Največji ilorouki dnevnik v Združenih driavth Velja, za vse leto • • • $6.00 Za pol lete.....$3.00 Zrn New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo ieto $7.00 GLAS NARODA List' slovenskih delavcev v Ameriki. TELEFON: CHelsea 3—3878 I- The largest Slovenian Daily m the United ft^Wr Ei Issued every day except Sundays | and legal Holidays. I 75,000 Readers. fair«=ag» Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y„ under Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea 3—S871 No. 125. — Stev. 125. NEW YORK, THURSDAY, MAY 28, 1936 -ČETRTEK, 28. MAJA, 1936 Volume XLIV. — Letnik XLIV. POLJSKA ZDRUZUJE MALE EVROPSKE DRŽAVE Male države nezadovoljne s francosko politiko VNANJI MINISTER BECK JE ODPOTOVAL V BEOGRAD Poljska žer.i pridobiti Jugoslavijo za Nemčijo in proti Rusiji, čeravno njihova lastna politika ni naperjena proti Sovjetom. — Varšava povabljena na mornariško konferenco v Londonu. VARŠAVA, Poljska, 27. maja. — Trden v svojem prepričanju, da je v politiki osebni stik zelo važen, je poljski vnanji minister Josip Beck odpotoval v Beograd, kjer namerava ostati dva dni. Letos je že mnogo poljskih državnikov obiskalo tuje države, kakor so tudi tuji državniki obiskali Varšavo. Polkovnik Beck je obiskal Bruselj; prej šnji ministrski predsednik Marjan Zyndram Ko-scialkowski je bil v Budimpešti in poljska vlada je imela zaporedoma v gostih letskega namestnika vnanjega ministra ter norveškega vnanjega ministra in belgijskega m nistrskega predsednika. Varšava je postala središče živahnega diplomatskega delovanja. Polkovnik Beck skuša okoli Poljske zbrati vse evropske države, ki ne pripadajo k velikim državam, ki pa so vendarle dovolj važne, da jih slišijo evropske pisarne. Značilno je, da je Beck najprej obiskal Belgijo, sedaj pa je šel v Beograd. Položaj Poljske, Belgije in Jugoslavije so si skoro slični, kar se tiče njihovih odnošajev do Francije. Vse tri so zaveznice Francije in nobena ne prikriva svoje nezadovoljnosti s francosko diplomacijo. Jugosalvija in Poljska z velikim nemirom gledate na francosko-rusko in čehoslovaško-rusko zbliža" nje. Posebno Varšava želi ostati nevtralna v nem- ITALIJA 0JAČU JE GARNIZIJE NA TIROLSKEM Garnizija v Bolzanu bo zvišana na 29,000 vojakov. — Avstrijci vhaja jo čez mejo v Avstrijo. DUNAJ, Avstrija, 2G. maja. — Italija je zopet pričela pošiljati vojaštvo na Tirolsko, odkar jo jeseni lanskega leta vsled vojne v Abesiniji zmanjšala svoje ganiLzijc. Garnizija pod bolzanskim jKivelj-stvoin j«' do sedaj znašala 21.000 mož, sedaj pa bo zopet zvišana na l'5,()0() milice, kateri bo dodanih 4000 erno-srajčnikov. Medtem pa neprestano gradijo ceste. Vojaštvo bo nastanjeno v bližini avstrijske meje, na krajih, kjer uhaja mnogo tirolskih Nemcev v Avstrijo. Na Dunaju so se zbrali poveljniki heimwehra z dežele in bodo pod predsedstvom svojega povlejnika kneza Starhem-berga razpravljali in odločili o položaju, ki je nastal v sled s k Kipa kanclerja Sehuschnigga da vključi heimwehr v državno milico. MORNARIŠKA POGAJANJA NEM0RALN0ST NEMŠKIH FRANČIŠKANOV Pred sodiščem se mora zagovarjati 276 menihov. — 61 'jih je pobegnilo na Holandsko. BERLIN. Nemčija, 27. ma-ja. — Sodnijskiin postopanjem proti katoliškim duhovnom in redovnicam zaradi kršenja |m>-stave g le-k* tujega denarja je sedaj sledilo še mnogo resnejše postopanje. V Koblcncu se je namreč pričela obravnava proti 27(i frančiškanom in u-smiljenim bratom zaradi ne-moralnosti. Po nekem poluradnem izročilu je iz bojazni pred sodnijo pobegnilo čez mejo na Holandsko (il frančiškanov in usmiljenih bratov. Obdolženci so iz samostanov v \VaKlu, Breitbachu, Linzu, Warendorfu, Borkenu, \Vald-liiiu in Weze. (>btožniea pravi, «ia so se nečedna dejanja gpji-la po vseh teli samostanih, bodisi med seboj ali pa med menihi in zunanjimi ljudmi, zlasti pa z dečki, ki so jim bili prepuščeni v oskrbo. Prvi, ki je bil poklican na zagovor, je bil frančiškanski pater Bernard Steinhoff. ki je svoj greh priznal in rekel, da m1 kesa. vy , j . . _____ _____, Kot pravi nek list ,je bil pa- sKo-ruskem sporu in pod noben m pogojem ne ma[ Anglija je vprašalana-'teT su'il,hltt' nečednih ra, da bi bila potegnjena v kako protinemško fron- .. , , , .. dejanj oltdolžen že leta 1929, i * . i - . d - • I zlJce ako sodelovali ' to pod pokroviteljstvom Kusije. pri angleško-ruski konferenci. IX)NIM>N? Anglija, 27. maji*. — Anglija je zopet pričela z Nemčijo mornariška pogajanja, ki so bila prekinjena, ko je nemška vojska vkorakala v Porenje. Anglija je obvestila Nemčijo, da so v teku angleško-ruska mornariška