastavil). I 2ganja se za onega easa ni pilo 6ez mere v I podrocnem okoliSi dr. Musniga. Izmq tujih vin, ktera ao sladila obede in vecerje bogatih Gorieanoy in oso-bito piemiSev, omenja naS aaktor vin iz otoka C i-pra, a Bpanjskega in Francoskega. Iz teh podrobnostij v narodovem ziyenji izvaja sploine aklepe in nahaja, da so prebiyalci to dezelice bolj zmerni v jelu nego y pilu, in da so pitju najbolj ndani oni deSelani, ki stanajejo v go-ratih krajih, kjer ne raste vino; ker pridejo le red-ko do njega, se ga o takih prilikah laz mero nasr-kajo, ter jih toliko laze premaga in npijani. A pravi narodni greh Goricanov vidi Musnig v lagotnogti in 1 en obi, ktera je, kakor se iz-xaia, pri yseh stanovih i& „udomacenaK. „6e opazu-jem — tako pise od boaede do besede —-kmeto-valce, vidim, da delajo le o gotovih letnih casih, a ostale dni in yso zimo prezlvijo brez deIaB. ! Ta nepnlika morala ae je cutiti za onega 6aaa tudi y soaedrgih $&Qhh (n. pr. na Kranjekem), ker | Jeni po starodavni uavadi, to je da ysak lah-ko vidi dohodke in stroske brez koncnega skle-pa, ker tnkaj je navada" itd. — Ali je se kje drugod na sirocem svetu ta sijajna navada, da se obcinski racuni podajejo obcinarjem v pregled brez kondnega skiepa in recite tadi, brez pri-log, bres doknmentoyp Gospod inpan, mislite o nas, karkoli hocete: da smo priprosti Ijndje, da ne raznmemo poatave, da smo celd — bedaki, ce hoSete, a na to stavimo vender tisoS goldinarjev proti enema kebra, da ste ta atavek v svojem dopSu dodal i ali popravili ze p|otem, ko amo se mi predrznili y oMinakem nradu praiati po Vaaih ra^anib. Slavno urednistvo bo ae ve da raolcalo o tern, kajti zanikati n e more in potrditi ne mara, a mi in z nami se maraikdo dmgi ostanemo vender pri tej veri. Toda aadoata za danes. V kratkem pregovori-nio nekoliko ob obcinskem gospodarstva y Smartin-sko-Kojs^anski znpaniji in bodite uverjeni, da ne bo-mo mlatitt prazne alame; ampak da Yam poatrei&emo z dejanji, a dokazi. Torej na avidanje! Nekteri veleposestniki. AjdOV$5ina, 19. febr. — Pustovali smo po atari navadi. (Oproatite, nekdo nam je sporoLil, da aj-dovskega koraa ae je udelezila letos neka izvanredna licno8t, torej ni bilo vse po atari navadi. Ur.) Ali o tern — zlasti sedaj — me ni volja niti crhniti, ker Soma oatane Sema, obrni jo pray ali narobe. Naumil aem, poroiSati Vam danes o delovanji drustva „za podporo rokodelcev." Pri obSnem zboru prve dni mi-nolega prosinca seznanili smo se o natancnem in za alado drustvt povoljnem novenem stanji. Odkar dru-Stvo stoji, ni se toliko podpore Izdalo ko minolega leta. No bolezen, ki se je bila v delavske kroge u-gnezdila, ni druatvu toliko Skodovala, kolikor kori-stila, ker prav ob bolezni uvideli so nekteri blago-delnost drustva in so se vanj upisali. Kadi tega je hvalevreden tndi ukrep odborov, da u >isnino od se-danjih 50 kr. povisa na 1 gl. Yes drustven imetek znaSa nekoliko cez dva tiso5 gld. Y priznanje dose-danje izborne uprave izvoljeni so bili opetovano pred-aednik g. Dan. Sapla; blagajnik g. F. Makovic in tajnik g. F. Ballogu. Pohvalno moram tudi omeniti drustva poslovne knjige, katere je skrbno izdelal tajnik g. F. Makoveo. Hvala ma za to! DruStvo je res na trdnih nogah; steje okolo 170 placujo&h udov in niL