Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Via Machiavelli 13/11., Tel. 36-491 — Za Italijo: Gorica, P.zza Vittaria 18/11 - Poštni predal (casella post.) Trst 431. — Pošt. ček. račun: Trst, št. 11/6464
Poštnina plačana v gotovini
NDVI LIST
Posamezna št. Ur 25.-
NAROCNINA: trimesečna lir 325 - polletna lir 600 - letna lir 1100. — Za inozemstvo: trimesečna lir 500 - polletna lir 1000 - letna lir 2000. Oglasi po dogovoru
Spedizione in abb. postal« I. gr.
ŠT. 40
TRST, ČETRTEK 24. FEBRUARJA 1955, GORICA
LET. IV
PO SKLEPU RIMSKEGA SENATA
SLOVENCI MU POKRAJINSKA SAMOUPRAVA
Avtonomija in prosta cona ~ Posebni statut naj se razširi na naše ljudstvo v republiki - Tudi avtonomija zahteva enoten nastop Slovencev
Predlog, ki ga je stavil senaton- Luigi Sturmi naj se Furlanija, Goriška in Tržaška združijo ter dobe skupno pokrajinsko skupščino in vlado, je dvignil veliko prahu v naši javnosti. To posebno zaradi tega, ker je rimski senat predlog že odobril in zadostuje sedaj samo, da stori isto poslanska zbornica, pa postane avtonomija resničnost. Senator Sturzo je tudi določil čas, v katerem se mora to zgodili.
Kaj naj rečejo k temu Slovenci?
V	načelu so Slovenci odločni pristaši avtonomije. Kot demokratičen narod ne morejo zahtevati drugega kakor to, da si ljudstvo na svoji zemlji samo sebi vlada. Nasprotni so, da bi o vsaki malenkosti odločalo in sklepalo uradništvo v daljnem Rimu. Slovenci vsemogočni državni centralizem odkla-n ja j o. Domače zadeve naj se, kolikor je le mogoče, rešujejo doma, rešujejo naj se hitro in v skladu z ljudskimi potrebami. Zalo 'Morajo biti pri nas vrhovna oblastva voljena in za svoje delovanje prebivalstvu odgo. Vorna.
To je vsebina 111 bistvo ljudske samouprave. Beseda .avtonomija sama na sebi ne pomeni še nič, važno je, kaj se za njo krije.
Saj bi v Rimu. lahko sklenili ustanoviti tudi pokrajinsko avtonomijo, pri kateri bi rav-110 v najvažnejših zadevah ostala odločilna "Mast v rokaii rimskega uredništva. Pokrajinski zbornici bi labko pristrigli pravi-r°> da o lem in onem izdaja zakone, da pobira te in te davke, tako da bi ljudski zastopniki smeli sklepati le o brezpomembnih zadevah in bi pokrajina bila v popolni od-visinosti od Rima.
Le poglejmo, kolika razlika obstoji med samoupravo Sicilije in pokrajine Tridentin> ske — Južnega Ti.rola! In vendar imata obe avtonomijo.
Zgoditi bi se pa utegnilo tudi, da dajo naši pokrajinski zbornici in njeni vladi sicer precej pravic, a narede pri tem tak zakon, da preide vsa oblast v roke furlanske veči* ne, ki bi že zastran svojega števila popolnoma obvladovala pokrajinsko skupščino. Tržaška in Goriška bi bili odvisni od dobre volje Vidma.
AVTONOMIJA IN PROSTA CONA
Ker pa v Rimu dobro vedo, da hi se Gorica, posebno pa še Trst takemu stanju najodločneje tiprla, tega najbrž ne bodo storili. Prišli so na misel, naj bi Goričani in Tržačani dobili še lasten deželni zbor in svojo posebno deželno vlado. Približno tako, kakor so naredili na Tridentinskem in lužnem Tirolskem: Tridentinci imajo svojo samoupravo, južni Tirolci svojo, o skupnih zadevah sklepa pa pokrajinska skupščina in odloča skupna pokrajinska vlada.
Oblast južnotirolskega deželnega zbora in njegove vlade je pa precej pristrižena. Nemška manjšina se proti temu že leta zaman bori. Ravno tako bi se utegnilo tudi pri nas primeriti, da bi bile pravice deželnih zborov zelo majhne, čeprav je težko verjeti, da bi mogli s Tržačani Tavnati tako, kakor so z južnimi Tirolci. Trst je prevažno trgovsko in industrijsko središče, da bi ga smeli in mogli omalovaževati!
Toda denimo — poreče marsikdo — da Trst dobi svoj deželni zbor s stvarnimi in
Važen sklep SKSZ
Izvršni odbor Slov. kršč. socialne zveze v Trstu je 21. februarja sprejel sklep, v ka-'ereni zahteva od italijanske vlade naslednje:
»7. Pri izdelovanju zakonskih načrtov o avtonomiji naj v Rimu poskrbe, da se pokrajinski in deželni zbori v naših krajih ne, morejo spremeniti v orodje narodnega zatiranja Slovencev.
2. Zuto naj zakon onemogoči, da bi italijanska večina mogla v jezikovnih in narodnih zadevah preglasovati slovenske ljudske zastopnike.
3. Nova zakonodaja ne sme zatreti ali o-krniti nobene pravice, ki je Slovencem bila zajamčena v posebnem statutu od 5. oktobra 1954.
_ 4. Določila posebnega statuta naj se raz* mirijo na Slovence v Goriški, Beneški Slove-
niji in Kanalski dolini ter spremene v u-stavni zakon republike.
5. Preden se vpelje avtonomija, naj italijanska vlada zasliši mnenje in želje predstavnikov slovenskega ljudstva.«
Resolucija SKSZ ugotavlja, da pokrajinska samouprava ni v nasprotju s prosto cono Tržaškega ozemlja. Borba za prosto cono naj se odločno nadaljuje.
»Od tega, kako se bo vprašanje avtonomije rešilo, je odvisna bodočnost vseh Slovencev ne glede na njihovo politično in ideološko pripadnost. Življenjske koristi našega ljudstva zato nujno nalagajo slovenskim strankam, da se tudi o tem vprašanju dogovore in zedinijo ter složno nastopijo.«
Ker gre za važno narodno stvar, ji je naš list posvetil današnji politični pregled.
zares obsežnimi pravicami. Prosta cona je v vsakem primeru šla rakom žvižgat!
To ni točno. Če Rim le hoče, lahko ustvari v naših krajih tako pokrajinsko samoupravo, da bo Tržaška uživala v njenem o-kviru prav posebne in izjemne pravice. Kje je zapisano, da bi bivša cona A ne smela in ne mogla biti dežela, kjer se ne pobirajo carine? Saj bi vzlic temu lahko imela lastni deželni zbor ter pošiljala svoje predstavnike v pokrajinsko skupščino skupaj z Goričani in Furlani.
Vse je odvisno izključno od Rima. Ko bodo dokončno urejevali razmere v obmejnih krajih, bi morali v Rimu imeti pred očmi predvsem koristi Trsta in njegovega prebivalstva. Če bi prosta cona, kakor so izračunali, pocenila življenje na Tržaškem za 30 odstotkov, če bi prosta cona privabila k nam celo vrsto novih podjetij, tako da bi zginila brezposelnost, bi jo Rim moral ustanoviti, ako mu je res pri srcu blaginja in bodočnost tržaškega prebivalstva.
Premišljeno in načrtno je treba zato vplivati na vladne kroge, da izpolnijo želje in zahteve Tržačanov. Borba za prosto, cono se mora brez ozira na pokrajinsko avtonomijo z vso silo nadaljevati.
Tu ne gre za zahtevo, ki se tiče samo Slovencev, temveč za program, h kateremu se priznava tudi ogromna večina tržaških Italijanov. Za prosto cono niso le slovenske občine in vse naše stranke, ampak tudi najrazličnejše italijanske organizacije. Če bi razpisali ljudsko glasovanje, bi se za prosto cono izreklo nad 90 odstotkov Tržačanov. Saj vidijo v njej edini izhod iz težke gospodarske krize našega ozemlja.
KAKŠNO AVTONOMIJO ODKLANJAMO
Glede proste cone so si torej Slovenci in domala vsi Italijani edini. Popolnoma drugačne so pa stvari, ko govorimo o pokrajinski in deželni samoupravi. Nemcii na Južnem Tirolskem se pritožujejo, da s svojim dežel-n'irmi "zborom ne mwre)jo učinkovito ščititi niti svojih gosipodarskih niti narodnih koristi, čeprav'tvorijo v deželi večino.
Iz tega vidimo, kako bi se lahko, godilo šele nam Slovencem, ki bi bili v vseh treh deželnih skupščinah in ravno tako seveda v pokrajinski šibka manjšina. Slovenci so manjšina na Tržaškem, manjšina na Goriškem in brezpomembna manjšina v Furlaniji.
Zlohotna in narodno zagrizena italijanska večina bi nas mogla nele v vseh stvareh z Nadaljevanje na 3. strani
NOVICE Z VSEGA SVETA
TRŽAŠKA LUKA, — POKOPALIŠČE
Tržaško pristanišče čedalje bolj prepada. Po sporazumu, ki so- ga 1. 1937 naše družbe podpisale z italijanskimi, bi Trstu morali prepustiti približno 30 pomorskih zvez z inozemstvom. V resnici so jim veliko večino zvez pobrale druge laške luke.
V zadnjem času se je povrhu zgodilo še to, da so ladji Atjuileia in Piave, s katerima je Tržaški LIoyd vozili v afriški Kongo, enostav-no dodelili Genovi. Ladji Satumio in Vul-canio, ki sta prej vzdrževali zveze med brstom in Severno Ameriko, so pa prisodili kratko in malo Neaplju. Trstu ne dovolijo niti toga, da bi s svojima ladjama Asia in V ic-toria trgoval z Daljnim Vzhodom, kakor je v prejšnjih časih.
Naš položaj mora biti zares obupen, če je bil celo župan Bartoli prisiljen zoper to krivico' protestirati! Moral je upoštevati ogorčenje Tržačanov, sicer bi bilo vse mesto proti njemu in Kršč. demokraciji. Zadnji tržaški občinski svet je sprejel protestno resolucijo, za katero so glasovali vsi svetovalci brez, izjeme. Zares redek dogodek.
Pri tem so padle nadvse ostre besede proti rimski vladi. Barlolijcv zaveznik liberalec Morpurgo je predlagal celo, naj se po vsej Italiji nabijejo lepaki, na katerih se v slikah vidi, kako se tržaško pristanišče spreminja v »pokopališče« in kako medtem napredujeta in cvetela luki v Genovi in Neaplju.
Če tako govore vladi zvesti ljudje, je vsakomur jasno, da Rim dejansko Trst strahotno zanemarja in zapostavlja.
EVROPA V SNEGU IN DEŽJU
Letošnja zima je polna viharjev in neurij. Po' vsej Evropi je pritisnil hud mraz. V Genovi je vihar razdejal pristaniške naprave, v Angliji je toliko snega, da morajo z letali dovažati hrano v odrezane kraje. Mraz je tak, kot ga že 30 let ne pomnijo. Razburkano morje je požrlo mnogo ladij.
V zadnjih dneh so narasle vode v Južni Srbiji in poplavile okrog 3000 hiš.
BALKANSKA ZVEZA
Turčija, Grčija in Jugoslavija bodo imele prihodnji mesec v grški Makedoniji skupne orožne vaje, pri katerih namerava sodelovati vojaštvo vseh Ireh držav. Načelniki njih o. vib glavnih stanov se sestanejo v Solunu, da izdelajo enoten taktičen načrt.
Velikim vajam bo prisostvoval opazovalec Atlantske zveze. Iz tega se vidi, da postaja Balkanska zveza živa stvarnost, ki ji zapad pripisuje precej pomena.
HRUŠČEV—MALENKOV
Komunistična veljaka sta uradno prišla v spor zavoljo agrarne politike. Malenkov je hotel dati kmetom večji delež na dohodkih kolhozov, da bi jih raje in bolje obdelovali. Hruščev je pa odločen zagovornik državnih veleposestev ali sovhoiov.
Predlagal je, naj preide poljedelstvo v glavnem pod neposredno vodstvo države. Obstoječe vasi je treba enostavno porušiti in zgraditi za kmete velika mesta, kjer naj žive z družinami in odondod hodiio obdelovat za dnino sovhoze, kakor gredo delavci v industrijska podjetja. Ogromna državna pose-
stva naj bi postala prave poljedelske tovarne.
Hruščevi načrti so' zelo drzni. Od kod naj vzame država sredslva. da sezida za 100 milijonov kmetov primerna mesta? Zelo dvoru. Ijivo je tudi, ali bi bili k meti e s tem zadovoljni. Kar Hruščev hoče, je nova agrarna revolucija.