pogajanja in jo je diplomatičnim potom vprašala, ako bi bila pri volji sprejeti iste omejitve kot Rusija. Sedaj se bodo vršila ta pogajanja med Anglijo in Rusijo ter Nemčijo vsporodno, toda nemški naziji ne bodo nikdar naprošeni, da sede pri skupni konferenčni mizi s svojimi komunističnimi sovražniki. toda zadeva je bila tedaj potlačena. Prvi dan razprave je pater Erliard pričal, da je pater Placid kot provincijal obiskal samostane, ko je izvedel, kaj se v njih dogaja. Pater Placid pa je tudi vsakemu frančiškanu, ki je zakrivil nemoralna dejanja, svetoval, da pobegne iz Nemčije, sam pa je šel v Rim. Isto mišljenje je tudi v Beogradu, ki le z veliko nevoljo gleda na prijateljstvo Cehoslovaške in Ro-munske do Rusije in na njuno proti-nemško politiko. Poljska smatra Jugoslavijo za veliko oporo v svoji politiki do Rusije in na njuno proti-nemško politiko. " Poljski listi, ki so naklonjeni Beckovi politiki, pravijo, da je evropska politika v tekočem stanju in da išče nova pota za medsebojno delovanje in sr. nvno sedaj v teku važni diplomatski razgovori. Polkovnik Beck bo z ozirom na to skušal pridobiti Jugoslavijo za svoje naziranje, da je treba o-mejiti moč velesil in postaviti varnost Evrope na podlago medsebojnih nenapadalnih pogodb. LONDON, Anglija, 27. maja. — Siromašna Poljska, ki ima samo dva rušilca in tri submarine v svoji mornarici, je bila povabljena, da podpiše o-mejevalno mornariško pogodbo z Anglijo. Tozadevna pogajanja so se ravnokar pričela in Anglija bo skušala s Poljsko skleniti slično pogodbo, ka-koršno je že sklenila z Združenimi državami in Francijo. Da želi Anglija v tem pridobiti Poljsko, tiči pQ mnenju Anglijef si Poljska ne želi velike voj_ vzrok v tem ker se je prepričala, da ji bo le težko M mornarice> razun> kolikor je potrebuje za o-rnogoce pridobiti Rusijo m Nemčijo za londonski bra.mbo svojega baltiškega obrežja proti svojim ve-pogodbeni sistem, akp ne sprejme istih pogojev tu- ,;Kim sosedom Njeno prebivalstvo je tako revno, NAROČITE SE NA "GLAS NARODA". NAJVEČJI SLO VENSKI DNEVNIK V rADR DRŽAVAH DELAVCI ZASEDLI TOVARNE PARIZ, Frnacija, 27. maja. — Komunisti so v svojem boju za višje plače povzročili resne izgrede v Le Vallois-Nieu-port tovarni za aeroplane in pri Lavalette gradbeni družbi v pariškem predmestju. Ko družba ni dovolila 40-ur-nega dela na teden in povišanih plač, se je 140 delavcev za-barikadiralo v Lavalette tovarni. 200 delavcev pa je zasedlo poslopja Niemport tovarne. —• Delavci so s seboj prinesli živež in posteljno odejo. TAJNOST HEIMWEHRSKIH NAČRTOV Schuschnigg je baje naklonjen Hitlerju. — Vpoklicanih je 15,000 mladenčev v domovinsko službo. DUNAJ. Avstrija, 27. maja. — Knez Ernst Rued iger Star-heinberg, ki je bil od t.sa vi jen k<>t. avstrijski potika nclcr, je predsedoval na seji lieimweh-rovili voditeljev in j«' imel nagovor, čegar vsebina pa je o-stala tajna, kakor tudi zaklju čki lieimwebra. "Avstrija mora odločiti, ako hoč«? klicati 4*IIeil Ktarhem-berg!" ali "Heil. Ilitler!", je rekel nek voditelj lieimwebra. Za to označbo tiči sumnieenje lieimwebra, da išče Sehuseh-nigg zlil i/a nje z Nemčijo, kar 1h> imulo za jMisledieo, da bo tudi v Avstriji narodni >«"*ij;;-lizem prišel do veljave. Novi ipodkancler Edward Baar-Baarenfels, ki je lieim-wehrovee in Starhembergo/ pristaš, je objavil uraden poziv na vse člane privatnih armad. da se razidejo in vstopijo v državno milico, Kot gre govorica, bo Starhemberg nekaterim heiiiiweliroveem i4do volil", da pro.-tovoljno vstopijo v milico, toda ne bo trpel ni kakega oslabi jenja lieimwebra, temveč bo odstopivše člane nadomestil z novimi. Uradni "Welt.hlatt" poroča. da je bilo za 10. junija vpoklicanih 15,000 mladeniče v za zvezno (vojaško) službo. List tudi pravi, da se morajo v tujini živeči Avstrijci zglasiti pri svojih konzulatih in se pustiti zdravniško preiskati. Kot znano, je bila letos v Avstriji vpeljana obvezna vojaška služba. Mala antanta je proti tej odredbi protestirala, toda najbr-že brez vsakega vidnega uspeha. ULTIMATUM AM. DEL. FEDERACIJE Lewis je prejel poziv, da v dveh tednih razpusti industrijski odbor. — Devet skupin bo ostalo trdnih. di Poljska. Pogajanja med Anglijo in Rusijo so zadela na velike ovire in Anglija upa, da bo odstranjena saj ena veTlka ovira, ako pridobi Poljsko za svoj sistem mornariških pogodb. da ne more misliti na to, da bi izdajala velikanske vsote za mornarico. Angleški mornariški krogi so uverjeni, da bo Poljska pristopila k mornariški pogodbi, ne glede na to, kako močno mornarico namerava zgraditi. NAGRADE ZA ROJSTVA V SOVJETSKI RUSIJI MOSKVA, Rusija, 27. maj?. Rusko uradno časopisje hvali novo postavo, ki z otroci blagoslovljenim družinam obljublja državno (podporo in pri tej priliki pravi, da sovjetska Rusija sedaj ne potrebuje več omejitve rojstev, ker je dovolj živeža iu drugih za življenje potrebnih stvari. Otrok l>ogate družine so v prvih letih sovjetske unije veljale za raskošje in zato je vlada podpirala omejevanje rojstev. Z ozirom na splošno izboljšanje gospodarskega položaja pa so sedaj vladni interesi v popolnoma nasprotni smeri. WASHINGTON, 1). 