manje nego 30 podpii-ateljevt kateri plafujejo po 50 kr. na mescc. Tern dobrotnikom srfina hvala in da bi nam bili tndi y bodoCe jednako naklonjeni. — Nekteri iraenovanih podpirateljev sestavili so tudi odbor, ki je priredil 15. t. m. veselico naSema drnStva y korist. Ali je uze tako! Jeden ska^e, drugi place! Nam smrtnikom ni dano veselje nekaljeno uziti. Zdaj boli pekla, zdaj veselje neba, Pogosto vse vmes! Glej, to ti je res Usoda svetd — pravi naa pesnik. V soboto 14. t. m. ye6er pretresla nasjetuzna vest, da je Dietz-ov Ferdinand v prejnici-tvornici o-nesrecil. Jeden pamucnih omotov, katere so metali iz II. nadstropja v pritlicje, drgne ga v nadsencno kito, in ko bi trenil izdibne duso. Bit je on cez 30 let tvorniSki poslovnicar. Da je bil moz yesten n-radnik in priljubljen vsem, pokazal je 16. t. m. ve-liSasten sprevod k hladnemn grobu, sprevod, kaker-snega mlajSi v Ajdovscini do sedaj nismo Se videli. Bodi mu zemljica lahka! drugace bi kmetijska dru^ba za Kranjsko ne bila y prav onih letih (okolo 1776) pod darilom razpisala ypraSanje, ktera postranska dela bi bilo kmeta najbolj priporocati ?! Musnig je torej ie pred 100 leti motril na d o-mado obrtnijo, ktera se dandanes po pravici tako mo5no poudarja, kajti dodal je zgornjema izreka opazko: n$e bi se (kmeSko ljudstvo namre5) y tern casu (y zimskih dneh) bavilo sprejo, tkanjem, z izdelovanjem raz nih lesenih recij, lahko bi si izdatno zboljsalo svoje siromasno stanje*. Nadaljnjo5 svoje opazovanje stanovskih razm^r, pravi: „Motre6 rokodelce, naSel sem, da so ve-cinoma, a b o i n i, ker so ndani lenoBi in pijancevaje in igraje sanemarjajo svoja opravila; tndi zapravijo ne redko v e n e m dnem, kar so si v celem tednu prj8lniili; za bodocnost ne skrbijo in ne hranijo za prihodnji dan, za to se pa godi, da zbolevst revno lakote poginejo. Ce opazujem bogatine, vidim, da Jivijo tudi oni po vecjem brez skrbi in opravka ; mlajfii popuste ucenje, ko so okusili komaj prvi poduk v lepih vedah, in se ndajo igri, loya-in razkoS-nema Sivljenja. Niti sebi niti dr^avi niso v prid, in pognavSi oietovo premo^enje, padejo navadno v naj-yedjo revo.* Po tej dolgej graji, ktera dandanes pafi- ni (?) j opravicena, preide pisec k opisa „temperamenta" Go- i ricanoY, pred pa nampojasni, kar piSe Boerhave o temperamentih. ve^ina Gori(5unoY je Musniga sangviniS-nega teraperameata, kajtiyaega seieljno po* | Gabrije pri AjdovsCini, 20. febr. — Biago- volite sprejeti, gosp. urednik, par ertie v VaS cenje-ni list. — Lenivecje selo spadajoiSe pod postojn-ski okraj. Od to je najblize v Gabrije namre5 Cetrt ure. Draga vas je Slap, ki je tri fietrti ore oddaljena, in Se nekaj dalje iz Lenivca je na Goce. Ker imajo Leniv^ani najblize v Gabrije, hodijo sem navadno k sluibi bozji. In tako so naprosili g. ncitelja, da bi sprejel tudi njih otroke v Solo. Z ozi-rom na to, da je bila v soli dovolj prostora in da imajo ti sosedje veliko blize y Gabrije nego kam drugam y svojem (postojnskem) solskem okraji, do-volilo se jim je, da lahko hodijo v Solo v Gabrije, Upisalo se je devet otrok za Solo. To je krajni Sol. svet naznanil okr. Sol. svetu v Gorki, na kar je ta zahteval odSkodnino od postojnskega okrajnega S. sve-ta, ki je poslal BtariSem na Lenivec dopis, v