AVSTRIJSKI PROMET SKOZI TRST
Z Dunaja poročajo, da se bodo v kratkem sestali italijanski in avstrijski zastopniki, da bi razpravljali O' avstrijskem prometu skozi Trst. Dokončno bodo pa rešili to vprašanje na mednarodni konferenci o tržaškem pristanišču, ki jo je po londonskem sporazumu Italija dolžna sklicati, a je že doluo mesecev iz nerazumljivih vzrokov ni še sklicala.
POSLEDICE KRIZE
Tržaško sodišče je obsodilo' na 1 leto in 3 mesece zapora 31-letnega Zerjula Friderika, Mož je bil brez dela in si drugače ni znal pomagati kot s sleparijo. Obiskoval je trgovine in si »na obroke« kupoval razne stvari, ki jih je pa takoj nato prodajal. Tako si je »kupil« 2 radia in 2 draga električna brivska aparata.
Tu vidimo razločno, kam vodi težka gospodarska kriza na Tržaškem.
LETALO SO NAŠLI
Več kot teden dni so iskali belgijsko letalo, ki bi prejšnjo nedeljo moralo pristati v Rimu, a je brez sledu izginilo. V torek so končno ostanke letala izsledili v 1700 m visokem gorovju v bližini mesta Rieti. Trčilo je v vrh hriba in se razbilo.
Vseh 29 potnikov je izgubilo življenje. Njihova trupla so se ohranila skoraj nedotaknjena. Bila so pokrita z debelo ledeno skorjo. Zdi se, da nekateri niso bili na mestu mrtvi. To trdijo zdravniki za 8-letno punčko, na kateri niso mogli ugotoviti nobene poškodbe. Revica je umrla od gladu oziroma zmrznila.
VAL STAVK
V	Trstu so stavke kar na dnevnem redu.
V	torek je zapustilo za 2 uri delo’ delavstvo Tovarne strojev. Delavci zahtevajo od indu-strijcev novo delovno pogodbo in zvišanje mezd. Ta teden bodo stavkali še v ladjedelnici Sv. Marka, za marec pa pričakujejo stavko v Tržaškem arzenalu.
Gospodarska kriza na Tržaškem je vedno hujša.
JE VSE ZAMAN
Sovjetski časopis Trud je objavil nekatere zanimive dopise učencev. »V šoli« — piše neka deklica — »nam razlagajo, da so vsa poročila, ki govore o Bogu, gole izmišljotine, in mi moramo to verjeti. Doma nam pa govore starši o veri in tedaj pozabim na učitelje in poslušam samo še mater«.
Drugi učenec pravi: »V šoli ne smemo verjeti v Boga, doma začnem pa vanj verjeti. . . «
Časopis zahteva, da je treba »temu stanju narediti na en ali drugi način konec«.
Je vse zaman. Skozi stoletja so se različni oblastniki trudili, da bi vero v človeku zatrli, a niso uspeli.
GENERALNEMU KOMISARJU
Iz različnih strani čujerno pritožbe, da policija še vedno nadlegujei naše ljudi. Ko prosijo za potni list, pride policist v hišo ter sprašuje, ali pošilja prosilec otroke v slovensko šolo, kakšnega političnega prepričanja je in v katerih organizacijah je vpisan.
Taka vprašanja so nedopustna. Kaj imajo opraviti s potnim listom? Z njimi se izvaja nedovoljen politični pritisk na Slovence. Gre za očitno zlorabo uradne oblasti. Naše ljudi pozivamo, naj policistom na taka vprašanja sploh ne odgovorijo'. Rečejo naj, da gre za stvari, ki se njih prav nič ne tičejo.
Dr. Palamara je našim ljudskim zastopnikom izjavil, da je policiji prepovedal nadlegovati Slovence s takimi vprašanji. Ta se pa za njego-va, navodila prav malo briga. Dana beseda dr. Palainaro v časti veže, da naredi čimprej konec temu sramotnemu početju svojih podrejenih.
HITLER V CARIGRADU
Pred nedavnim je neka oseba v Carigradu stopila v tramvaj in silno zastrmela. Nasproti sebi je zagledala Hitlerja, kako mirno sedi in bere časnik. Diktator je torej živ in se skriva na Turškem!
Neutegoina je stekel na policijo in odkritje prijavil. Detektivi so prihiteli in res ugotovili Hitlerjev obraz, njegove brke in postavo. Toda ko' so moža zaslišali, se je izkazalo, da je Hitlerjev dvojnik carigrajski — brivec!
KOLIKO JE JUDOV NA, SVETU?
Po najnovejših ameriških računih živi na svetu 11 milijonov 867 tisoč Judov. Največ jih prebiva v Združenih državah, in sicer 5 milijonov 200 tisoč. Sledi Sovjetska zveza, kjer živita 2 milijona Židov.
V njih narodni državi Izrael jih pa ni niti 1 milijon in pol.
KATAFALKI Z ZASTAVAMI
V cerkvi Sv. Antona novega iinajo navado, da pogost o m a pokrivajo mrtvaške odre namesto s črnim ogrinjalom z italijansko trobojnico. Tako se je zgodilo ob zadušnici za fašističnim maršalom Grazianijem, tako spet pretekli teden.
Vprašamo g. župnika, po katerih liturgičnih predpisih to dovoljuje. Najbrž po takih, ki jih je sam izumil.
Cerkev je hiša vseh narodov, je hiša molitve in ne kraj za nacionalistične demonstracije.
RAK GA JE REŠIL
L. 1938 je obsodilo sodišče Bruna Meraz-zija zaradi roparskega utnora na 30 let ječe. Mož je presedel 16 let in nato resno zbolel. Ku ga je zdravnik operiral, mu je našel raka na črevesju. Smrt je bila gotova. Pomilosti'i so ga, češ naj doma pri materi vsaj umr-
ie‘
Toda glej. Merazzi se je v družini zmeraj bolje počutil, se začel debeliti in ozdravel. Sedaj pomilostitve seve ni mogoče več preklicati.
ZEMLJA MORA RODITI
Norveški parlament je sprejel pameten zakon: osebam, ki plodno zemljo nezadostno obdelujejo ali jo celo' puščajo vnemar, sme država zemljo vzeti ter jo dati revnim in pridnim kmetovalcem.
Ce njive dovolj ne rode, je manj živil in cene rastejo. Nemarni obdelovalec povzroča torej draginjo.
Slovenci in
Nadaljevanje s 1. struni lahkoto preglasovati, marveč nas tudi povsod zapostavljati in zatirati. Saj ima naš narod v tem pogledu dovolj žalostnih skušenj iz dobe stare Avstrije.
Tedaj je imela svojo deželno avtonomijo Istra, svoje Goriška in Trstu je Avstrija ravno lako dala zelo obsežno' samoupravo. Italijanska večina je pa avtonomijo brezobzirno zlorabljala ter Hrvate in Slovence na vse načine narodno tlačila.
Naj zadostuje samo en primer: v Gorici je bilo pred prvo svetovno vojno' 14.000 Italijanov in, 10.000 Slovencev. Italijanska občina pa ni v mestu vzdrževala niti — ene slovenske osnovne šole. Ravno tako ni Trst dajal v notranjem mestu niti ene same šole našim otrokom. Avstro-ogrska država je propadla, toda to sramotno stanje se ni za las spremenilo. Z davčnim denarjem slovenskih davkoplačevalcev so gradili izključno laške šole in nas brez usmiljenja raznarodovali. Slovencev v naših krajih ni raznarodovala v prvi vrsti Avstrija, temveč italijanski zagrizene!, ki so bili gospodarji v tukajšnjih občinah in v ostalih samoupravnih telesih.
Samo po sebi se razume, da Slovenci lake avtonomije nočejo in da jo odločno odklanjajo! Taka avtonomija bi ne bila za nas vredna piškavega oreha.
SLOVENSKE ZAHTEVE
Kakšna bo dejanska vsebina pokrajinske in deželne samouprave, je odvisno od zakona, ki ga bo sprejel rimski parlament. Ali naj Trst ostane samostojen ali pa naj se priključi Goriški in Furlaniji, je vprašanje zase. Mnenja so deljena. Eni pravijo, da se Tržaška ne more priključiti sosednima deželama, ker pravno ni del Italije, ampak dežela zase. Drugi trde, da se kljub temu lahko vključi v bodočo pokrajino »Furlanija-Julij-ska krajina«.
O tem na žalost ne bodo odločali Slovenci. V Rimu bodo sklenili, kar se bo> njim zdelo primerno. V vsakem primeru morajo Slovenci staviti odgovornim vladnim krogom Naslednje zahteve:
1. Ko se bo sestavljal posebni zakon o avtonomiji, pa naj ta velja za vse tri dežele skupno ali ne, mora vlada v Rimu strogo gledati na to, da se »ljudska samouprava« ne sprevrže v sredstvo narodnega zapostavljanja m zatiranja.
2. Ta cilj je pri dobri volji prav lahko dosegljiv. Zadostuje, da se vnese zakonsko določilo, po katerem je v jezikovnih in sploh narodnih zadevali preglasovanje slovenskih ljudskih zastopnikov — prepovedano!
Za zgled si v Rimu lahko vzamejo zakonodajo' stare Avstrije. Naj si ogledajo zakone, ki so urejevali delovanje moravskega deželnega zbora. Tam bodo videli, kako je Avstrija znala preprečiti, da večina preglasuje in tlači narodno manjšino.
3. Novi zakon o avtonomiji ne sme vzeti Slovencem niti ene svoboščine in pravice, ki so si jih pridobili s pGsebnim statutom °d 5. oktobra 1954. Vse naše pravice morajo hiti potrjene in zasidrane tudi v novi zakonodaji, tako da postanejo nedotakljive.
4. Manjšinske pravice iz posebnega statu-*a naj se raztegnejo na Goriško, v Beneško •Slpvenijo in Kanalsko dolino.
Saj je Italija v mirovni pogodbi in v last-
samouprava
ni ustavi že tako vzela nase dolžnost, da u-einkovito zaščiti jezikovne in narodne pravice svojih manjšin. V 116. členu se je obvezala, da izda o> tem posebne državne zakone.
Doslej so obljube ostale na papirju. Če so Italijani možje, morajo dano besedo držati in lastno ustavo spoštovati. Sedaj se jim nudi lepa prilika: določila posebnega statuta naj spremene v osnovni državni zakon, tako da bo za vsa oblastva obvezen in šel v korist vsem Slovencem, naših krajev.
Edino tako bo Italija zadovoljivo in dokončno rešila vprašanje naše manjšine in izpolnila prevzele obveznosti. Kdor dela med Slovenci razlike, ene označuje za zavedne, druge za nezavedne, češ da poslednjim sploh ne gredo nobene manjšinske pravice, je sovražnik našega naroda. Mi ne poznamo polnovrednih in manjvrednih Slovencev. Mi srno vsi eno in vsi enakopravni. Če je ert del po krivdi italijanske uprave kulturno zaostal, ni to* noben razlog, da l)i ga smeli še naprej zapostavljali, temveč je treba storjene krivice popraviti ter razširiti tudi na te nesrečneže manjšinsko zaščito. Edino to je pošteno in krščansko.
POTREBEN JE SLOŽEN NASTOP SLOVENCEV
5.	Preden predloži rimska vlada zakonski načrt o avtonomiji, naj zasliši tudi mnenje Slovencev.
Mi nimamo svojih zastopnikov v italijan-
NOVICE
JUGOSLOVANSKO-ITALIJANSKO ZBLIŽANJE
Odnosi fhed obema državama so se v zadnjem času znatno izboljšali. Pred nedavnim je skupina študentov iz Padove obiskala Jugoslavijo. V ponedeljek je pa iz Beograda odpotovala plesna skupina »Kolo«, ki bo gostovala v Rimu, Milanu, Benetkah in Turinu. Kaj takega bi bilo še pred kratkim nemogo če.
Najmanj so se izboljšale razmere pri na» na Tržaškem in Goriškem. Slovenska manjšina še vedno nima pravic, ki ji gredo. Kaj sele v Beneški Sloveniji!
FRANCIJA BREZ VLADE
Odkar so strmoglavili Mendes-Francea, so minuli že 3 tedni, a Francozi še vedno'nimajo vlade. Socialist Pineau jo ie bil sicer sk stavil, toda parlament jo je vrgel, brž ko se je predstavila. Na oblasti je ostala približno en dan. To je bila že 21. francoska vlada po zadnji vojni. V 10 let ib 21 vlad! Bog obvari, če bi tako vodili kako podjetje ter vsakih (> mesecev menjavali lastnike in ravnatelje. Gotovo bi propadlo in delavci bi ostali na cesti.