27. maja. — Spor med strokovni mi unijami, ki so pod okriljem American Federation of Labor in skupino industrijskih unij, katerim načeljuj e predsednik United Mine Workers of America, John L. Lewis, je dosegel svoj višek, ko so industrijske unije prejele ultimatum. Predsednik delavske federacije William Green je rekel, kupina zahte-\«a, da je v delavsko federacijo uvedena politika, po kateri bi bile v federacijo sprejete linij«- s člani istega industrijskega podjetja. ne pa posamezne strokovne unije, ki so zaposlene pri posameznih industrijah. Pismo, katero je pisal predsednik odbora George Harrison, je bilo pisano 20. maja in tedaj poteče ultimatum 3. junija. Green pravi, da bo o odgovorili razpravljal izvrševali! i odbor na svoji seji v juliju. — Ako industrijska skupina ne ugodi zahtevi delavske federacije, bo federacija morala u-porne unije izključiti iz svoje sre« le. Načelnik industrijske skupine Lewis ni hotel povedati svojega mnenja glede ultima-tuma. rekel -pa je, da bodo United Mine Workers o ultimatum razpravljali na svoji seji, ki se je pričela danes in bodo sestavili odgovor. Vse pa kaže, da bodo premogarji tr dno stali za industrijsko organizacijo v vsaki industriji, mesto za posamezne unije, ki so uslužbene pri isti industriji. Unije, ki so združene v industrijski organizaciji, so: — LTnited Mine Workers, Mino, Mili and Smčlter AVorkers; » » International Ladies* Garment Workers; Amalgamated Clothing AVorkers; United Textile Workers; Flat Glass Workers; Hat, Cap and Millinery Workers; Oil Well and Refinery Workers in International Typographical Union. LESEN DENAR SPRINGFIELD, Mass., 27. maja. — Za 300-letnieo mesta Springfield .je trgovska zbornica izdala 20,000 komadov lesenega denarja po 5 centov. Leseni denar sprejemajo vse trgovine, Springfield National Bank pa ga bo vnovčevala do 3. junija. ITALIJA ŠČUVA INDIJO IN _ PALESTINO Eden protestira protista-lijanfski propagandi po radio. — Italijani so krivi nemirov v Palestini. LONDON, Anglija, 27. maja. — Vnanji minister Anthony Kden je v poslanski zbornici protestiral zaradi italijanska protiaugleške propagande po radio v Indiji in Palestini. Ta propaganda se vrši v domačem jeziku prebivalstva že .-.kozi več tednov. 4To postopanje vlada skrbno pazi," je rekel Eden," in naša vlada je že na to opozorila italijansko vlado." Konservativni poslanec i »liver Locker - Lampson je nato vprašal, ako ne more Anglija nasprotno po radio delati propagande med A'basinci. Elol. Jo po večini tako, kakor mi je nedavno pisal neki naročnik: škoda, da ostanejo tvoji članki glas vpijočega v puščavi. Je že mogoče, da je po veliki večini res tako. Ampak jaz sem vstrajen in verjamem v eno: če človek le upije in upijc, nekaj se vendarle prime. Tudi če so samo mrve, je boljše, kot nič. In verjamem v delo. Kdor ie seje in seje, sme pričakovati, da bo enkrat žel, torej: da bo njegovo prizadevanje prineslo kakšen sad. Najrajši in od povsod se povrnem do naših listov, ki so srce našega javnega življenja. Dokler utriplje, se pretaka kri našega narodnega življenja. Kadar jih ne bo, bomo mrtvi kakor pesek v puščavi. Ker sem v prejšnjih člankih pregledal nekaj splošnih potez našega časopisja, smatram zdaj za svojo največjo dolžnost, da seznanjam čitatelje s tem, kaj je list, kako živi in kakšna je njegova bodočnost. Mogoče bo potem več razumevanja do tega, kar imenujemo narodno dolžnost. Imamo dvanajst naših listov pri življenju. Deliti jih imora-mo v dve povsem različni skupini: listi, ki imajo svoje gospodarje in listi, ki so brez njih, ali boljše: ki jim je gospodar njihov naročnik. Pet listov izdajajo razne podporne organizacije. Te so jih sklenile na svojih konvencijah za svoje članstvo in jim povišale ases-mente za toliko, da je izdaja lista plačana. Ti listi predstavljajo vsak svojo organizacijo in imajo omejeno polje: ne morejo in ne smejo se svobodno izražati o vsem, kar spada v naš narodni problem. tudi materijal ni vreden, da bi ibil tiskan, kaj šele plačan. Glasila