katorem javlja, da ni nasproten, da hodijo njih otroci v Gabrije v Solo. Lenivcanje so bili na to popolnem zadovoljni. Ali glej, 8. t. in. jim pride pladiini nalog, vsled ka-terega naj bi plaLali odskoduino goriSkemu okr. SoU svetu. Koj drugi dan pridejo doti6ni stariSi v Gabrije, da bi poizvedeli kaj pri gosp. ufiitelji. Se ve da on se ni nadejal, da bo videl sosede tako razkaeene. Ysak je hotel imeti prvo besedo, tako da je postalo kaj glaano govorjenje, da ne re5em prepiranje, Sto-pim tudi jaz sraven in razloSim ljudem, da ni g. uSi-telj temu ni6 kriv. Na to ao vsaj nekoliko hladnoje tozili svojo nsodo. Pa potihnili niso, temu6 to rec" so koj raztrobiii. Ne morem zamol^ati, kako te^ko jim je, da morajo y 14 dneh placati zopet ono svoto, katero so ze placali za Kranjsko z drugim davkom vred. Ysak si lahko rnisll, da so tu po redu pripovedovali, kako so te2ko zbrali novce za prvi davek; kako pa Se za drugi? Jaz sem tega mnenja, da bi se v krajih, kjer hodijo otroci iz enega okraja pod drug y Solo, do-ticni okrajni Solski syeti med seboj sporazumeli, ne da bi ubogi kmet moral dvakrat placevali davek; saj je enacih slucajev prav malo. Z jeduacimi 5ini se ljudstvo le draft in m mogoee, da bi na ta nacin kedaj napredovalo; tako dobijo stariSi in otroci mri^-njo do Sole in u&telja in Solskih predstojniStev. Y takih slu^ajih bo pa Se le ubogi ucitelj lelezo med nakovalom in kladvom. Sitnost ima v Soli vsaj sedaj tu pri nas, kei nekateri so ie iztopili, da ne hodijo ve5 v Solo, drugi pa cakajo, kako se vojska kon6a. 0 izidu porocal bom drugi krat, ako je ljubo. (Le dajte. Ur.) - Ipavaki. IZ Avberja, 25. febr. — Povedala si, draga nSo5a*, da oni neporednez, ki je na Sveti vecSer4lju-dem y cerkvi nagajal, je bil peljan pred sodnijo. Do-bil je zasluieno kazen: tri meseee teLke je6e, ,vsak drugi dan post in 50 gld. v denaru. To naj bo naSim zganjepivcem v izgled, da bodo vedeli, kako je.treba vesti se v hiSi Gospodovi. Pustovali so tudi v naSi sosednji v Ponikvah, a zalibog so kon6ali. Mladioa si je napravila veselico v prostorih g. Joiefa Zlobca, kamor je pridrlo nekaj pogovorjenih mo2, ki so zaceli prepir. Dobili so jih po hrbtu ter odnesli domov. da je bil potem mir; ali zalost obide cloveka, ko vidi, da se tako godi. Zeleti bi bilo, da bi se ttiozje dali voditi po pravem spo-znanji in ne po takih nacelib, ki so obdini v necaat in ji kecijo dobro ime pred sosedi. Ysi poSteni mo-zje so obzalovali ta nepreviden ciu nekaterih. I primejo, kar cutom prija in ugaja. BUdani so —tako , [ nasteva, razkoSju, veselju; radi dobro zivijo in se le-I pooblagijo, so nasladni, ljubijolov, javne igre, godbo, J slad^ice in izvrstna vina*. [ A za tern pride hvala: j ftGoricani so dobrodelni, priljndni, j noyoljabni, (ali kakor se danes izrazamo: na-I predni), in tako bistregauma, da se kaj hitro [ nauLijo ne samo mehaniLnih, ampak tudi svo-[ b 0 d n i h nmetnostij in r a z n i h j e z i k o y, in da [ so ysled teh prirojenih svojih vrlin mnogi dospeli do I najyisjih dostojanstev v knjiSernem, vojaskem in ,,ci-[ vilnem1* delovanji. Y m e s t u govori mnogo d e 6-I kov ie y ne^nih letih troje jezikov: furlan-I ski, s 1 o ve nki in nemSki. Ko dorastejo, umejo lie italijansko, latinsko in francosko. j V y a a