Strankarska razcepljenost spodkopava moč Francije in ruši njen ugled v svetu.
ČE BI LJUDJE VEDELI...
Učenjaki so izumili novo bombo-, ki je grozovitejša od vseh dosedanjih. Je vodikova, ovita v oklep iz kobalta.
O njenih strahotnih učinkih je predaval sloviti nemški fizik profesor Ilalin. Če se Ko-
škem parlamentu, ki bi mogli sodelovati pri izdelavi državnih zakonov. Imamo pa kljub lemu nesporno moralno pravico, da nas Rim vsaj vpraša, kaj želimo in hočemo. Saj gre za našo kožo! Če vlada v Italiji res demokracija, morajo' poslušati tudi naše predloge.
K sklepu pripominjamo, da je pokrajinska in deželna samouprava stvar, ki se ne tiče ene ali druge slovenske stranke, temveč vseh Slovencev ne glede na njihovo politično prepričanje in ideološko usmerjenost. Saj bo nova upravna ureditev naših krajev rezala v živo vse naše ljudi, pa naj bodo komunisti ali antikomunisti. Gre za bodočnost vseh naših družin.
Pamet in zakon samoobrambe zato nujno zahtevata, da Slovenci tudi v tem velevaž-nem vprašanju nastopajo enotno, kakor že delajo glede posebnega statuta za Tržaško.
Mogoče je, da si gloveliske ^ranke_y vprašanju avtonomije niso v vsem edine. Potreb, no pa je vsekakor, da se njihovi predstavniki sestanejo in o tem porazgovorijo. Prepričani smo, da se bodo tudi glede avtonomije ob medsebojni dobri volji lahko zedinile.
Življenjske koristi našega ljudstva terjajo, da se to zgodi. Enoten nastop je nujno potreben, saj ga v svojem zdravem čutu za samoobrambo odločno zahtevajo vse plasti slovenskega prebivalstva.
Če bodo naše zahteve podpirale tudi razne italijanske stranke, nam bo le v korist in se bomo njihove pomoči veselili. Prvo pa je, da se zedinijo najprej Slovenci ter sklenejo, da tudi v vprašanju avtonomije enotno in složno nastopijo.
baltova bomba razpoči, je rekel, ostane v zraku smrtonosni prali laliko več let in ugonobi daleč naokoli vse življenje. Že 10 ko-baltovih bomb bi ogrozilo obstanek človeškega rodu, pa »naj padejo’ kamorkoli«.
Pojaviti bi se mogel zopet kak nori diktator, ki bi s kobaltovo bombo lahko uničil svojo domovino in vse človeštvo. »Če bi ljudje vse to vedeli,« je poudaril učenjak, »bi bila nova vojna nemogoča.«
RAZOROŽITEV NI LAHKA STVAR
Jutri se sestane v Londonu mednarodno zasedanje, na katerem bodo razpravljali o splošni razorožitvi. Sovjetska zveza bo stavila dva predloga. Najprej, naj se uničijo vsa skladišča atomskih in vodikovih bomb na svetu ter odslej uporablja atomska energija samo v miroljubne, gospodarske namene. Vrh lega, naj nobena država ne poveča svojih armad. Za svoje oborožene sile naj v bodoče ne troši več, kot je do 1. januarja 1955.
Predloga se vidita pametna, toda sta težko izvedljiva. Sovjetska zveza — pravijo za-padnjaki — je danes v popolni vojaški premoči. Če bi mi ne imeli atomskega orožja, bi nas Rusi in njih zavezniki lahko kar pohrustali. Kako naj sedaj uničimo vse naše atomske zaloge?
Ravno* tako je Moskvi lahko predlagati, naj vse države zadrže svoje oborožene sile na stopnji od 1. januarja 1955. Sovjetska zveza razpolaga s stotinami moderno opremljenih divizij, mi smo- pa močno zaostali in Nemčija je sploh razorožena. Če sprejmemo ruski predlog, uzakonimo sami trajno vojaško nadvlado Sovjetske zveze. Mi bi bili s tem izročeni na milost in nemilost Moskvi. Kako morejo to od nas zahtevati?
Splošna razorožitev ni torei tako, enostavna stvar, kakor nekateri ineniio.
BORŠT Smrt vzorne''matere
Vest, da je v ponedeljek nenadoma izdihnila v tržaški bolnišnici g. Marija Kosmač, je globoko presunila vse vaščane in številne ljudi, ki so jo poznali. Vedeli so sicer, da že več časa boleha na srcu, vendar ni nihče pričakoval, da se bo tako hitro od nas poslovila. Pred dnevi so jo odpeljali v bolnišnico, ker ji doma niso mogli zaustaviti krvavenja v nosu. Po nekaj dneh so zdravniki sporočili sinu, č. g. Kosmaču, da je bolnica popolnoma zdrava in jo lahko odpelje domov. Toda na pragu bolnišnice ji je postalo slabo, odnesli so jo na posteljo, kjer je zatisnila za vselej blage oči.
Pokojnica je bila vzorna mati, ki je vse svoje življenje posvetila domu in otrokom. Vzgojila je pet otrok v narodnem in krščanskem duhu. Globoka narodna zavest in trd-no' krščansko prepričanje sla ji bila v močno oporo v številnih življenjskih težavah, ki so ji pa kljub temu močno zrahljale zdravje. Mnogo je pretrpela med zadnjo vojno, ko so ji enega sina odpeljali v internacijo. Zadnjih devet let je živela s sinom duhovnikom ter mu bila v veliko pomoč v njegovem težkem poklicu.
Pogreb je bil v sredo, 23. t. m. Udeležili so se ga številni vaščani in mnogi ljudje iz Rojana in Sv. Jakoba, kjer je g. Kosmač služboval. Častno so bili zastopani Openci, ki so se pripeljali s posebnim avtobusom, kar priča, kako je bila povsod priljubljena.
Na njeni poslednji poti ji je ubrano zapel domači pevski zbor, pri odprtem grobu pa se je od blage pokojnice poslovil domači župnik.
Naj mirno počiva v domači zemlji, sorodnikom pa izrekamo najiskrenejše sožalje! Bog nam daj še mnogo takili mater!
OPČINE
Pretekli leden je pri nas gostovalo Slovensko narodno gledališče s komedijo Volpone. Kakor vselej se je predstave udeležilo lepo število občinstva, a je na koncu to pot odhajalo nezadovoljno. Ne moremo namreč razumeti, čemu vodstvo' gledališča vztraja pri lej komediji, saj je že ob njeni krstni predstavi v Trstu naletelo' na neodobravanje in negodovanje skoraj vseh poslušalcev. Menimo, da bi se vodstvo moralo ozirati na mnenje občinstva, če hoče ostati res »narodno«, to je splošno slovensko gledališče. Namesto tega ugotavljamo', da je ravnalo ravno nasprotno. Z Volponom ni šlo le na Opčine, temveč tudi na Kontovel in v Sv. Križ. Naši ljudje odločno odklanjajo' podobne predstave, ki kvarno vplivajo na mladino, pa tudi na marsikoga izmed starejših. Kajti prikazovati življenje tako, da v njem zmagajo in uspevajo le pokvarjenci, se pravi, ubijati v ljudeh vero’ v pravičnost in v resnico. Kam pridemo, če se bodo naši mladinci navzeli takega duha?
V	današnjih razmerah, ko življenje samo terja od vsakega Slovenca veliko požrtvovalnosti, nesebičnosti in drugih moralnih vrednot, se s takimi predstavami vliva olje na ogenj otopelosti in brezbrižnosti, ki sta na žalost zajeli dobršno plast našega ljudstva.
Zato opozarjamo vodstvo' gledališča, naj preneha s takimi deli, ki mu niso v čast in nasprotujejo poslanstvu, katerega hi moralo vršiti. Take predstave so- narodno rušilne. Če noče poslušati glasu občinstva, naj se SNG zaveda, da mu zna slednje obrniti hrbet.	Navaden	Openc
Zvedeli smo, da je v ponedeljek nenadoma preminula ga. Marija Kosmač, mati na. šega delavnega in ljudstvu priljubljenega kaplana g. Angela Kosmača. Vsi vaščani, ki so globoko spoštovali tiho in požrtvovalno mater, in so jo med njenim bivanjem na Opčinah vzljubili, izrekajo svojemu dragemu kaplanu iskreno sožalje in obljubljajo, da jo bodo ohranili v blagem spominu.
Sožalju naših Opencev se s polnim srcem pridružujeta uredništvo in uprava Novega listaj
DEVIN
Res je, da je bila pretekla nedelja pustna, ko je marsikatera šala dovoljena, vendar ljudje takšne ne pomnijo. To pot ni šlo za šalo, ampak zares!
Proti večeru se je nebo potemnilo, začel je viti oster veter z juga — znanilec novega dežja. Okrog polnoči pa je začelo še grmeti in bliskati, kar je za zimski čas nenavadno. Zdelo se je, da se hočejo jezni oblaki znesti nad Devinom, kar se je pozneje dejansko zgodilo. Strele so udarjale ob morske pečine in ob bližnje kraške skale. Prizanesle niso niti vasi. Strela je treščila v Metlikovčev hotel ob morju, a k sreči ni prizadela mnogo' ško-
de. Večjo škodo je utrpela Kocmanova gostilna, kjer je strela treščila v televizijski vod. Medlem je divjalo pravo neurje, lilo je kakor iz škafa. Ko smo zjutraj vstajali, pa smo doživeli novo presenečenje. Vsa o-koliea je bila pokrita s tenke plastjo snega. Vend ar se je kmalu prikazalo sonce in po nekaj urah je sneg skopnel. Res, pustni časi!
MAVHINJE
Že marsikdo se je pri nas jezil na zdravnika bolniške blagajne. Plačujemo zavarovalnino, se jezijo ljudje, ko' pa kličemo zdravnika, mu moramo vedno' kaj plačati. Baje ima pravico zahtevati za bencin, če se pripelje z avtom. Ako je to res, potem je naše bolniško zavarovanje kaj slabo. Človek plačuje leta in leta, ko pa enkrat slučajno oboli, mora spet plačati!
Na vsak način se bomo za stvar pozanimali, kajti neumni bi bili, če bi se dali zdrav, niku voditi za nos.
Tudi po drugih sosednih vaseh se čujejo slične pritožbe.
DOLINA
Pretekli četrtek so v Dolini zaključili redno jesensko zasedanje občinskega sveta, Preden so svetovalci prešli na osrednjo točko dnevnega reda, na občinski proračun za leto 1955, je župan podal izčrpno poročilo o javnih delili ter O1 poslovanju Selada. Ne bomo se spuščali v podrobnosti. Za danes izražamo le željo vseh občanov, da bi nam vlada še naprej nudila tolikšna denarna sredstva kakor doslej, kajti le tako se lahko olajša današnje težko gGspodarsko stanje ter prepreči še hujša brezposelnost.
Proračun za leto 1955, katerega so na seji soglasno sprejeli, je naslednji: redni dohodki 19 milijonov 809.771 lir, redni in izredni izdatki pa znašajo 73 milijonov 207.995 lir. Primanjkljaja je torej nad 53 milijonov. Kaj bo občina ukrenila, če ji vlada ne pokrije primanjkljaja ?
vec po
V	nedeljo popoldne smo nemo obstrmeli pred radijskimi sprejemniki. Namesto pustne veseloigre je prišlo žalostno sporočilo, da nas je ob petih zjutraj za vedno zapustila marljiva in sposobna članica tržaškega Radijskega odra Tonči Turkova iz Bar-kovelj. Prejšnji torek smo jo še slišali po radiu, v sredo je še sodelovala pri igri, ki so jo posneli za pustno nedeljo. V četrtek se je prišla poslovit, ker se je odločila za operacijo žolčnih kamnov. V soboto jo je srečno prestala, vse je že prav dobro kazalo. Ob treh zjutraj pa ji je začelo pešati srce in dve uri pozneje je mirno za vedno zaspala v naročju svojega ljubljenega soproga in sina. Pokopali so jo v ponedeljek popoldne v Barkovljah.
Draga Tonči!
Se danes, ko še mirno snivaš tam ob drugi cipresi na barkovljanski božji njivi, še danes strmimo in ne moremo verjeti, da Te ni več. Ti, ki si bila vedno tako polna življenja, tako živahna, tako vesela, vedno pripravljena pomagati pri vsaki slovenski prireditvi! Ti, ki si vsa gorela za slovensko dramatiko, prav Tebe je smrtna kosa prva zadela. Ko si bila med nami, niti nismo vedeli, koliko nam pomeniš, in kako si nam draga. To čutimo šele sedaj, ko Te ni več. V vsakem izmed nas si zapustila nekaj, kar nas bo vedno spominjalo nate in Te ne bomo mogli nikoli pozabiti. Bila si svojstven značaj, a tako dobrega srca. Kjer si mogla, si pomagala. Zal smo bili preveč zagnani v vrtinec življenja, da bi Ti to vedno priznali.