bi še zmiraj lahko popravila to svojo napako, ampak ne verjamem, da jo bodo. Imamo mogoče še kak ducat ljudi med nami, ki hi prispevali vreden materijal in je škoda, da se jih ne sliši. In dolžnost organizacije, ki dela .med nami, bi bila ta, da podpira kulturna stremljenja svojega naroda, ker nima drugače nobenega pomena. Sicer se bomo pa o tem še pomenili. Preidem torej na sedem slovenskih listov, ki so, kakor sem sekel: brez gospodarjev, ali: kjer je gospodar vsak, ki je naročnik. Ti liste so: Glas Naroda v New Yorku, Ameriška Domovina in Enakopravnost v Clevelandu, Ameri-kanski Slovenec, Ave Maria in Proleta-rec v Chicagu, ter Jugoslovanski Obzor v Milwaukee. Zakaj imenujem te liste brez gospodarjev? Zato, ker nimajo nikogar za saibo, ki bi mašil njihove izgube. Odvisni so vseskozi od naročnine in naročnikov in dokler je teh toliko, da list pokriva stroške, imamo izdaje, kadar je narobe, ne preostaja drugega, kakor prenehati z listom. Naročniki, vi ste gospodarji in od vas jo odvisno življenje lista. C1e se zavedate tega, potem boste vedeli, da je vaša dolžnost dvojna: ne samo plačati naročnino, kadar pride čas, ampak skrbeti, da pritegnete vedno kakega novega v svoj krog. Glede naročnikov danes svobodno govorim, ko nimam nobenega lista. Bil sem urednik štirih in dveh tudi "lastnik." roži. Treba bi ne bilo drugega, kakor dobre besede, pa bi šlo. Ampak taka dobra beseda je redka. Danes je položaj dvakrat težji za naše liste, kakor je bil sploh kdaj poprej. ,Vzrok je ta, ker nas je vedno manj. Dokler nas je bilo dosti, se je včasih izplačalo poslati zastopnike po deželi. Tako se je dobilo vsaj nekaj tistih, ki čakajo, da mu pride nekdo osebno pod nos. Danes se to ne izplača ganj in le petina tistim, ki bi bili opravičeni do vsega — namreč listom. Zaman smo živeli (med velikim narodom, ki prodaja liste in magacine po cenah, da bi bil prazen papir vreden trikrat toliko. Ampak a-meriška industrija in trgovina se je zavedala svoje dolžnosti napram svojemu tisku, medtem ko se mi nismo nikdar. Taka je preteklost našega tiska, in v tem znamenju gremo še vedno dalje. Boji na vse več. Premalo nas je in človek, strani — za naročnine, oglase, ki potuje, ne zasluži niti za j cirkulacijo. Ampak vse gre le stroške. j tako daleč in ne dol j. Jaz imam Sedem listov, ki so odvisni> prilično dober pogled v stanje od naročnine, more živeti le, I naših listov in povem vam, da če imajo naročnike. Torej: oil jih je precej prav na robu pro- teh je odvisno življenje lista Oni imajo v rokah usodo lista. Oni ga lahko izboljšajo, če store svoje dolžnosti napram listu in narodu. Oni ga lahko pokopljejo, če ga opuste. Torej: vse je odvisno od njih samih. Zakaj centrala lista ni drugega, kakor da se uredi gradivo, tiska, razpošilja ter drži zaznamek vseh. Torej je samo delo, ki navadno jako skromno plača. Kako malo se zavedamo dolžnosti napram listom, dokazuje najbolj to, da bi noben list ne mogel izhajati, ko bi ne imel stranskih dohodkov, ki pomagajo pri podjetju. Izmed sodem samostojnih listov imajo vsi tiskarne, da se tako znižajo stroški izdajanja in se da nekaj zaslužiti pri slučajnih tiskovinah. Edini Proletarec je brez nje. Sledn'ii list prodaja še knjigo ali je v zvezi z čim drugim, da se omogoča izdajanje. Vse to je dokaj žalosten dokaz naše požrtvovalnosti in zavednosti. č'im manj nas je, toliko večje Peter Zgaga Tn poznam iz lastnih izkušenj govci so precej dali za reklamo. vse boje, ki jih prestaja list z naročniki. Jaz ne vem, kdo je vpeljal to, da se enemu listu lahko o-stane dolžan. Ko sem jaz pospravljal dedščino od Časa, sem nesel samo za zadnjih sedem let zaostale naročnike v peč. Bilo jih je za nad sedem tisoč dolarjev — dovolj denarja, da bi bil lahko izdaja list še tri leta, tudi če bi ne bilo nobenega dolarja. In bili so vmes vsi sta- Jaz sem bil začetnik gobanja novj? tu(ji doktorji, odvetniki, za samostojna glasila, ko sem j trgovci, torej ljudje, ki so po se na konvenciji SNPJ. 1. 