e h govorijo ljudje yecinoma po dva jezika: I alovenski in nemski, ali pa slovenski in furlanskiK. „Sicer zivijo tu ljudje z malim zadovoljni, spijo ; I navadno na alami: bogateji imajo zimnice napolajene I z volno ali zimo. Kdor ne premore zakurjene sobe, I greje se na ognjiSSi; v kozuhovino oblaci se le ma-| lo kdo. Mnogi zivijo neozenjeni, kteri si pa vzamejo J 2eno, so zelo plodoviti. Veo.j^iPjrejiskj_kongriij,_ Bprcjeto po poslanski zboraici, izro&ti v pretres posebni komisiji 15 udov, katera se je volila v drugi seji v fietrtek. Iz zbornice poslancev naj omenimo, da so se podaljsale izjemnc sodnije za kotorski okraj v Dalmaciji in da se je potrdila ministerska u-redba o zacasni odpravi porotnih sodnij za Du< najsko Novomesto. Vie od 1. 1881 velja vsled vpeljave novega zcmijiskega davka postava, da, fie je kateri posestnik, vmV skoz dolofieno §te« vilo let kako posestvo v svoji lasti in se je da-vek med tern Lasom poviksal, se ne sme naen-krat tiijati poviksani davek, ampak se mora to poviksanje razdeliti na ve5 let; taka olajsava bode vsled nove postave veljala tudi tedaj, ko tako posestvo ne ostane le v ednih rokah, ampak tudi fie preide od stari§ev na otroke ali od mo&a na &eno. Prihodnji torek prifine sc razgo-vor o drzavnem prorafinuu, o katcrcm je za lotos mesto obolelega, vefiletnega porocevalca grofa Clam-a sostavil poroeilo ccSki poslanec dr. Mat-tus; iz porofiila je razvidno, da bode v teko-fiem letu primanjkljeja blizu poludrugi milijon, Pogodbo, katero je vlada sklenila se severno 2e-lcznico, je LelezniSki odsek sprejel in jo zboru predion v potrjetje. Tiszi bili so, kakor je bilo uLe prieakovati, poslanct posluM in so po splolnem razgovoru s precfjSnjo vefiiuo sprejcli postavni nafirt o preustrojbi gosposke zboniice kot podlago za nadrobno razpravo, kakor ga je bii predloiil do-tifini odsek; ali konefina osoda ga fiaka se le v zbornici magnatov. Skofovska konfercnca na Dunaji je koncana in udelezitelji vracajo se doum; fie tudi so skofi sklenili, svoja posvetovanja in sklepe ohraniti tajne, vender zldovski fiesnikarji, ki povsod sli-Sijo travo rasti, trdfi, da je bilo zraven kongrue duhovenske kot predmet razgovarjanja in posvetovanja tudi vprasanje o ustanovitvi katoliske univerze v Solnogradu. Mancini, italijanski minister zunanjih zadev, nofie zbornici povedati vzroka, za-kaj je poslal ladije v Kudefie morje, ampak le trdf, da je to storil s porazumljenjem anglez-kega ministerstva in da v teh kritifinih fiasih ne sme priti na dan vsa resnica. Gladstona in njegovo ministerstvo fiakajo hudi dnevi v zbornici; tako v spodnji kakor v Egorojf zbornici so politifini nasprotniki napo-vedali interpelacije o egiptovskem vprasanjiino vojski z Mahdijem. Kako bode Gladstone zago-varjal zmeinjave v Egiptu, smrt hrabrega Gordons in propad angle^ke veljave v Afriki, na to je res vse radovedno. Doma6e in razne vesti Milostljivi gospod knez in nadSkof goriSki se vrne jutre, v soboto, z Dunaja v Gorico. Danes je v Trstu pri mil. g. skofu trzaSkem. rl njim potuje tudi mil. g. skof poresko-puljaki. Katoli&kO dru^tvo gonSko imelo je vteraj avoj mesedni shod v pritlicni dvorani grofinje Matilde Co-roiiinijeve v RabatiscX 0 dolofieni uri zbralo se je nekaj gospodov mestnih in z