Danes žalujejo za svojo režiserko barkovljanski dramski diletantje, nastala je vrzel v Slovenskem odru, najbolj pa Te bo pogrešal Radijski oder in naši radijski poslušalci. Kaj bodo naši mali brez Tvojih strašnih čarovnic, hudobnih kraljic in dobrih živalic, ki si jih Ti znala tako dobro zaigrati? Kaj bodo brez Tebe Tvoji dragi, na katere si mislila vse hkrati in za vsakega posebej in kako bo pusto nam, Tvojim prijateljem, ki smo s Teboj živeli vsak dan in si za vsakega imela prijazno besedo?
Brez moči smo proti udarcem krute usode. Brez besede stojimo ob Tvojem preranem grobu. Iz naših src pa se dviga iskrena misel: Hvala Ti, draga Tonči, za vse, kar si dobrega storila našemu rodu, in pozabi, če je bilo kdaj kaj napak, da se bomo ločili kot dobri in iskreni prijatelji in da se boipo kot taki tudi nekoč, če bo božja volja — spet srečali nad zvezdami!	Drago.
iz
NEURJE JE PREPREČILO PUSTNI SPREVOD
V nedeljo okoli 9. ure je nastal v Gorici močan naliv in liud veter. Dež je lil kakor iz škafa. Ob 10. uri bi moral biti sprevod pusta, popoldne ob treh pa glavni svečani sprevod »karnevala«, v katerem naj bi bilo 20 okrašenih vozov z različnimi živimi slikami. Neprijazna narava pa je vse pokvarila.
Gorico' je pokrivalo temno nebo do dveh popoldne. Nato se je nebo za nekaj časa zjasnilo.
Zvečer se je pa začelo bliskali in treskati kot poleti. Ulice so se pokrile s snegom v veliko veselje otrok in mladine.
VESELA VEST
Minister kmetijstva Jožef Medici je obvestil tajništvo svoje stranke v Gorici, da je ukazal izplačati 38 milijonov lir za razna javna dela, ki se tičejo vodnih in gozdnih obnov v obtočju Lizerte in Vipave. Od teh del bodo- imeli precejšnje koristi zlasti naši Kraševci.
IZ GROJNE
Pred nekaj tedni so napeljali v vseh hišah v Grojni elektriko. Grojenci vemo, da se je za ta cilj trudil med drugim tudi števerjan-ski župan g. Ciglič, ki je v tej zadevi večkrat posredoval pri prefekturi. Čutimo se dolžne, da se mu za ves njegov trud, ki ga je imel zaradi naših gospodarskih potreb, zahvalimo preko Novega lista, ker vemo, da ga zelo- rad cit«.
Želimo, da se napelje elektrika tudi med nase sosede v Košnikib in Ščednem.
IZ SOVODENJ
Do 28. februarja naj vsakdo kupi sladkor in kavo, ki se že prodaja za mesec februar po nižji ceni proste cone. Vsaka oseba dobi po 1 in pol kg sladkorja po 160 lir ter 400 g surove ali pa 320 g pražene kave.
V dopisu v zadnji številki Novega lista bi se moralo glasiti pravilno: »drugi sklep se tiče poprave pokopališča« in ne kopališča.
IZ ŠTANDREŽA
Pretekli četrtek je bil pri nas peti občni zbor neposrednih obdelovalcev zemlje pod predsedstvom g. Franceta Lupina. S tajnikom sta podala zborovalcem poročila o od-bo-rovem delovanju v preteklem letu. Predsednik se je dotaknil tudi vprašanja volitev odborov »vzajemne blagajne«, ki bo v vsaki občini vodil upravo obveznega bolniškega zavarovanja neposrednih obdelovalcev. Kako -listo naj volijo slovenski kmetje ali po. nekod koloni in zemljiški najemniki? Najbolj pametno je, da nastopijo v tej važni stanovski zadevi slovenski kmetje iz Gorice, Standreža, Podgore, Pevme, z O slavja, iz Stmavra in Ločnika enotno.
Iz tajnikovega poročila smo zvedeli, da je društvo nakupilo precej novih kmetijskih strojev, lako zlasti novo kosilko. in da nameravajo kupiti še eno zia košnjo na letališču; razen tega eno stiskalnico, sejalnico za koruzo ter moderno stiskalnico, ki jo lahko prevažaš.
Delavnost našega stanovskega društva je vsekakor hvale vredna in prav bi bilo, da se. ustanovijo podobna društva tudi drugod.
Za predsednika je bil ponovno izvoljen g. France Lupin. Občni zbor je določil tudi pet-
(•'tiblsc
članski pripravljalni odbor za volitve v »vza*. jemno blagajno«, ki bodo- sredi marca.
IZ DORERDORA
Slovenci smo sicer že marsikaj doživeli ter prestali, a vendar kaj takega, kot se je dogodilo našim nabornikom pred očmi varuhov javne varnosti v Tržiču, nismo še videli. Pretekli četrtek so se naši fantje, okinčani z nageljni in v spremstvu prijateljev odpeljali na nabor. Tudi voz je bil primerno okrašen. Spredaj in zadaj sta stala enaka napisa : »Naborniki leta 1935« v slovenščini in italijanščini. Naborniki so bili že v dvorani, kjer se je opravljal zdravniški pregled. Tedaj se je pa zbrala ob vozu fantov, ki so ga čuvali njihovi tovariši, gruča naščuvanih begunk iz Istre, ki se jim je pridružilo tudi nekaj ravno tako nahujskanih mož in fantov. Pričelo se je grdo in žaljivo izzivanje ter ne. zaslišano zmerjanje Slovencev.
Sramota za odgovorna oblaslva v Tržiču, da niso takoj razgnala razgrajajočih beguncev. K sreči vse skupaj ni imelo’ resnih po. sledic; le nekaj dežnikov Istrank, ki naj bi raje doma kuhale kosilo in varovale otroke, je bilo polomljenih. Ne moremo razumeti varuhov javne varnosti, da so prisilili povrhu še naše fante, naj snamejo napisa. Kljub vsemu so se ti vrnili veselo do-inov in pova. bili domače orožnike na svojo fantovsko zabavo.
Najbolj ogabno se nam zdi uri vsem tem pisanje največjega protislovenskega hujskača Piccola. Po stari navadi zopet laže in pretvarja celoten dogodek. Govori o »izzivalnem pohodu« doberdobsikih nabornikov, ki so se poslužili le svoje državljanske pravice, če so prepevali narodne pesmi in okrasili voz v dvojezičnim napisom. Piccolo l’*:',ično obdolžil naše fante, da so pritrdili na voz jugoslovansko zastavo. Tako neresnično poročanje spada pod udar državnega zakona. Piccolo je z njim zagrešil zločin podžiganja mržnje med tu živečima narodnostma, za kar bi moral biti ostro kaznovan.
IZ GRADIŠKE
Že nad tri mesece traja pri nas spor v največji domači tovarni za izdelovanje nogavic, ki zaposluje nad 130 delavcev in delavk. Podjetnika brata Macehiut, od katerih je eden predsednik združenja industrijal-cev, sta odpovedala delo 18 delavcem in delavkam že takoj po novem letu. Zaradi tega so začeli delavci stavkati po nekaj ur na dan. Vodstvo podjetja je končno odpustilo vse delavce. Posredovanja župana in drugih občinskih svetovalcev pa tudi prefekture so ostala do danes brezuspešna. Brala Macehiut sta priobčila v listih dolgo opravičilo. Vse pa kaže, da ni bil odpust 18 delavcev potreben.
IZ ŠTEVERJANA
Preteklo soboto sta si pred domačim oltarjem obljubila večno zvestobo Marica Ule-de in Jožef Mikluš. Nevesta je iz uglednega
V	rbčevega rodu. ženin pa je znani mehanik z Oslavja.
Ker je bila nevesta cerkvena pevka, je no-vop»ročencema lepo zapel cerkveni zbor. Po sv. maši sta povabila pevce in pevovodjo, g. Hermana Srebrniča, na zakusko v gostilni na Dvoru. Mladima zakoncema želi vsa vas sre-
čo in obilo božjega blagoslova v novem življenju.
Pretekli teden je v bolnici Brigata Pavia umrl 70-letni Edvard Vogrič. Domačinu je v slovo lepo zapel domači pevski zbor. Pokojniku naj ljubi Bog da večni mir in pokoj, njegovim preostalim, posebno še bratu Jožefu. izrekamo preko Novega lista iskreno sožalje.
V soboto zvečer je predaval v našem prosvetnem društvu dr. Birsa iz Gorice o vzajemnih blagajnah, ki bodo skrbele za bolniško oskrbo vseh neposrednih obdelovalcev, lastnikov, najemnikov in kolonov ter njihovih družinskih članov. Nekateri so bili mnenja, da bo obvezno zavarovanje v veliko breme zavarovanim kmetom, ker bodo morali plačevati odslej nekak novi davek. Zavarovanje sicer res ni brezplačno. Tako je Novi list že dvakrat poročal. Velika pomanjkljivost zakona je v tem, da ne predvideva za zavarovance brezplačnih ali vsaj cenenih zdravil; poleg tega je organizacija zavarovanja tako obširna, da bo požrla o-groinne upravne stroške. Proti mnogim pogreškom zakona bo pač potrebna odločna in morda dolgotrajna borba, a kljub vsemu pomeni vendar velik korak naprej v pojmovanju dolžnosti države do kmečkega stanu.
Škoda, da se je predavan ja udeležilo le pičlo število kmetov. Vzrok je morda v popolnem mrtvilu, ki je zavladalo v njihovi stanovski organizaciji Kmetsko-delavski zvezi.
IZ OSLAVJA
V soboto sta nastopila skupno življenjsko pot Valantič Marij in Klanjšček Marija. O-ba sta domačina in si služita vsakdanji kruh z delom svojih rok. Mlademu paru daj Bog zdravja in drugo potrebno za srečo!
SENTA BENESCH V GORICI
Violončelistka Santa Benesel, Dunajčanka, ki je dosegla s svojim visoko umetniškim igranjem v Avstriji, An-gliji, Švici ter drugod že svetovno slavo, pride 26. februarja v Gorica in bo gost mestnega odbora za glasbeno delovanje.
POSTNE PRIDIGE V GORICI
Ka-kor visako leto bodo tudi letos v našem mestu postne pridige, in sicer za Slovence v cerkvi sv. Ignacija na Tratniku. Govoril bo preč. g. dr. Franc Močnik. Pridiga bo vsak postni petek ob 20. uri in 15’. Slovenskim vernikom priporočamo, da se pridig udeleže y naj-večjem številu.
KMETJE POZOR!
Kmetje, ki želijo nakupiti semena za svilopne-jko, naj to čimprej javijo pri naslednjih osebah, oziroma uradih:
Kmetje izi Krmina in okolice ter občine Dolenje: pri Ivanu M-aghet v Bračanu; oni iz Koprive in Ločnica pri Orestu Grijon v Koprivi; kmetje iz Zagrada ter iz Sovodenj in okolice pri Leopoldu Mauriju iz Gradiške pri deželnem kmetijskem konzorciju v Pieriisu vsi kmetje- iz Tržiča i-n Ron-k; pri deželnem kmet. konzorciju v Gorici (Korzo Italia št. 38) pa kmetije iz Gorice, Pevme, štmavra, Oslavja in Štan-dreža.
Vsi, ki ihočejo nakupiti semen, morajo prijaviti tudi vse kužne bolezni, ki -so se pojavile pri svilo-pirejtah v preteklem letu. Ministrstvo obljublja, da bo zagotovljena za sviloprejko primerna cena.
PRIREDITEV V GORICI
Akad am sk o-sr edin j eš ol s k i blub »Simon Gregorčič« v Gorici, priredi v soboto, 5. marca, ob 20.30 uri in v nedeljo, 6. marca-, ob 16. uri v dvorani Zlati pajek komedijo »Srečni dnevi«.	,
Spisal jo je Claucle-Andre Pyget, prevedel Ciril Kosmač. Igro bo režiral Filibert Benedetič.