1907, navadi bolj založeni z drobi- boril za to in tudi zmagal. Vzroka sta bila dva, ki sta me vodila za to gibanje. Prvi je bil ta, da se organizacija osaimo-svoji pred odvisnostjo, drugi, da se izboljša naš tisk. V tistih letih in še precej časa potem smo imeli po veliki večini slabe liste. Zmožnih ljudi ni prišlo dosti iz starega kraja in V splošnem bo letošnja socijalistična kampanja poseja j tedanji uredniki so se največ na z negotovostjo in nekako zmedenostjo. Nikdo ne more se-:laj preceniti socijalističnih glasov, kajti položaj je tak, da bodo tudi socijalisti morali gledati in paziti na to, kdo bo prihodnji predsednik, ne glede na svojo stranko in na svojega kandidata. NOVA 0E8TA IZ ITALIJE NA MADŽARSKO. V soboto pred binko&tmi bodo na prelazu Packu na meji, med avstrijsko Štajersko in Koroško blagoslovili in otvorili novo cesto, ki veže Gradec s Celovcem in je »krajšala potovanja med obema mestoma za več nego 60 km. Dosedanja Avstrijski l^ti pišejo, da je ta cesta samo del velike prometne žile, ki bo vodila nekoč iz Milana do Varšave. Če pomislimo, da je vmes tudi Budimpešta, se nam pokaže pri u-poštevanjn današnjega zavezništva med Italijo, Avstrijo in zveza med Gradcem in Celov- Madžarsko tudi ves strategični cem je Sla preko jugoslovanskega ozemlja in je bila daijsa. Trasa nove ceste meri kakš-j nih 80 km, od tega gre 30 km . čez gorsko ozemlje. Njena ši-. rina znaša skoraj 6 m, vzipon znaša 8 odstotkov, na ovinkih pa 2 odstotka. Pri gradnji je bilo treba premagati mnoge ovire, sedaj pa bo to fina naj-pripravnessih gorskih cest za promet z (motornimi vozili. Najvišjo točko doseče na prelazu Padcu s 1190 m« pomen te poti. S KLOBASO SE JE ZADAVIL V neki gostilni pri Bolcanu je 56-letni L/udvig Laiter v šali vzel kos klobase s krožnika svojega prijatelja, češ da ga bo pogoltnil. Kos je bil pa tako velik, da se mu to ni posrečilo i nda se je mož navzlic takojšnji pomoči zadavil. pada. So, kakor bi rekel, na zadnji niti. Ta nit je včasih čudovito .močna in trpežna, traja leta in leta v vednem upanju, da se obrne na boljše. Ali «e l>o * Mogoče je vse. Jaz ne pisem s tem reklame za noben list, pač pa pišem za vse skupaj, kar je neodvisnih. Mogoče je izboljšati in vtrditi liste le s tem, če so živi naročniki zaveste svojih dolžnosti. Drugače ne gre. In povdarjam še enkrat: ne samo, da plačate svoje, ampak da pomagate ora-ti na novem polju z dodatnimi naročniki. Dobra beseda o pravem času med svojimi znanci in prijatelji je vselej nov naročnik. In z vsakim naročnikom je stanje lista nekoliko izboljšano, kakor je z vsakimi izgubljenim poslabšano. Kar smo dosegli med nami, je vse delo slovenskih listov. Tn bilo bi lahko vsega več, da smo se zavedali svojih dolžnosti. trudno se mi zdi, tla se za pijačo najde vselej denar, za list . ga pa največkrat manjka. Ko postajajo dolžnosti napram sebi \ sem sam izdajal list, se boril z in svojemu narodu, če hočemo, vsemi težavami, kot se bore še danes, pa sem ob neki priliki vzel svinčnik v roke in začel računati, koliko izda v enem letu slovenski Cleveland za vino. Prišel sem do ogromne številke: četrt milijona dolarjev. In premišljal sean: ko bi se Cleveland eno samo leto odpovedal da ostanemo živi Nekaj malih dohodkov imajo listi tudi od oglasov. Bili so časi, ko so naše trgovine precej ogla-ševale, oziroma: tr- kar sproti šolali pri svojih listih. Vedel sem pa, da je v Ameriki kak ducat zmožnih ljudi, katere bi se bilo lahko pridobilo za sodelovanje. In računal sem tako: če organizacija izdaja svoj list, ne bo imela nobene tiste, brige, ki ji pravimo: naročnina. In kot nadaljna posledica tega: ne bo gledala, da z listom dela profit. Torej: ostalo bo dovolj denarja na razpolago, da se bo pritegnilo razne zmožne ljudi za stalne sodelavce. In ti duševni delavci naj bi bili popolnoma prosti. Vsak naj bi pisal o vsem, kar je med nami in sicer popolnoma prosto in odkrito, zakaj u9peh in napredek sta odvisna velej od svobodnega izražanja. Žalibog se kaj takega ni zgodilo. Jednotina glasila so nastavila svoje urednike, ki so bili v vsem odgovorni za svoje pisanje odborom in konvenciji. Če je kaj ostalo od prispevkov za list ali oglasov, se je pa lepo spravilo kot profit. Ne vem, če katero glasilo kaj plačuje tistim, ki sodelujejo — menda ne. Sicer pa po veliki večini ženi. In rečem vam eno, danes, ko je vse končano: ni gršega in nizkotne jšega dolga kot je dolg listu. Zakaj s takim dolgom ni prizadet samo tisti, ki skrbi za izdajo lista, ampak trpe vsi in to ne samo naročniki, ampak narod sploh. Kupiti in plačati je treba vse in čim več pride denarja, toliko bolj se vse izboljša. Kako pa nastane ta dolg? Nekomu naročnina poteče. Človek Čaka teden, dva, včasih tudi po več mesecev misleč: se bo domislil. Pa se ne domisli. Potem pride dodatno delo in stroški: pisati opomin. Včasih pride kaj, včasih nič. In na konec ne preostaja drugega, kakor naročnika črtati in največkrat tudi dolg ž njim. Dolga bi se ognil človek, če bi list takoj ustavil. Ampak to ni tako lahko. Naši ljudje odpuste marsikaj na tem svetu, samo tega ne, če se komu list ustavi. Čitam večkrat po naših listih opomine in vselej me