dezele ter so pazljivo posluSali zanimive razprave. Z ozirom na zaloBtni do-godek, ki je pred par tedni vznemirjal gorisko mesto, govoril je predsednik vitez dr. Doliac o samomoru, dokazoval je njegovo nenravnost, osvitljeval njegovo zgodovino pri raznih narodih in postave, ki so veljale v tern oziru v razKSnih poganskih iu kraanakih drza-vah. PreSel je na pogreb saniomorilcev ter krepko sagovarjai naeelo katoliake cerkve, ki takim nesrefini-kom odreka cerkveni pokop. Podpredsednik dr. Gre-:gor^U5 drzal se je istega dogodka in je na njegovi podlagi pojaanjeval zanemarjenost goiiSke odrastle jnladine obojega spola v oziru na nadeljevanje in AitrjeaJQ one y^rskQ odgoja, katero jim daje cerkev in §ola, ter je priporo6al, naj bi se zacelo delati v pravem duhu tudi na to stran. Grajal je udelefctev pri omenjenem pogrebu ter izrazil Xeljo, naj bi se skrbelo za to, da bi se verski dub ozivil med mescani, da bi svoje katolisko prepri^anje tudi javno kazali, in naj bi se vsled tega pri volitvab. pomagalo takim mescanora do zmage, ki ne bi zahtevali samomorilcu (SaBtnega mrtvaskega spvevoda. Omenil je laskavo pi-savo nekega goriSkega Ifsta o nesrecnem filoveku, ter poudaijal, da takim naukom je treba z enakim oro-^'eraLP°^vi^se-V kan, l^a to je tajnik prof, JLlpi V gladkem jezlku popisoval mofi' fiasui§tva, ki vefii-nom upliva na javno mnenje in iraa posebno na Bla-bo stran velikansko mo5, Ba^kladal je, kako naj se vede kristijan nasproti slabemu dasniStvu, katerega ne sme poapirafci ni z naroSevanjem ni z branjen, in potrebo, da prijatelji reinice in pravice z ouaklm oro^jem pobijajo hudobne nakane brezverskib pisarjev. Zavra5al je izgovore, ki se pogosto sliSijo v tern oziru, ter pokazal, kako je mogoee logiti pravi katoliSki list od takega, ki je javno all prikrito nasprofcen. De-le^niki so se Se nekoliko razgovaijali o omonjonih pred-metih ter so se razSli. Vso hvalo zaslu^i katoliSko druStvo, ki je zaSelo buditi Goricane k delu za sveto stvar na podlagi edino pravih nac"el, ki so pravlSna vsakemu in na vsako stran, Goriiere" porofea v «"voji zadnji Itevilki na-vest. flV zndnjih dneh se zopofc raznu za zenska roSna dela; v Fari za pisanje in risanje; v pisanje; v Koboridu.za pisanje; v Komnuza risanje; v Lo6niku za pisanje; v Medani za risanje; v Rihenbergu za pisanje; v Terzii za risarije in 2enska dela; v Villi Vicentini za risanje; v Kaprivi za pi-sanje; privatna Sola v Kaprivi za pisanje; deSka sola v Korminu za risanje. ' M l* r i z n a n j ett ali castno omembo so dobili naslodnji razstavljalci: asistenta c. k. svilorejskega m vmoiejakega poskusovaliafia v Gorici gg. Iv. UrSi5 in Adolf Postel. Gg. ucitelji Jos. Colavini za lomno racuualko; Daniel Fajgelj za cerkveue muzidne skladbe ; Anton KorSi6 za zbirko prirodoin; Ivan Lebau (iz Trsta) za ravnilo za geometr. konstrdkeije; Matija Lavrencie za zbirico domaiih lesovin; Anton Pasqua-lis za drugi del njegovega BCompendio di Gramma-tica-; -~ Alojzij Peteani za rokopis -Frammenti di pedagogm"; Jnk. Pocar za obono wgunalkoJz abeced-nikom za na «teuo iu za rokopis BGeogtafla e Btoria doila Provinoia* ; ufiiteljica gospodi^na Marija DcaS-6ok za roLna dela; utiteljicu gospodiiina Marija Ko-niac za rofina dela; dijak Maks vitez Klodifi