Vstopnice se’dobijo v predprodaji na sedežu kluba v ulici Ascoli 1/1.
t/foc*et»ž§c«
ŠT. LENART
V naši fari se je zopet dogodila velika nesreča. Rojak Emil Bledic se je 9. februarji, vračal na službeno mesto v Campoformido pod Vidmom, kjer je bil podkomandant motoriziranih vozil na letališču. Na čedadski cesti, pri Sv. Gotardu, mu je neki motorist prestrigel pot in ko sc mu je Bledic hotel izogniti, je butnil na vso moč v neki motorni voz in se -nezavesten zgrudil na cesto. Mimoidoči so ga pobrali ter odnesli v bližnjo vojaško bolnišnico, je pa že na poti umrl.
Pokojnik je bil zelo priljubljen pri domačih ljudeh, pri svojih vojaških tovariših in predstojnikih. Njegove ostanke so prenesli na domače pokopališče, kjer so ga v popoldanskih urah položili k večnemu počitku. Njegov pogreli je bil veličasten; udeležili so se ga vsi vaščani, poveljnik in vojaštvo letališča iz Kampoformida.
Blagi mož naj mirno počiva v Stvarniku. Njegovi ženi in štirim otročičem izrekamo iskreno sožalje!
IZ VIDMA
V zelo ozki ulici, lik za videmsko stolnico, ni več tisega prijaznega fanta z ohromelimi nogami, ki je prezebaval na vozičku in prosil miloščine. To- je bil slovenski fant Peter Grudina iz Mirnika pri Dolenjah. Živel je pri sestri v oddaljenem videmskem pred-
mestju Rizzi. Ko se je nekega dne vračal domov ter z veliko, težavo pomikal svoj voziček, je pri mostu čez potok Kormor z veliko brzino pridrvel avto. Vozil ga je neki Evgen Sauer, ki služi pri ameriškem oddelku na letališču v Campoformidu. Z vso silo se je zakadil v voziček ubogega Petra in ga vrgel kakih deset metrov daleč. Usmiljeni ljudje so takoj pritekli na pomoč in prenesli nezavestnega reveža v bolnišnico. Zdravniki so ugotovili, da ima polomljena ramena in pretres možganov.
Težko, da ho usmiljenja vreden slovenski fant ostal živ.
ŠEMPETER SLOVENOV
Pred nekaj leti so ustanovili pri nas prepotrebno strokovno šolo za mizarje in zidarje. S sredstvi, ki jih je dala na razpolago vlada, soi zgradili veliko in moderno poslopje. Šola je opramljena z vsemi potrebnimi učili. Korist šole je po dveh letih obstoja očividna. Ima že kar 130 učencev iz vseh naših dolin, ki bodo kot izučeni mizarji in zidarji laže služili kruh po svetu, kar je že od nekdaj prehridka usoda ljudi naše domačije.
Velika dobrota pa je, da je šolanje brezplačno, ker prispeva država vsako leto 10 milijonov, deželna uprava pa doda, kar še zahteva pravilno poslovanje šole.
Spomini iz starega Trsta
XXII.
SPET STARI GOSPODARJI
Komaj so Francozi zginili v oblakih prahu proti Devinu, že se je Trst oblekel v novo, pravzaprav v staro obleko Avstriji vsakdanjega mesta. Zjutraj 10. novembra 1813 so grmeli topovi raz grajsko obzidje. Težke kočije so vlekle k Sv. Justu gospodo in oblastnike k slovesnemu »Te Deum«. Feldmar-šallajtnant* 11’Espine (avstrijski general s francoskim imenom) se je bleščal v novi o-pravi cesarskega namestnika. Malce preplašeno se je morda oziral krog sebe, ko so pred mašo našli v cerkvi še sedemindvajset neraz-počenih bomb.
Zvečer je bilo vse mesto razsvetljeno in v gledališču običajna slavnostna predstava. Francoski časi so za vedno zginili. Le številni Napoleonovi sorodniki so radi prihajali v Trst na stara leta in obnavljali sijaj cesarske dobe, a le kot zasebniki. Že ko je bil Napoleon pregnan na Elbo, se je njegov brat Jerom pritekel skrit v Piran. Po bratovem padcu se je pa kar nastanil v Trstu kot knez Monfortski. Obdal se je s kneževskim dvorom v današnji palači kapitanerije. Leta 1820 je tu tudi politično osamljen umrl in so ga zakopali pred vrati v katedralo. Med drugimi Napoleonidi, ki so prišli uživat dober tržaški zrak, je bila tudi žena neapeljskega kPalja. Živela je v vili Murat kot grofica Lipona. Potem je prišla Napoleonova sestra kneginja Baciocchi. Seveda so si ti po. litični begunci znali rešiti debele mošnje zlatnikov, da so jih lahko razsipali po naših krajih.
To so bili le še odbleski velikih časov. Av-
strija je skušala hitro zbrisati spomin nanje. Najprej je vpeljala avstrijski zakonik in spet proglasila prosto luko. Že naslednje leto 1814 je »Ilirske province« razdelila v gubernije. Tržaška je obsegala tržaško in reško okolje ter devinski in tržiški okraj. Za prvega guvernerja je bil imenovan grof Šauran. potem pa baron Rossetti.
KAZEN PETI KOLONI
Nova oblastnija je z vso vnemo iskala in nastavljala na važna mesta svoje pristaše. Prav tako je pa tudi vohala za frankofili, ki so bili peta kolona francoskega režima. Pravil sem že, kako je neki pek ob prihodu Francozov prodajal iz sladkorja napravljene glave avstrijskega cesarja, nadvojvod in takih oseb, da so jih protiavstrijci lahko kar žive, o ne, sladke pohrustali. S tem so kazali vnemo za nove gospodarje. Sedaj so pa prav tisti vohunili za bivšimi francoskimi pristaši. Razbijali so jim šipe na oknih. Tiskarja Weberja so obdolžili, da je izdal Francozom, kje so skriti goldinarji. Cez noč je moral preko meje. Notar dr. Poljšak je dobil ukaz, da mu zapečati vso imovino.
Še huje je plačal nekdanji avstrijski vladni tajnik Karl Ossezky. Ko so prišli Francozi v Trst, se je toliko smukal okrog komisarja Jouherta, da ga je ta postavil za predstavnika mestne občine. Mož je kar na debelo stopal na prste avstrijsko mislečim meščanom. Nase ni pri tem pozabil. Ko je Napoleon proglasil morsko blokado, je ta pošteni župan na svojo roko dovoljeval^ bogatim brodolastnikoin, da so smeli kupčevati. Veletrgovcu Pilepiču je dal izvozno dovoljenje vsakokrat za 500 cekinov! To so da-
nes lepi milijoni! Ko mu je trgovec ponujal le po 200 cekinov, bi ga bil kmalu priprl. Zdaj je prišlo njegovo delo na dan. Ko ga je policija aretirala, ga je hotela množica na Velikem trgu raztrgati. S težavo ga je policijski kordon potegnil pred besnečim ljudstvom .v Locando Grande. Potem so ga pregnali v zapor na grad. Vendar se mu je posrečilo, da se je — stara pesem — z nasleparjenimi cekini odkupil. Vrnil se je v Trst. Tu je za. čel na vse pretege hoditi po cerkvah in po božjih poteh, da hi zbrisal svojo framason-sko preteklost. Domači župnik Stunan — glejte, koliko slovenskih imen je bilo tedaj po Trstu — je bil spreobrnjenca kar vesel; Ij u d st v o ga je pa le postrani gledalo in je nekdanjemu ovaduhu-županu privoščilo iz srea vse nevšečnosti. Vsak je zdaj hitel, da postane še bolj črno-rumen kot cesar sam.
NOVE SPREMEMBE
Takrat je že bil za cesarja Franc I. Hotel je, da čez noč zopet postane vse avstrijsko in nemško. Pošiljal je v Trst svoje nadvojvode, da se prepriča, ali je še mesto vdano cesarski hiši. Zahteval je, da meščani znova prisežejo popolno zvestobo Avstriji. Za plačilo pa jim je že 1. 1815 ukinil vse šole,razen nemških.	(Nadaljevanje)
ITALIJA.NSPI RIŽ ZA JAPONSKI BA3ER
Italija in Japonska sta sklenili pogodbo, po kateri bo dobavila Japonska 2.000 ton bakra, Italija pa 10.000 ton riža. Japonci so s pogodbo zelo zadovoljni.
I
TOVARNA
Plmeie
KRMIN - CORMONS TELEFON ŠT. 32
Izdeluje vsakovrstno pohištvo, spalnice, jedilnice, kuhinje itd. Izvrši vsako delo po naročilu. Prodaja po tovurni-ških cenah, jamči za solidno delo.
V	nedeljo-, 27. februarja ob 16.30 uri bo
V	AVDITORIJU V TRSTU
uprizoritev ljubezenske Iridejanjke
,,V nižavi
ki jo režira Just Košuta in jo igra dramska skupina iz Sv. Križa.
Vabila dobite v Domu pristaniških delavcev II. nad., tel. 28-402, v pritličju pri vratarju in v trgovinah Kmetijske zadruge, ul. Mercadante 4 in ul. U. Fo-scolo 1.
JZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Branko Rozman: Na steni spi čas
čjiem mladoletju. Ze kar precej porednosti pa je v pesmi »Japonski akvarel«; polna je sonca in vedrine, le škoda, da jezikovno ni tako dovršena kot večina drugih pesmi tega ciklusa.
Pesmi v tretjem ciklusu bi lahko označil za pesmi domotožja. Vse preveva otožno hrepenenje po domovini. In v tem ciklusu najdemo tudi nekatere najboljše’ pesnu vse zbirke, ki dokazujejo, da je Branko Rozman pesnik in da lahko pričakujemo od njega še kaj boljšega, resnično nadpovprečnega, posebno če se bo znal iznebiti besedne nabuhlosti in nepotrebne jezikovne navlake (n. pr. »brezslišen molk« itd.). »Večer na tujem« je ena najlepših pesmi moderne slovenske lirike, ubrane na motiv domo ožja slovenskega človeka v tujini. Ljubka in topla je pesem »Marija_ se še spomniš « izvirna, močna in tudi oblikovno dovršena pa je zlasti pesem »Pismi«, ki je pretresljiva v svoji preprostosti in brez vsakega političnega patosa:
Pismo sem prejel od doma, čudno pismo brez besed.
Niti črke, niti zloga, belo kakor češnjev cvet.
Bela barva, barva mraza, bel je sneg in zima nema, bel obup je, bele roke, bel je grob In krizantema.
Odgovoril sem jim, pisal čudno pismo brez pisave, niti črke, niti zloga, le zeleno, kot so trave.
Brst zelen je v mladoletju in v pomladi novi upi: spet vzkali, vzbrsti življenje: staro vino v novi kupi.
V	tem je lepota in tudj iskreno, čisto čustvo brez politične retorike. In zaradi tega sem zbirke vesel.
Knjižico je zelo okusno opremil Rafko Vodeb, tako da je tudi v tem pogledu zares prikupna. Kraše jo trije lepi linorezi Alekse Ivanc.
F. J.
Prosvetna prireditev v Škednju
Ce izvzamemo predstave Slov. narodnega gledališča, ni bilo v Skednj.u že dalj časa nobene domače prireditve. Zato moramo biti škedenjskemu dekliškemu zboru hvaležni, da nam je v sredo 16. febr. pripravil v domači kinodvorani 'ep pevski jn dramski nastop.
V prvem delu je bilo na sporedu šest narodnih in umetnih pesimi, ki jih je pod veščim vodstvom g. Dušana Jakomina zapel domači dekliški zbor. Med petjem smo opazili, da ima zbor nežne in vlite glasove. Prvi dve pesmi sta bili morda nekoliko pretihi, toda pri zadnjih dveh, in sicer pri Plovi, plovi in Kaj oštirji delajo, je zbor pokazal vse svoje odlične sposobnosti, za kar ga je občinstvo nagradilo z obilnim ploskanjem.
V drugem delu sporeda je nastopil Bazoviški oJer z Jalnovo trodejanko Srenja. S tem nastopom so Bazovci ponovno pokazali svoje igralske sposobnosti in ljubezen do slovenske besede. V začetku smo sicer opazili, da je med igralci vladala nekolikšna
VZGOJNI KOTIČEK
Razstava v Galeriji „Giotto“
Trije slikarji iz Benetk razstavljajo v ma i galerija »Giotto« v istoimenski ulici ma Aquedottu. Med njimi je tudi slovenski slikar Zoran Mušič, rodom iz Gorice. Od italijanskih slikarjev vidimo Virgili-ja Guidija, profesorja na1 Umetnostni Akademiji v Benetkah, in akvarel Ista Famtonija.