zaboli srce, da se jemlje prostor v listu za take stvari, ki bi morale biti osebni ponos vsakega človeka, da se namreč plača, kar je dolžan. In je še nekaj zraven. Koder živi nas človek, je gotovo še nekaj naših, ki mislijo, da lahko žive brez vsakih obveznosti napram svojemu sosedu. To se pravi: ne potrebujejo in ne podpirajo nobenega lista. Kolikokrat pride prilika, da je človek pri volji in denarju, da se na- Komu pa? Listom! Ti so dobili najmanj. Navada je bila taka, da smo prirejali polno veselic in zabav. Precejšen del je bilo takih, da so izdajale kake reklame. In v ta namen so izbrale izmed sebe navadno po par članov, takih, ki so lahko dosti prenesli in bili poznani v vsakem salunu ali privatni točilnici. Ker so bili 'fest fantje' so pobrali dosti in društvo je lepo spravilo vse. Potem, ko je bilo vse končano, je pa prišlo poročilo v ta ali oni list — seveda zastonj, zakaj takih stvari se ne plačuje pri nas. In še več. &e predno je bila zabava, je bil dopis z navadnimi frazami o razmerah, potem pa vabilo na veselico — seveda spet zastonj. Kar so naši trgovci izdali za oglase, je šlo štiri petine v grobe privatnih bla- pijači in dal tisti znesek za liste, pa bi bili preskrbljeni vsi. In bilo bi brez primere več zdravja, boljše razmere in manj amešanih glav. Pijača je navsezadnje opiat, ki ni nikdar napravil še kaj dobrega in ne bo. CV hočemo ostati živi, je treba na delo. f1e prepričam > temi besedami samo vsakega desetega človeka, bo veliko pomagalo. In kdo bo bolj vesel kot jaz, ki mogoče čutim bolj kot vi drugi, kaj pomeni živo življenje med hirajočim in ufmi-rajočim narodom. Advertise in "Glas Narode DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. Za ▼ J CG OSLAVI JO $ 2.75________________Din. 199 9 C.15 __________IMn. f 7.28____________Din. !W9 f 11.75 _______________ Din. 54* $23.59 ................. Din. 1509 947.99 Din. 2tM Za V ITALIJO $ 9.25 ________________ 8 18-29 __________________ f 44.99 ____________ 9 87.59 _________________ Ur 109 Lir 290 Lir 599 Ur 1990 9174.00 ________________ IJr 2000 9200.00 .................... Lir 3000 KER 8E CENE 8EDAJ HITRO MENJAJO 90 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI PORI ALI POLJ r.» tapiaMlo večjih sneskor Kot tfor&J navefleno, boOlal ▼ dinarju all Urah dovoljujemo le bolje pogoj«. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLAIJI9 fl* fsplaille 9 •— aerate »Mlati..........I 8.18 919.— " ..........»19.89 915.— - - ..........919.— 929.— - ~ .......921.— 949.— - - .......... 941.28 889.— " - ..........95L89 Prejemnik dobi v starem krajn Izplačili ▼ dolarjib. NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO GABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $Lr- SLOVENIC PUBLISHING COMPANY M G1 a« Narod«** 919 WB8T 19* 91E88fl» NEW I9RK, N. T. S POTA X. Najprej par vti-ov iz mosta, ki ga imenujejo ameriško -slovensko metropolo. V Pittsburghu mi je Oblakova soproga izročila obilo popotnico, ki sem jo užival vse do Clevelanda, pa mi je še marsikaj ostalo. Vožnja z vlakom je prijetna, toda precej draga. Dosti dražja nego s busoni. Ker mi manjka denarja in vseli drugih posvetnih dobrin, bom v Clevelandu lako dolgo počakal, da bodo železniške družbo znižale cene. To «c bo menda zgodilo 1. junija. Co ne, me bodo pa po šupu poslali. Živemu človeku se na svetu vso pripeti in mora biti pripravljen na vse. Najprej sem obisktl mojeg-i rojaka Janeza Vidmarja, ki i-ma v Xowburgn prijazno piv n i co, kegljišče in druga podjetja. Ima tudi prvo Blaznikovo prati ko, Japljevo sv. Pismo in nešteto slik iz moje Idrije, ki se je pod Mussolinijevo vlado tako strašno predrugačila, da so mi stopile solze v oči. Peljala sva se k Lojzetu Er-štetu, ki je ob ulici, kjer ima svoj dom, nasadi' toliko dreves, da se zdaj ofieijelno imenuje Shade avenue. Lojze je postaven Dolenjec, ki mi je ob srečanju razodel britko skrivnost: — Škoda, da te ni bilo vče-laj. Danes sem nehal piti. — Dohtarji so po temeljitem po svetovanju sklenili, da mi bo voda odpravila tistega vraga, ki me tišči v želodcu. Krste ima postavno trgovino z vinom, in takšne kaplje kot jo v njegovi kleti, nisem v svojem dolgom življenju še nikdar okusil. Dober družabnik je in dober pevec. Njegova postrežljiva soproga mi je predstavila hčeri Ančko in Erno, zali in izobraženi dekleti, ki se najbrž no zavedata svoje tipične slovensko lepote. Zvečer so pa privihrali od vseh strani: znana prijatelja Terbovec in Rogelj ter Bole, pevec po božji volji, s čigav petjem me jo že pred loti gramofon seznanil. In koj prvi večer sem v Clevelandu