Sabla-dovski za rwarye; — pomorstveaa o. k, dekliSka Sola v Pulji za obrazco geometrionih teles iz lepenke; mestna deSka Sola ˇ Gorici za risanje: dokllfika Sola v QoVr1^z.ft,ri8Rnie in ^Mka wemi dela; Sola «o. mm, UrSulink v Gorici za risarHe; ljudske Solo; v Ajelu za pisanje; v Ogleji za pisanje; v Braoami za risanje in zenska dela; v Kampolongu za pisanje; v Cervinjnnu za pisanje in risanje; v Chiopris-ili za zenska dela; doaka Sola v Korminu za pisanje; dekliSka Sola v Korminu za risanje in genska rbona dela; Sola v Flumifielu za pisanje in risanje; v Fo» ljanu za pisanje; v GradiSdi za pisanje; dekliSka Sola v QradiSci za risanje; ljudska sola na otoku Graded za risanje in pisanje; v Trziti (Moni'alkonu) za pisanje in risanje: dokl. Sola v TrLi6i za pisanje in risanje in zoiMka rocna dela; v Must za riBanjo; v Pieris-ih za pisanje; v Komanau za pisanje; v Za-graji za risanje; v Turjaku za pisanje risanje; v Villi Vicentini za pisanje in zenska roSna dela: v St. Vidu (laSkom) za risarije; v Mirniku za risanje: na BanjSicah ea ri Banjo; na B6rjah za rieatijo: v Bil j ah, za riaanjo; v Uopovanu za risanje; v Crnioah za pi-sanjo in nsanj'o; v Dornbergu za risanje; v Grgaiji za risanje; na GradiS^i (slov.) za pisanje in risanje; v AjdovSoini za pisaiijo in risanje; v ICrouborga za pisanje in risanje; na Ligu za risanje; v Lokavoi| za izrezljevnnje kmetijskega orodja; v Looniku za riaanjo in z. ro5na dela; v Mirnu za pisanje, v Pevmi za pisanje; v Podgori za pisanje in zenska rocna dela; v Rencah za pisanje in i, rocna dela; v Rihenbergu za risanje; v Solkanu za pisanje in risanje; v tit, Petru (pri Gorici) za pisanje in 2. r. dela; v Sem-pasu za pisanje in risanje; v Vipolzak za pisanje in risanje; v Zabljah za risanje; v Komnu za pisanje ; v Kostanjevici za risanje; v Malhinjah za risanje; v Rodiku za risanje; v Sezani za pisanje; v Stjaku za risanje; v Lokvi (sei. okr.) za z. rocna dela; v To-maji za pisanje in risanje; v Breginji za pisanje in risanje; v Bolci za risanje; v Cerknem za pisanje in risanje; pri Sv. Luciji za risanje; v Sedlu za risanje; v Sebreljah za pisanje; v Tolminu za pisanje in z. rocna dela. Zaloznik H 61 z e 1 na Dunaji in knjigar F. "W o-k u 1 a t y Gorici razstavila sta bila raznih reSy, kato-re je sodnija priporo6iIa kot ufiila ali kot sposobne za u^iteljske ali u^enske Lijiznice. Razsodni odsek priporouil je Hribarjevo in Piohovo klop ter na6rt, po katerem je izdelana ljudska Sola v Cerknem. Slednjio" je izrazil pohvalo g. M. Goppagu v Gorioi za razstavljeno bogato zbirko sedanjemu 6a-su primernih priprav za pisanje in risanje ter za otro-Ske vrte. Obiskovanje ljudskih Sol ni povsod enako. Leta 1383[84 je hodilo v goriSkem mestu od 100 za Solo sposobnih. otrok' le 80 v Solo, tako da od vsakih 100 otrok je bilo 20 brez poduku^ ali da vsak peti otrok je bil na domu ali na ulici namesto v Soli. Bolje ko v Gorici obiskovale so se ljudske Sole na dezeliin sicfr tako, da od 100 otrok jih je hodilo v Solo: v aezanskem okraji v Kazljah 100, v SeSam 100, v vKostanjevici 98, v Divaft 98, v Velikemdolu 97, v Skocijanu 96, v Gabrovici 96, v Pliskovici 95, v ISTabrezini 94, v Podgradu 93, v Velikemrepnu 93, v Storjah 92, v Dutovtfah 90, v Skopem 89, v Skrbini 