Zoran Mušič je poznan ožjemu tržaškemu občinstvu že z razstave v galeriji »Časa Nuova«, ki jo je priredil pred dvema letoma. Se bolj poznan je slovenski javnosti y Ljubljani, kjer je še pned vojno priredil več osebnih razstav. Nekaj let že živi v Piranu. Njegova dela se že nahajajo med opimi najslavnejših živečih slikarjev v palači »Zveze narodov« v Parizu. Na Biennalu v Benetkah je b i že večkrat nagrajen- V Cortini je prejel predi leti prvo nagrado, imenovano »Pariz«, ker so jo delili pariški kritiki. Tudi v moderni galeriji v New Yorku je stalno na' sporedu.
Slovensko občinstvo bo gotovo zanimalo, kako si je utrl pot do tolikih uspehov. Ze pred vojno je Mlušič mnogo potoval. Dolgo se je zadržal v Španiji. Bil je vedno na tekočem glede novih umetniških struj. Zgradil si je osebni slog, ki je našel odmev tako v italijanski kakor v pariški javnosti. V vseh delih se poslužuje dalmatinskih motivov: Dalmatinke, pokrite s pisanimi ogrinjačami, ki jašejo na mezgih. Za ozadje ima vedno skalovito hribovje. Več let je bil izrazit ekspresionist, močan v barvah, posebno v delih iz Španije. Pozneje postajajo njegove barve vedno mehkejše. Njegova dela iz zadnjih let so popolnoma dekorativnega značaja. Tudi v risbah je mehak. Nekatere spominjajo kar na otroška dela. Moderni umetniški kritiki y Parizu, Italiji in drugih središčih sodijo, da je celo cilj umetniku, risati in slikati tako, kakor vidi svet nedorasla mladina. Imamo vtis, da je umetniška javnost deloma že naveličana akademskih del. Samo tako je mogoče razumeti, da so najbolj znani kritiki s hrupnim odobravanjem sprejeli čudaštva Picassa. Kar je bilo nekdaj lepo, so pozabili in začeli hvaliti »grdo«. Vsi upodabljajoči umetniki se danes trudijo, da bi bili za vsako oeno »izvirni«. Poleg Mušiča razstavlja Guidi svetle motive z beneške lagune in Fanitoni čiste akvarele oljčn h gajev.
TONE MIHELIČ
negotovost, ki sta jo verjetno povzročila nastop pred tujim občinstvom in preobsežen oder. Zato nas igralci v prvem dejanju niso popolnoma prepričali. Toda v drugem so že povsem obvladali prostor ter je bila njihova igra dobra. V tem dejanju sta se dobro izkazala Milica Križman, ki je lepo in prepričljivo igrala mllajšo Pogačarjevo hčer Dano, in Aleksander Možina kot Pogačar. V tretjem dejanju so se igralci popolnoma znašli v svojih vlogah in odlično podali razplet in konec igre. Poleg že navedenih igralcev naj omenimo še Silvano Križmančič, ki je v celotni igri lepo in umerjeno podala lik Pogačarjeve sestre, in pa Leva Kralja v vlogi mladega inženirja (Ržena. Gb koncu so igralci in pevke želi za svojo požrtvovalnost in trud burno priznanje iz nabito polne dvorane. Z zadnjo priredivijo se je Skedenjski dekliški zbor, kateremu gre vsa zahvala za priprave, lahko prepričal, da si tudi naši ljudje želijo še mnogo podobnih nastopov v Skednju.
Sč
Te dni sem dobil v roke novo, drobno zbirko pesmi »Na steni spi čas«. Spesnil jih je Branko Rozman. Izšle so v samozaložbi, natisnjene pa so bile v Rimu. Knjižica nosi letni o 1954.
Zbinka vsebuje petindvajset pesmi, razdeljenih v tri cikluse: »Ta moja celica!«, »Obiazi, drevesa in oblaki« .in »Trta joka«.
Prvi — »Ta moja celica!« — še najbolj odgovarja osnovnemu motivu pesmi, ki so uvrščene vanj. V njih poje, da je postal, puščavnik - »piščal brez glasa, čeprav modema ni več ta navada«. Zaprl se bo med štiri stene in sedemkrat zaklenil duri. Le nagelj rdeči bo cvetel pod Križanim visoko v kolu.
V	»brezslišniem molku« bo pesnik vesel. V pesmi »Iz moje celioe« opeva svojo meniško izbico in ta pesem se mi zdi najboljša in najlepša v tem ciklusu, pa tudi najbolj preprosta in najbolj občutena, če odštejemo prvo, nekoliko šibkejšo kitico, kjer je primera pač nekoliko priciljena:
Ta moja celica, lepa in dobra kot zrela marelica.
Češnjevo cvetje, veje pod oknom, med vejami petje.
Miza oglata, molek in bukve.
Orehova vrata.
Križ ves v plamenih.
Mati Marija.
Jaz na kolenih.
Potem poje o jeseni. Po pečenem k.ompirju diši. Pod oknom mu grozdje zori: kot njegovo srce je težko in polno. In spet o svoji ce’i i: Moj dom so štiri stene. Trije smo notri: Bog, moj angel, jaz. In v drugi pei-mi: Zdaj je svet moj bela izba — v pomarančah ped dolino. Klas se sklanja v stari vazi, — leščerba tli pred Marijo. V neki peimi opeva svojb srečo y poletnem večeru, v drugi spet zorenje vinske trte, bele ajde in lastno zorenje.
Z najpreprostejšimi izraznimi sredstvi zna vzbuditi resnično podoživetje tihih in srečnih pr v meniški celici. Nekatere pesmi tega ciklusa — ravno naj preprostejše — razodevajo dokajšnjo pesniško zrelost in kulturo, pa tudi izvirnost. Seveda ni težko odkriti v Rozmanovih pesmih vplivov moderne slovenske religiozne lirike, kot n. pr. v pesmi »Moj dom«, vendar pa ga ni mogoče označiti za epigona tega ali onega. Trudi se, da bi hodil po lastnih pesniških stezah, in zares odkrijemo tu in tam nov izviren motiv, četudi v prvem ciklusu še redkeje kot v drugem in posebno v tretjem. Ce bi bil namreč jezikovno izčistil pesmi, ki jih je uvrs'il vanj, in morda tudi izločil dve ali tiri, bi bila celo'a samo pridobila na vrednosti. Tudi motivno so mu nekatere — zlasti prvi dve — še premalo dozorele.
Pesmi drugega ciklusa so že zrelejše, motivno bolj dognane in izčiščene in tudi jezikov n > lepše. Motivi v njih so: mlin zraven reke in v izbi mati, materin grob, glas umrlih: »(Splahnele gube so in žulji, ne utesnjuje nas več čas. — In včasih pri-lete metulji — s pozdravi, toplimi od vas« . . . Socialnega značaja je pesem »Dež«, ki pa je daleč od vsake retorike, ganljiva v svojem sklepu, ki skriva intimno doživetje in bolečino:
Mati zdaj v tovarni prede, da bo vsaj za ajdov sok.
Nit pri niti, kot da blede, in med nitmi kup otrok.
Le otrokom ni na jok, ko zro ven na mokre grede; dežne niti mati prede, da za kruh bo in za sol:1.
Zelo lepa je pesem »Tihožitje«, ki tudi skriva v sebi tiho bolečino, morda ob spominu na davno doživetje: Hišica v bregu — z majhnimi okni . . . Ogenj pod kotlom — .poje in greje . . . Pet ise jih smeje. — Pred pragom ždi mraz. — Veter si žvižga. — Na steni spi čas. Spokojno vedra je pesem z mo'ivom iz Svete dežele »Marija«: dobra mati, ki na rami ždita ji goloba mlada, sredi zorečih mater v son-
Kulturna vest
V	okviru proslav Prešernovega tedna je bila v Narodni in univerzitetni knjižnici y Ljubljani odprta razstava srednjeveških rokopisov Slovenije. Razstavljena dela so se’ nanašala na dobo od 9. do 15. stoletja. Med njimi so bili rokopisi iz Stične, Bistre in drugih samostanov.
Razočarani gostje
Jože Smola sedi v kavarni in bere časopise. V lokalu je sicer toplo, a Jože ne sleče suknje, le klobuk ima poleg sebe na sitolu. K mizi prisede njegov prijatelj Mario in ga vpraša: »Ali ti ni toplo v suknji?« Smola ga pogleda izpod očal in mu odgovori: »Zelo, a suknje ne odložim. Pred enim mesecem mi je prav v tej kavami izginil dežnik, včeraj pa klo-buk-Borsalino. Povej mi, kam naj obesim suknjo, da mi je ne bo kak gospod pomotama »zamenjal?«
»Kaj tudi tebe so okradli?«, ga začudeno vpraša Mario. »Veš, meni so prejšnji teden vzeli nov dežni plašč 'in mi pustili starega-zguljepega.«
Dolgo sta še Jože in Mario modrovala o teh pogostih kavarniških »pomotah« in končno prišla do zaključka, da nekateri gospodje prav zato prihajajo v kavarno, da kaj »zamenjajo«.
Da, take in slične kavarniške »zamenjave« so prepogosto na dnevnem redu. Nič nenavadnega sicer
ni, če kak raizmišljep gospod zamenja svoj klobuk ali dležnik z drugim, sličnim. Toda prej ali slej mora spoznati, da predmet ni njegov in ga mora zato vrniti.
Cuidno pa je le, da se tak razmišljen gospod le redkokdaj zmoti v svojo škodo, to se pravi, da bi n. pr. vzel v kavami star dežnik in pustil novega. Običajno je obratno. Največkrat pa je tako, da pride ta ali oni gospod v kavarno brez klobuka ali dežnika in si potem izbere sebi primernega. Seveda izrabi za tako tatvino primeren trenutek in primerno osebo.
Ali spadajo tudi taki pojavi v današnjo duhovno in materialno brizo? Kako bi bilo, če bi vsi kavarniški gostje posnemali Jožeta Smolo? Verjetno bi lastniki pričeli misliti na kako rešitev tega vprašanja. Menda ne bomo prišli do tega, da si bodo morali ljudje privezati dežnik z verigo okoli pasu, sedeti pri mizi s klobukom jia glavi in ogrnjeni z mokrim plaščem!
GOSPODARSTVO
PRIDELOVANJE ZELENJADNGEA.
SEMENA	j
Mnogi kmetovalci in vrtnarji pridelajo' doma različna zelenjadna semena, »a katera bi prisegli, da so dobra in pristna, ki se pa pozneje izkažejo kot bastardna, nečista, ker niso rastline, ki iz njih poženejo, prav iste kot prejšnje. Od kod to?
Največkrat odpovedo semena kapusa, o« hrovta (vrzot), »brokljev« in drugih kapus-nic, ki so si v sorodstvu. Če te sorte istočasno cvetejo in rastejo' blizu, je medsebojno križanje umljivo: čebele obiskujejo cvete in prenašajo cvetni prah z ene sorte na drugo in križanje je neizogibno. Še hujše je, če cvete v bližini repa ali repica, ki je tudi v sorodstvu s kapusnicami. Približno' enako je z različnimi sortami solat, posebej še radičev, ki so v sorodstvu z divjim radičem in s solatami endivijami.
Kdor hoče doma pridelati seme, mora paziti, da vsadi svoje seinenice na inesto, kjer ni blizu sorodnih rastlin, ker se ni mogoče drugače izogniti križanju. Kdor pa prideluje semenski radič ali solato, mora poleg omenjenega svoje semenice presadili in ne zbirati semena od rastlin, ki so’ nerazredčene rastle tam, kamor so bile vsejiane.
VRTNA ALI SOLATNA PESA |
Vrtno peso sejemo od februarja do maja. Ljubi predvsem lahko zemlje, katero smo izdatno pognojili že v jeseni s hlevskim gnojem, neposredno pred setvijo pa še s snper-fosfatom in kalijevo- soljo.
V vsakem gramu je okoli 50 semen, za po-sejanje enega kvadratnega metra površine pa potrebujemo 2 g semena. Seme sejemo na široko ali pa v 15 cm oddaljene vrste in pokrijemo z enim cm zemlje. Vzkali v 8 do1 12 dneh. Brž ko pesica požene tretji list, jo moramo' razredčiti tako, da je med posameznimi rastlinicami vsaj 10 cm razdalje. Navadno vrtne pese ne presajamo, ker presajena ne uspe tako lepa, kot če jo pustimo na mestu, kamor je bila vsejana. Presajena je tudi bolj lesnata.
HORMONI V KMETIJSTVU
Beseda »hormon« izvira iz erščime, kar bi po slovensko rekli »dražilo«. Hormoni so torej snovi, ki dražijo; dražijo k nekemu dejanju. V praktičnem življenju omogočajo pri človeku, živali in rastlini preosnovo in izrabo hrane, rast in druge življenjske pojave; pri človeku in živali predvsem sestavo in pritisk krvi, delovanje in stanje živcev, spolno delovanje in končno vplivajo tudi na duševne sile.