slišal pristno domačo ribniško besedo: rojak Križ-man je sedel polog mene. V kompanijo so povabili tudi mojega starega prijatelja Ceneta Jurmana, nekdanjega atleta, ki je pred tridesetimi leti v Idriji pri Renkovcu plesal z menoj. Bil je povsem svojevrsten ples. Z zdbmi me jo bil Ceno dvignil izza mize ter me tako dolgo vrtil, da mu je ostal kos moje suknje v zobeh, jaz sem pa treščil ob zid in obležal. Cone jo bil eden -prvih idrijskih socijalisti v, ki so takoj po naboru pokazali figo presvitle-liiu avstrijskemu cesarju ter šli v Ameriko za srečo. Še danes je socijalist, toda posebne sorte. Izgubil je vero v Marxa, En-golsa, Kristana in Lenina ter ustvarja v mislih povsem nove nauke, . aprila zvečer je s svojimi prijatelji na neko veselico, zjutraj pa, ko se je vrača! domov, je velika luč oslepila voznika avtomobila, da je za vozil na obcestni hodnik. Moj hrat je hil na mestu uhit, druga dva tovariša pa sta hiia le malo poškodovana. Martin Hehanja je hil rojen S. novembra ISfiK na Jezerskem nad Kranjem. Kot 11 -letni «le-ček je šel služit in je pascl go- ee, ako se liočct« Pittsi, ur o//. Pa. (ititrm/rfn, X. J . Prihajajo gorki «ln«-vi iti sedaj nam je tielui dati sl«»vo za bavam p.» dvoranah. Ker pa Slovenci radi zabavamo tudi \ j m »t n svojega obraza, j«' pn-^lo članstvo tukajšnjih podpornih društev v d<»:!k'» z odborom Slovenskega Doma ter «.«i!«;e-lo. da >e leto- na *U. maja pi i redi odeli anjv«-«\jih Piknikov v zgodovini -lov .»u.-ke naselbin-. Minula leta j • me-I prvi p*.k nik vedno Dmu. !<.» i,. b! HIŠE ZA TURISTE BLIZU WASHINGTO NA, D. C. Najel psa hvala za knjigo, "Naši kraji." To je res nekaj k;a>ncga in zanimivega. Ihagi rojaki, jaz vam jo priporočam,i kdor se hoče nekoliko v mislih poglobiti v našo stary «lom«»-vino, samo naj si naroči to lepo knjigo. Vesel je bo: V petek večer 2!*. maja pri- 1° potrebno, d.i si Slovenci j redi naš Slovenski dom na "»7 ' Butler St.. 12o. obletnico z lepim, logii bi bila. vejo živino in ovce |»o vseli jezerskih planinah. Obhodil je vse tamošnje gore in trgal pla-ninko, katerih je še mnogo imel sedaj. Lota 1KS9 je šel k vojakom in služil pri dragonarjih v Mariboru. Pozneje *e še služil, nato je šel v gozdove na Koroško, od tam pa v T^eobcn. kjer je delal v premogovniku let. Leta 1903 je odpotoval v Ameriko, naselil se je v Livingston, Tli., kjer je ostal .') let. L. 1908 je šel v iSounlh Dakota, kjer si je p ridobil homestead, kjer je kmetoval in redil živino. 29. aprila pa smo ga spremili na Fort Pierre pokopališče, kjer je bil pokopan s cerkvenimi obredi. Pri njegovem pogrebu je bilo mnogo občinstva in mnogo cvetlic. Iz tega je razvidno, da je bil nri svojih poznancih zelo priljubljen. Poleg mene žalujejo za njim nečak Max. v starem kraju j>a sestri Marija Vrečko in Katarina Dolinšek. Počivaj v miru, dragi brat. in naj ti bo lahka ameriška zemlja! Klement Hleba n ja. na -u zgradimo pro-lo-, kai-'ivga mi a pop. i! noiiui^« m i prograhnom. Vprizorjeiia bo ša>.-'»valja našim po! -tnim prin-loigra "Bratranec" v enem de- ditvnm. kar se j.- ta li storil,, janju. Potem pa ples in druge; P<>d skrbnim vml-ivnm L«.vr«-n dobrote. ; Andolška ter Loui ne napravil zelo dober utis. kritje stroškov, hočemo, če ho- Come again! Mrr. in Mrs. John Faber M>h>h Itmi, Pa. od sedaj naprej bomo pisarili v naših slovenskih časopisih le v lepem tonu, odkar je Mussolini zasedel Abcsinijo. Tako. da bomo imeli dosti zabave samo pri čitanju. Izleti de mogoče, lo navado za enkrat preprečiti /. gori omenjenim piknikom. Ker >»• je na pikniškem prostoru drevje precej porušilo. b<« disi od mraza ali sum*, se je cmI delovnega članstva jmsadilo precej novih dreves. k:»r nam bode kmalu dajalo senco v dne vili vročega poletja, ko se >ni-deiuo na prof kjw. • p,.klo solu.(. |MI tako da se bomo lahko otresli j ]n ' ,(i]o tn.}>a soV naših društev in rojake od dru-rih in mladih, seveda tudi z;, | ffod, da komurkoli je za uapre-tiste, ki se radi s nčejo. U1 jud-i . i ork iiii • dne .11. ma ia ob .*. uri inipoblne. umrl 20. maja zadet od kapi. -j r i Zapušča ženo in G otrok. .1. Matekovich. Joseph Put zel. j član odbora. vili v jiolicijski zapor. Tam pa je fant razbil vse ši|m' v oknu in j m »drl peč. Pri PADCU Z 2VEPLE-NO KISLINO SE JE O-PEKEL DO SMRTI V nedeljo maja m* je dogodila v Kemični tovarni v (ia-i»erju grozna nesreča, ki je zah-p vala mlado življenje. V tovarni u d n/. beni 2o-iet:ii -trojni j ključavničar \*iktoi Rijavec iz 11 lldillje je izirubil |.l*i delu ravnotežje in padel v vročo ŽVep-eno ki-iiiio. 1 >obiI je .