89, v Temnici 89, v Tomaji 88, v Vatovljah 86, v Rodiku 86, naBarki 85, v Sta-njelu 85, v Koprivi 85, v Malhinjah 84, v Gorjanskem 83, v Komnu 81, v Zgoniku 81, v Avberji 80, v St. Polaji 80, — v gradiS8anskem okraji: v Doberdobu 97, v Biljani 97, v Devinu 88, v Medani 85, v Mirniku 83, v goriSki okolioi: v AjdovScmi 100,vSovo-dnjah 100, v 2abljah 100, v Gabrijah pri Ajd. 09, v Solkanu 99, v Kozaui 97, v Podsabotinu 96, v Plaveh 95, v Vertojbi 95, v Berjah 94, v Dornbergu 94, v PervaSini 94, v 6ernicah 93, v Kamnjah 93, v Mirnu 93, v Pevmi 93, na Srednjem 93, na Vo-gerskem 93, v Desklah 92, na GradiSJi 92, v Lokav-ci 91, v Podgori 90, v Smarijah 90, v St. Mavtinu 90, v Av6ah 89, na BanjSicah 88, v St. Petru 87, v Kronbergu 87, v Krii&i 86, v Ligu 86, v St. Andr|2i 86, v Oseku 85, v Gerovem 84, v Renoah H, v St. ptfjemsela 82, t Batah 81, v St. Tomazi 81, v Ger-garji 8a, v Roemji 80, v ViSnjeviku 80, v tolmin-sfcem okwji: v JJregioji 103, naRavnab 108, vEo-ooridu 08, t Kredu 96, na Grabovem 96, v Sedlu 97, v Dwfai* 91, b» Livku 90, na Idriji p. B. 89, ˇ Trenti 84, t Bold 80, v Ko&h 80. Tj V Solo zabtevati je hotelo drustvo nDie-aterweg** n» Avstrijskera, Liati porocajo, da minister Cqnrad bi bil valed tega narocil cesarekemu namest-v$nh »*j naznani dezelnemu solskemu sveta, da H«5o, da bi se ma taka proioja predlolila, ker ne mm *mm& ^m *» * fibo m" Proti ^ .**«*«- noat, ki je imgal* neporednim otrokom, je torej srecuo odrrnjena. V Ldgu bUa ata voljena Miha Valaa is Strmca ˇ lupin* in Tomai Mavri<5 is Spodnjega Loga t pod|apwiwOb«JaoiA--tOTeIja!2iT6Ial T~. tQc«gor6id«V ?#d«r\ Po xadnjem sklepn „81ov»tven*g* aabavneg* vefora* bode banket, pri-rajon na tart go«podu Slmonu GrregorSidn, dno 12. mare* 1.1. t kraano a cverjem olepiani dvo-rani fyibjjanske ettalnjeft. Do sdaj ae je ie oglasilo do 70 goapodoT, kateri ae bodo udeleiili te izredne alaTnoati, in oglaSa ae jib ie veliko. Tudi goapoda domojjabi t okolici ljubljanaki in po deieli, castitelji odUeneta peaeika naiega, isrekli ao ieljo, da bi ae radi udeleiUi bankeia, zato jim s tern naananjam v imena odbora, da jib uljudno vabim in naj ae blago-v©M piameno oglaaiti pri meni do & marca 1.1., pro-Hd jin ob jedoem, da blagovole pridejati 1 gld. 50 kr, sa kovert Yabila, ki bodo veljala za uatopnice, bode odbor v kratkem raaposiljal. V Idnbljani, due 16. febrnvarja 1885. ANTON TRSTEN JAK, . natoJnik odbora za „Gregorcidev vecer". LUtniea opravnUtv*. G. K. M. na Yojskem: Pritoifli ate w, da uiite dobili predzadnje ateTilke nasega lista; a vtaaj doila nam je Vaia zadoja itevilk* iz Idrije naiaj i oponbo: abgsrewt, unbekannt wohin. Foslano. BO aem popolnoma ie pozabil na to, kar ata mi bila napravila dva renSka gospoda krcmarja, ki ata ob enem obcinska ataraami. Ali ker se govori ae dandanes o tern dogodku, bocem tukaj BTetu razkriti moiko postopanje dveh renSkih gospodov. ¦ BUo je zadnjo nedeljo m. 1.; v Rencab bila je drazba ob&nskega daca. Napotim se k drazbi in po-sre&lo ae mi je, da obcinskt dac renSki ostal je na draibi meni in sicer za 16 gl. visji znesek nego lan-sko leto. Frost vseh skrbij zalozim kavcijo ali var-SLino za omenjeno drazbo. Bilo je dva dni po draSbi in napotil sem sena sprebod v Bence. Eomaj dospem v vas, zacnejo