V človeškem in živalskem organizmu jih izločajo različne žleze, kot so vranica, ledvice, ščitna žleza na vratu, slinavke in druge. Različne hormone dobi človeško telo tudi s hrano.
Nahajajo’ se tudi v rastlinah, a znanstvo še ni dognalo, kateri rastlinski deli jih proizvajajo. Kljub temu se je posrečilo že danes sestaviti razne umetne hormone, ki vplivajo na razvoj in življenje rastlin ter na njih proizvajalne zmožnosti.
a) S hormoni danes uničujejo plevel na žitnih poljih: plevel izgine, žito pa ne trpi škode.
b) Krompir v skladiščih potrosijo z nekim umetnim hormonom in s tem dosežejo, da ne
kali po več mesecev in zato tudi ne izgubi na svoji teži.
c) S posebnim hormonom oprašijo cvete paradižnikov, paprike in jajčevca (inelan-can), buč in melonov, limon in oranž ter dobijo brezsemenskci plodove, ki so večkrat debelejši in okusnejši kot navadni.
č) Odpadanje sadja onemogočimo, če drevesa poškropimo z neko hormonsko raztopino; če oprašimo sadno drevje z drugim hormonom, pa dosežemo razredčenje plodov", ostali pa postanejo- debelejši in lepši.
d) S posebnimi hormoni danes zdravijo Bolna drevesa. -
Kot uporabljajo zdravniki hormone za zdravljenje ljudi, tako- jih uporabljajo ži-vinozdravniki pri živalih.
Veliko se je že naredilo na tem poiiu, .v vendar pravijo strokovnjaki, da je ta veda komaj v povojih.
KAM TO VODI?
Prejšnji tedein so pripeljali v Gorico velik tovorni avto cikorije. Prodajalke na trgu so jo prodajale po 50 lir za kg in pri tem zaslužile 20 -lir. Zbiratelj, ki jo je kupil od kmetov, gotovo ni delal zastonj in je tudi nekaj zaslužil. Koliko so potem dobili zanjo kmetje, ki so dali seme, zemljo, gnoj in vse delo? Najbrž niti 10 lir za kg!
Podobni primeri pa so- tudi z drugimi kmetijskimi pridelki in celo z vinom, saj dobi vinogradnik le redko polovico tega, kolikor mora pivec plačati.
Zato- ni čudno, da kmečki sinovi iščejo zaslužka izven domače kmetije, da se kmečka dekleta nerada poročijo na kmetijo itd.
Kmečko proizvodnjo bi morali bolj zaščititi. V tem oziru so v Franciji, Švici in mnogih drugih državah podvzeli resne ukrepe in s tem zaustavili beg z dežele. Kmet mora priti do kolikor mogoče stalnih cen za svoje pridelke, da bo vedel že vnaprej, čemu se muči.
V
ortni	breglec) =j
Kljub precejšnjemu mrazu in delnim nedeljskim padavinam se je v glavnem nedeljsko 20. kolo ital. nogometnega prvenstva redno zaključilo. Izidi so v glavnem precej podobni nedeljskemu vremenu; mrzli, pusti in neprepričljivi. Sploh je trenutno opaziti precejšnjo krizo ital. nogometa in to ravno pred' težkimi mednarodnimi srečanji. Dober mesec dni nas loči od srečanja z Nemčijo. Kriza ni hrupna in obelodanjena v dnevnem časopisju, a je vendar precej resna. Morda tolaži italijanske strokovnjake upanje, ki bi ga imenovali— bollezen nemške reprezentance.
Milan je še vedno v krizi. Manjka mu tistega poleta, katerega smo občudovali v pričetku nogometne sezone. Inter in Juventus sta postali povprečni enajsterici brez kak-rštnih koli posebnosti. Edini enajsto-rici, ki resno razmišljata o koncu in o posledicah prvenstva, sta Bologna ter Udinese. Bologna je letos res enovito in čvrsto moštvo, ki ima v sVojiih vrstah mlade in obetajoče igralce. Steber bolonjskega moštva je četverokotnik Piilmark Jensen, Ri-vatelli, Pozzani, to se pravi, da je glavni poudarek pri graditvi igre na stranskih halfiih. Pri Bologni to nalogo opravljata Jensen ter Pilmark, katera sta že zgrajena in inteligentna igralca, poleg tega pa še učitelja mlade napadalne vrste. Bo'ogna bo v bližnji bodočnosti steber italijanske reprezentance, kii bo mlada ter tehnično popolnejša od sedanje.
Triestina je po dveh uspehih zopet zabeležila neuspeh v Genovi. ,S Sampdorio je zgubila z 2:1. Trža-
KRUH ZDRAVILO ZA ŽIVCE
Seveda kruh, ki ni iz najfinejše moke. Isto velja za testenine.
Najfinejša bela pšenična tnoka niti od daleč ne vsebuje toliko redilnih in zdravilnih snovi, kot če bi v njej bili tudi otrobi. Pri mletju pšenice v modernih valjčnih mlinih ne odstranijo samo vrhnje plasti pšeničnega zrna, temveč tudi vse kali. In ravno te so za razvoj člo-veškega organizma najvažnejše, najbolj dragocene. Pšenične kali ugodno vplivajo predvsem na človeški živčni sistem. Mnogi znanstveniki trdijo, da vsaj en del večje živčne razdraženosti današnjega človeštva moramo pripisati kruhu iz prefine pšenične moke.
Kruh iz integralne moke je sicer res nekoliko bolj raskav, a je redilen in zdrav. Zdravniki predpisujejo mnogim bolnikom lak kruli. Starši bi morali navajati svo-je o-Iroke na kruh iz integralne moke in otroci ne bodo imeli tako slabih živcev, kot jih i-miajo danes.
PETROLEJ V ITALIJI
Do nedavna je vladalo splošno prepričanje, da je Italija zelo uboga na podzemeljskih zakladih. Danes se to prepričanje hitro spreminja, ker so poleg velikih količin zemeljskega plina (metan) odkrili na Siciliji in v Srednji Italiji bogate vrelce petroleja. Izvedenci pravijo-, da je podtalna T i n lija pravo morje petroleja, ki naj bi se nahajal v splošnem med 500 in 2000 metrov globoko.
Za črpanje petroleja pa so potrebne dragocene priprave, ki jih najlaže dobavijo ZDA. Do odkritja sedanjih italijanskih vrelcev je prišlo v sodelovanju italijansko-ameriških družb. Od italijanskih podjetij jo
v	srednji Italiji zastopana družba »Monle-eatini« in odkritje tamkajšnjega petroleja jo imelo za posledico-, da se je tečaj delnic »Monteoatini« začel hitro višati in se je v kratkih mesecih od 1600 lir za delnico dvignil na 2500. Podoben porast so dosegle tudi delnice družbe »Anic«, to pa zaradi dogovora med njo in neko ameriško družbo, da bodo iz zemeljskega plina proizvajali umetna gnojila in druge kemikalije.
čani so popolnoma odpovedali. Verjetno so bolj mislili na pustni torek. Ce gledamo na razmerje kotov (12:1 v korist Samlpdorie), vidlimo, da so Tržačani igrali vlogo bežeče miške.
'Goriška Pro Gorizia je prebolela notranjo krizo in se ustalila v sredini lestvice že z lepim številom točk.»
V Kranjski gori je bilo v nedeljo prvenstvo Slovenije v alpskih disciplinah. Slabo vreme je močno vplivalo na dosežene izide, a kljub temu je opaziti, da so letos alpski smučarji podi ravnijo prejšnjih let. V veleslalomu je zmagal obetajoči Kun-šič (Jes.) pred Mulejem. V slalomu pa je zmagat Tinče Mulej (Prešeren) pred Kunšičem ter Dornikom. Pri mladincih je prepričljivo zmagal mladi Jeseničan Zugovic, ki je dokazal, da je eden najboljših slovenskih .alpskih smučarjev.
V mednarodnem tekmovanju za Kurikkalov pokal je v teku na 15 km zmagal Nosvežan Ly Kkya. Itallijan De 'Florian je zasedel 6. mesto. Jugoslovana brata Kordež sta se plasirala na 44. in 45. mesto.
V	štafeti 4x10 km je zmagala 'Italija A (Prucher, Gompagnoni, Chatrian, De Florian). Jugoslovanska štafeta je prišla na cilj deseta v postavi brata Kor-deža, Rožič in Povšič. Ali bi ne bilo bolje, če bi Jugoslavija na taka tekmovanja poslala mlade ljudi, kjer bi si pridobili izkušenj, namesto starih, ki gredo lahko v zasluženi pokoj?
Na svetovnem prvenstvu v umetnem dnsanju na ledu na Dunaju je v moški kategoriji zmagal Jen-kims (USA), pri ženskah Albright (USiA), v dvojicah pa par Bowden-Dafoe (Kanada). Ta športna panoga je še vedno pravi monopol novega sveta onstran »luže«.
ZA NASE NAJMLAJSE
AAAAAAAAAAA/
št. 1
datezOH, džutopte--------------------------------------------------------------------------------
AOA^VVWWWVWWVYVVVVVVVVYVY\A/YVVVVWWVVVVWVvYWVVVVVYVVVVVVVVVVVVVVVWVVYVY' VAAAAAAA/vVT^AAAAAAV-AAAA^^AAAA/^AA/^AAAAAAAAAA/AAAAAAAAAAAAAAAWAAAAAAAAAAAAA
Z velikim oceanskim parnikom, ki je pluil proti Franciji, se je Tarzan vračal v afriško džunglo. (Spraševal se je, ali je pametno ravnal, da je prepustil dediščino in ženo tujcu.
Iz preteklosti so se obrnile njegove misli na bodočnost. Kdo mu bo tam v divji džungli še prijazno pritekel naproti? Samo slona Tantorja je mogel smatrati za pravega prijatelja.
Ko je hotel slepar uiti, ga je Tarzan zagrabil. Vse brcanje in otepanje je; bilo zaman. Tako se je Rinal-do Mascalzoni prvič seznanil z mišicami, ki so premagale opičnjaka Terkoza in leva Numo.
Zavlekel je lopova k osuplim žrtvam in jim razkril sleparijo, ki jo je opazil v zrcalu. Nato je ujetnika izpustil. Od tedaj je iimel Tarzan nevarnega sovražnika, enega najhujših lopovov v Evropi.
Niti opice njegovega lastnega rodu mu ne bodo prijateljsko pomudile roke. Omikan svet se mu je zameril. Zato je kljub vsemu hrepenel po pragozdu, čeprav je bila bodočnost temna.
Drugi dan , je parnik pristal. Nato je odšel v Paritz, da obišče prijatelja D’Arnota. Ta je bil presenečen, da je spet videl tistega, ki ga je s svojo pravljično močjo rešil strašne smrti ob kolu.
u
Ko si je tako belil glavo, je zagledal v zrcalu štiri može, ki so kartali. Nobena podrobnost mu ni ušla. Tedaj so se med seboj sprli, eden je skočil pokonci in udaril drugega v obraz.
Prijatelja sta se nekaj tednov kratkočasila z ogledovanjem Pariza. Nekega večera je Tarzan šel sam v »Miusic hali«. Med plesnim nastopom je imel zopern občutek, da ga nekdo opazuje.
Skrivnost
DRJA FU-MANCUJA
ROMAN m Spisal: Sax Rohner - Prevedel s A. P.
»Policija je razpisala tisoč rupij na njegovo glavo. Imam prav?« Dekle je skomignilo z rameni.
»Vzemimo — kaj potem?« je-vprašala.
»Vzemimo, da vas izročim policiji?« je dejal Smith. Toda govoril je brez prepričanja, saj sva ji še pred kratkim dolgovala najino življenje.
»Kakor želite,« je odvrnila. »Policija ne bi zvedela ničesar.«
»Vi ne spadate na daljni vzhod,« je zdajci dejal prijatelj. »Vi imate morda vzhodnjaško kri v žilah, toda niste sorodnica Fu-Man-čuja.«
»To je res,« je pritrdila in otrnila pepel s cigarete.
»Ali mi hočete povedati, kje najdem Fu-Mančuja.«
Spet je skomignila z rameni in zgovorno pogledala mene. Smith Je šel k vratom.
»Jaz moram napravili svoje poročilo, Petrie,« je dejal. »Pazi ti ®a jetnico!«
Ko so se vrata za njim tiho zaprla, sem vedel, kaj pričakuje od mene; toda, na moje poštenje, rad bi se ognil tej odgovornosti. Kako naj se obnašam? Kako naj se lotim svoje kočljive naloge? V zagati sem gledal dekle, ki so ga nenavadne prilike napravile za jel-nico v mojem stanovanju. »Vi menda ne mislite, da vam storiva kaj žalega?« sem nerodno pričel. »Nič hudega vam ne storiva. Zakaj nama ne zaupate?«
Dvignila je svoje sijoče oči. »Kakšno' korist so imeli od vaše zaščite vsi tisti,« je dejala, »vsi tisti, ki jih je on iskal?«
Zal, prav nobene, in vedel sem to dobro. Mislil sem, da sem razumel, kam meri.
»Vi menite, da če govorite, bo Fu-Manču našel kako sredstvo, da vas umori.«
»Da mene umori!« je zaničljivo’ odgovorila. »Ali sem videti taka, da se bojim zase?«
»Česa se torej bojite?« sem vprašal presenečeno. Čudno me je pogledala.
»Ko so mene ugrabili in prodali za sužnjo,« je odgovorila, »so moijo sestro tudi ugrabili in tudi brata-dete.« Zadnji glas je izgovorila z nežnim poudarkom in njen tuji naglas je še bolj omehčal besede. »Moja sestra je umrla v puščavi. Moj brat je živel. Bolje, mnogo bolje bi bilo, da bi bil tudi on umrl.« Njene besede so me silno prevzele.
VALUTA — TUJ DENAR
Dne 23. februarja si ameniški dolar avsfcrijsfai šiling 100 franc, frankov 100 dinarjev funt šterling nemško marko pesos
švicarski frank
zlato
maipoleon
dal oz. dobil za: 640- 643 lir 23,50—24,50 lir
168—179 87—90 1680—1700 lir 146—148 lir 20—22 149-150 737—739
lir
lir
lir
lir
lir
4300—4400 lir
t
Naznanjamo žalostno vest, da nas je 21. t. m. za vedno zapustila naša draga mati
Marija Kosmač
Naj v Bogu počiva! V pobožno molitev jo priporočajo
žalujoče družine: Kosmač, Ličen, Petaros. Glavina in Zahar.
Boršt - Opčine - Dolina Dne 22. februarja 1955
ZAHVALA
Ob težki in prerani izgubi naše nadvse ljubljene žene, mame in sestre
Tonči Turkove
naj gre naša iskrena zahvala vsem, ki so kakor koli počastili spomin drage pokojnice in jo spremili v tolikšnem številu na njeni zadnji poti. Vsem Bog plačaj!
Žalujoči soprog Angel, sin Glavko, sestra Erminija, brat Glavko ter ostalo sorodstvo.
Barkovlje, 21. 2. 1955
RADIO TRST N
Nedelja 27. feb.: 9.00 Kmetijska oddaja; 10.00 Prenos maše iz stolnice sv. Justa; 11.30 Vera in naš čas; 12.000 Oddaja za najmlajše; 13.000 Glasba po željah; 15.00 Malo za šalo, malo zares; 15.30 Stavki iz znanih koncertov; 16.00 V. Sardou; Meščani iz Pontaircyja - igra v 5 dej.; 18.00 Rimsky-Korsakov: Sheherazade; 20.05 Koncert moškega kvinteta Lisinski iz Zagreba; 20.30 Verdi: Aida - opera v 4 dej. Med I. in II. dejanjem: Športni komentar.
Ponedeljek 28. feb.: 13.00 Pevski duet ob spremlja-
vi	harmonike; 14.00 Lahke melodije igra pianist Franco Rusiso; 18.00 Mendelssohn: Koncert za violino in orkester; 19.00 Mamica pripoveduje; 20.45 Koncert prof. Mirce Sancin; 21.15 Književnost ip, umetnost; 21.30 Simfonični kroncert Glasbene Matice.
Torek I. marca: 13.00 Glasba po željaih; 17.57 Čajkovski: Koncert za klavir in orkester št. 2; 18.40 Operne duete pojeta Renat Kodermac in Marijan Kos; 19.00 Sola im vzgoja; 20.30 Radijski oder: Shakespeare: Zimska pravljica; 22.30 Uroš Krek: Koncert za violino in orkester.
Sreda 2. marca: 13.00 Operetne faptazije; 17.56 Brahms: Trio št. 1 v B-duru; 18.40 Koncert tenorista Dušana Pertota; 19.00 .Zdravniški vedež; 20.45 Slovenski oktet; 21.15 Književnost ini umetnost; 21.30 Rossini: Pepelka - opera v 2 dej.
Četrtek 3. marca: 13.30 Domači motivi; 18.00 Schubert: Kvartet za godala; 19.00 Pravljica za na mlajše: Vrag in sodnik; 20.30 Dramatizirana zgodba H. Ibsen: Peer Gymt; 21.30 Mozart: Koncert v D-molu; 22.00 Glasbeno predavanje.
Petek 4. marca: 13.00 Glasba po željah; 17.50 Koncert za klavir št. 3; 19.00 Radijska univerza; 20.30 Tržaški kulturni razgledi; 21.15 Književnost in ume‘-nost; 22.00; Čajkovski: Simfonija št. 4.
Sobota 5. marca: 14.45 Rimsky-Korsakov: Španski capriiccio; 15.30 Pogovor z ženo; 19.00 Novice iz delavskega sveta; 21.00 Malo za šalo — malo za res.
TEDENSKI KOLEDARČEK
25. februarja, petek: Valburga - Inoslav
26. februarja, sobota: Porfirrij - Sodka
27. februarja, nedelja: Agapeta - Sladoje
28. februarja, ponedeljek: Kazimir - Mislav
1. 'marca, torek: Kunigunda - Milana
2. marca, sreda: Simpli ij - Belin
3. marca, četrtek: Albin - Mojimir
Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legtša Tiska zadruga tiskarjev »Graphis« z o. z. v Trstu Ulica Sv. Frančiška 20 — Telefon 29-477
Vprašanje št. 78. Kako se da rešiti travnik in polje, po katerem se je razrasel math? Mogcče je temu kriv superfosfat, ki sem ga raztrosil, ali morda letošnja mokra zima? Pravijo, da apneni prah (živo apno) zamori mah. Prosim pojasnila in nasveta.
Odgovor: O tem vprašanju smo že pisali v našem listu, kar ste .najbrž spregledali. Mah se razvija tam, kjer so tla kisla. Kislobo tal pa povzroča previsoka vlaga in istočasno pomanjkanje apna v zemlji. Superfosfat veča kislobo zemlje, niža jo apneni prah kakor tudi Thomasova žlindra. Ce so tla že’ po svoji naravi kisla, ker vsebujejo mnogo ilovice ali ker zastaja na dotioniem zemljišču voda, je potrebno taka zemljišče melioriratii, to je izboljša j: Vodi je potrebno preskrbeti odtok, napeljati pa mnogo apna, odpadke od apnenic, peska iz obcestnih jarkov, zdrobljenega laporja itd. Na tato izboljšanih tleh se mah ne 'bo več razvijal ip tudi kmetijski pridelki bodo višji. Ce pa na vašem travniku oziroma njivi v prejšnjih letih ni bilo mahu in se je ta pojaVil komaj v zadnjem letu, je to porJedica dveh zadnjih vlažnih let. V tem primeru ne smete gnojiti s su-perfosifatom, temveč predvsem ‘s Tihomasovo žlindro (8 do 10 kg na 100 kv. metrov površine), in mah bo izginil. Ce se to ne bi zgodilo, je potrebno napeljati aipno in gnojiti vsaj vsako drugo leto s Thomasovo žlindro ip popolnoma izločiti superfosfat.
Vprašanje št. 79. AHii je kaj verjetnosti, da bo enkrat človeštvo obdelovalo morje, tako kot sedaj obdeluje njive in da bo iz morja dobivalo potrebno hrano? Ali sol bili v tem oziru že napravljeni kakšni poskusi?
Odgovor. Poleg rib in drugih živali se razvijajo v morju tiudi različne rastline. Ce ste bili kdaj na morskem obrežju — recimo v Gradežu — ste gotovo videli, kako morje naplavlja morsko travo katero potem zbirajo in uporabljajo v najrazličnejše namene, tudi za nastil živali. V morju raste mnogo vrst rastlin in za človeka so najbolj zanimive alge. V Evropi rastejo posebno ob obrežju Norveške in jih že danes uporabljajo za hrano. Nedavno so v Hamburgu in okolici (Nemčija y mnogi peki primešali med krušno testo po 10% moke iz alg in ljudje so se za ta kruh kar trgali. To je imelo za posledico, da danes mnogi peki v tamoš-njih krajih sploh ne pečejo kruha brez primesi take moke. Alge vsebujejo mnogo redilnih snovi in dajo kruhu še neki prijeten okus. Enako kot v o-kolici Hamburga je tudi v Vzhodni Aziji in kaže, da so Japonci že pred desetletji — če ne stoletji -odkrili, da so morske alge primerne za ljudsko pre-hrano. Danes raziskujejo znanstveniki redilno vrednost vseh mogočih vrst alg. Trenutno je posebno zanimiva alga »clorella«, ki raste v močvirjih Siama zelo bujno, tako da se kar v 24 urah večkratno pomnoži. Niti sanja se nam ne, kaj vse bodo še znanstveniki odkrili, a eno je gotovo: človeštvo ne bo izhiralo za lakoto, četudi se še tako razmnoži; potrebno je le urediti svet tako, da bo hrana vsem dostopna.
»0 čem govorite?« sem vprašal. »Govorite o puščavi in ugrabitvah. Kje se je to zgodilo? Iz katere dežele ste?«
»Ali je to važno?« je vprašala namesto odgovora. »Iz katere dežele sem? Suženj nima ne dežele ne imena.«
»Nima imena!« sem zavpil.
»Lahko me imenujete Karamaneh,« je dejala. »Kot Karamaneh sem bila prodana Fu-Mančuju, ki je kupil tudi mojega brata. Cena, ki jo je plačal, je bila nizka.« Na kratko' in divje se je zasmejala.
»Toda potrošil je mnogo denarja, da me je vzgojil. Moj brat je edino na svetu, kar mi je ostalo in kar lahko ljubim, in on je v rokah dr. Fu-Mančuja. Ali razumete? Na njega bo padel udar. Želite, da se borim proti Fu-Mančuju. Govorite o zaščiti. Ali je vaša zaščita rešla sira Crichtona Daveya?« — Žalostno sem odkimal.
»Zdaj razumete, zakaj ne morem pustiti v nemar povelj svoj^gi mojstra — in tudi če bi ga hotela, si ga ne upam izdati.«
Stopil sem k oknu in pogledal ven. Kako naj odgovorim na njena utemeljevanja? Kaj naj rečem? Slišal sem šumljanje njenil) razcapanih kril in ta, ki se je imenovala Karamaneh, je stala zra n mene. Roko mi ie položila na laket.
»Pustite me, da odidem,« je moledovala. »On ga bo ubil! On ga bo ubil!« — Njen glas je v čustvovanju drhtel.
»Saj se ne more maščevati nad vašim bratom, če vas ne mor? v nobenem oziru kriviti,« sem ji odgovoril jezno. »Midva sva vas ujela in potemtakem niste tu prostovoljno.«
Naglo. je vzdihnila in stisnila moj laket, v njenih očeh pa sem mogel citati, da se je odločila za težaven sklep. »Poslušajte!« je govorila hitro in živčno. »Ako vam pomagam dobiti dr. Fu-Mančuja  da vam povem, kje ga morete dobiti samega — ali ini hočete obljubiti, svečano obljubiti, da boste neulegoma šli tja, kamor vas bom vodila, in osvobodili mojega brata, in da naju boste poitcni oba izpustili?«
»Bom,« sem izjavil brez obotavljanja. »V tein pogledu ste lahko pomirjeni.«
»Toda en pogoj postavim,« je dodala.
»Kakšen je?«
»Ko vam povem, kje ga lahko ujamete, me morale izpustiti.«
Malo sem pomišljal. Smith me je že večkrat dolžil slabotnosti, kadar je šlo za to dekle. Kaj je zdaj bila moja dolžnost? Dobro sem se zavedal, da se bo pod kakršnimi koli okoliščinami branila govoriti, ako se bo njej zahotelo. Ce bi govorila resnico, bi v tej kupčiji, ki jo je predlagala, ne bilo nikakih osebnih misli; njeno ponašanje sem zdaj gledal-v novi luči. Ljubezen do bližnjega kakor tudi vljudnost sta mi narekovali, da sprejmem njen predlog.
»Pristanem,« sem rekel in ji pogledal v oči, ki so ji od ginjenja žarele, čemur je bil vzrok pričakovanje nečesa, morda bojazni.
Položila je roki na moja ramena.
»Ali boste previdni?« je vprašala proseče.
(Se nadaljuje)