mi nekateri prijatelji praviti, da sta dva obcinska zasfcop-nika, ki sta qb enem kr6marja, dala dacirati svoje zaloge Tin na staro leto, t. j. 1884 ter da je eden omenjenib gospodor bodil po ostalib krcmah ter na-gbVarjal krcmarje, naj vsi enako njima naredijo. Ali temu gospodu ni se posrefiilo, kajti dobijo se v Ren-eab tudi moije, ki poznajo dobroto, katero jim je pHnesel tnjec v obdino, ter so zavrnili ataraSinin na-svet, Sea da to ni mo§ko, in da se mora posteno rav-nati i njim, ki prinese ob6ini kaj dobodka. Slisavsi to novico, katera me je vsega pretresia, napotim se naravno8t k prvema staraiini in poniino poprasam, naj mi pokaie srojo rinsko zalogo. aDa, pokazem Vain jo*, pravi on, ,ali jaz imam vse moje vino da-cirano na staro leto, t. j. za leto 1884a. „Dobro,4 prarim, ablagoyolite mi pobotnico pokazati"; ali o joj, pobomioe ni bilo nikjer, kajti Vino bilo je daci-rano le naWdezno, brezi placila. ^Hvala Vam, go-Bpbd*, bil je moj kratek odgovor, in krenem jo na-rarnost v krLmo druzega starasine in zahtevam po-nStto, kakor se tajca spodobi, prav tako kakor pri prvem; afi ta gospod, bodi moz, katerih Bog daj malo, noce mi srojega vioskega nrama odpreti, 5es da mene ne ppzna za nic in dostari se, da, ako se v kratkem 5asa ne poberem iz Renfi, Bern gotov par gorkib zanfinic. Slisati in videti tako moSko postopanje renSkih dveh glar, napotil sem se, kamor je bilo V takih sln&ajxh napotiti se. Kaj in kako je po-tem sledild, ao^emtakajpisati, ker sfrar bi bila pre-dolga, Napisal sem gore navedeno le zato, da me ne bodo Ijadje tolikanj popraaevali ob omenjenem dogodkn, ne pazhamenom, da bi dva ren§ka krcmarja pred svetom crnil. Yam pa, ostalim krcmarjem, kateri niate hoteli donuuSiaoVega nasveta aprejeti, se po tern potu sr5no Eabvaljujem za moiko postopanje. Splbano pa sretnjem volilcem obSine renske, naj pri prihodnji volitvi volijo moze, sposobne za obcmski pose!, in naj ne mislijo, da je vee atorjeno, ako imajo ˇ starasinstvn moLe lepih imen. Yolite moie, kateri bodo gledali [na korist ob-Sme k na Vas blagor. Miren (pri Gorici^ meseca febrnarja 1885. " _________JOSIP PESLICON. Matiea Slovenska v Ljubljani. RAZGLAS. Odbor Matice Slovenske oddajc slazbo drust- TAJNIKA za tri leta proti pogodbi. Maticni tajnik mora biti nje druzabnik. Nj^gov* pla6a zoa§a seststo goldinarjev na leto, njegov redni posel pa je nadrobno dolocen v §. 35. dru§tvenega opravilnega reda. Prosoje zato sluibo z dokazili o sposobnosti je do 10. dne prihodnjcga meseca marcija poslati prvosedstvu Matice Slovenske y Ljubljaoi. Dne 20. sve&ina 1885. Peter Grasselli, Malice Slovenske prvosednik. VfflO HA PRODAJ. Belo in Cino hektnliter . . Slivovec leta 1884 hektoliter Tropinovec , . od 10 do 15 gld. po 38 „ po 32 „ v Ptnji (Pettaii), Stajersko, St. 253. ttazpis drazk. Po sklepu c. k. pomnozenega okrajncga §. sveta zidala se bode s. hisa v Sempasu pa vod-njak pri s. hisi v Lokovci. Stroski so preudarjeni za prvo gl. 6006.40, za drugo gl. 128.02. Drazilo se bode v Gorici pri c. k. okraj-nem s. sveta 12. marca ob 9. uri zjutrej. Nacrta, preudarka in pogoji, so razvidni pri podpisanem uradu od 2—12 in od 2—5 ure vse dni do drazbe. C. K. OKRAJNI SOLSKI SVET V GORICI dne 21. februarja 1885. Mednarodna linija, ira