-trašne i pekli m* po vselil tele-u. Prepeljali s<> ua v bolnišnico, kjer je |m» hudem trpljenju podžge* l»o-ko«Ibam. TRAGIČNA SMRT »iizii reke PoJamae. nedaleč od kapi tola lare and Ifecrejition A--oeintion zuradiht ki obi-kujeji> \\ ashiugl .,n. Wa-ihingtoii. I». ('., je leto- družba We •e|e illiee lii.l /rinili Iti- Za p!*eili*či>če tll jce Iz Slovenije» NOS JI JE HOTEL ODGRIZNITI Kočev je je mielo te dlli SVO-jevrstno senzacijo. Postaven mladenič, bivši ]M»di»ficir. se je že pred letom do ušes zaljubil v lepo mlado Marijo. Mladenič pa je precej burne narave ler mu radi teira dekletovi st.»rš'; niso bili nič kaj naklonjeni. Ker se mu je zato odmikahi t ud j mladenka, je fanta to siln,. j,-žilo. \* veliki jezi j»' takrat na pisal mladenkiiiemu očetu jii^-mo, ki ]>a je bilo tako žiljive vsebine, da ga je oče njegov* simpatije moral tožiti. So.iiš.'v «ra je radi tega prestopki* sodilo. Kazen bi moral seveda Eon t ( iti/. Pa. Tukaj smo dne 22. maja ob Veliki udeležbi in s številnimi venci pokopali splošno poznano in spoštovano rojakinjo Heleno <»erdin. Podlegla je operaciji na želodcu. Pokojna je p rišla v Forest City, iz Vrh polja pri Moravčah pred 2* leti, stara je bila 4!) let. Tukaj zapušča žalujočega soproga Lovrenca, v s t a rem kraju pa več ožjih os-rixlnikov. Družini se je pred 10 leti pri avtomobilski nezgodi smrtno ponesrečil K.-letni sin eUl -nil maščevati se. Proti večeru -c je vračalo dekle iz mesta. kj» r je tlslužbelio. Med IHitjo je >re-čala svojega ohoževatel ja. Prestrašila se ga je ter se 'inn hotela umakniti. To pa je m« n-da opazil mladenič, ki je ti-n hip skočil k njej. jo prijel okoli pasu. rekoč: "'Sedaj te pa imam,, če ti mene nočeš, pa tebe tudi nihče drugi ne bo hotel.'* Tn že ji je zasadil zobe v nos. Dekle ga je z vso silo pah nilo od sebe ter se s tem rešilo, da ji ni nosu popolnoma odgriznil. nego ji je prizadejal le močan ugriz, radi katerega se j -morala prestrašena Marija takoj napotiti k zdravniku, ki je nudil prvo pomoč. Menda ugriz za lepoto dekličnega nosu ne bo imel slabih posledic. KER MU NINSO DAL! HČERKO Te dni je 24-letui gozdar in lovski čuvaj Franc K. iz Jelov-ca pri Makolah napadel zakon ca Franca in Marijo (»robelšek ter ju •> koloni zelo težko poškodoval. Prav tako je pretepel tudi Julijaho Orobelškovo iu jo do nezavesti pretepel s kamnom ]>o glavi. Xjeno sorodnic«» A-malijo Juhartovo pa ji4 isti dan napadel in jo nezavestno vrgel v potok, iz katerega so jo še pravočasno rešili. Ko so mladeniča orožniki prijeli, je izjavil. da se je nad vsemi maščeval, ker mu Grobelšek ni hotel dati 1C>-letne Milice za ženo. PEKLA SE JE ZBALA Višnja gora je spet doživela senzacijo, ki je po svojem značaju nekaj nenavadnega. Te dni je v Višnji gori umrla neka ženska, ki je zapustila večjo vsoto denarja. l>a ima ženska denar, so ljudje vedeli, niso pa mogli vedeti, kje in kako ira je dobila. Zaslužila ga ni. to je bilo izključeno, pobožne že-niee pa so celo šepetale, da so ji ga dali moški, češ zakaj pa ne gre nikoli k obhajilu, "če živi tako kakor se spodobi. Se bolj je postala zadeva z njenim denarjem skrivnostna, ko je ženska zbolela, pa si ni privoščila nobenega priboljška, dasi bi ga potrebovala in dasi je imela denar. Njena hčerka je hodila z lončkom okrog dobrih družin, ki so ji dajale hrano za bolno mater. Zakaj si ne kupi saima. ko ima denar? Xa f.o vpra šanje niso vedeli odgovora, zavito je bilo v skrivnostno tišino. A pojasnilo je kmalu prišlo. Njena bolezen se je namreč vedno bolj slabšala, dasi se je ženska na vso moč prizade- vala. da bi podulja^-a življenje. Straši»,, »c je b;ihi umreti kal' Je spet nekoliko Čudno za priletnega človeka. Ko pa je videla, da se ji smrt neizpro>-;.o približuje, je po-lala po župnika in njemu je odkrila skrivnost o vojem denarju. Poveda; !a je. da je pred leti našla denar v vrednosti enega para volov in ga pridržala za-« na pragu smrti, pa se je znala večnosti in |>ekla. zato je izio čila denar župniku, da ga vrn« \ nedeljo .*!. maja popoldne je obiskal .'II-letni poročeni železničar Pavel Kragolnik iz Košnice pri Celju neki vinotoč V Komi j c j. Ko se je vračal zve-eer v družbi nekega Škerjanca z An-kerjra vrini iz viii«>ioea do-IIIOV. se je začel \ šali rti vat: s Skerjancelii in ga vrne! v : »re:.. Kmalu ~ta -e oba poslovila iu Kragolnik je odšel doir- v. Vinjenega Škerjanca j a je začelo peči. da ga je Kragolnik ) remairal. Sklenil je j,»:išče-\ .-ti se in je zbral nekaj fantov Zda j ' »boroženi z latami ~o s.- p»,?avi-znala'l" ,rb 22 pred K»*airolii.kovini ] stanovanjem in poklicali Kra-!rohiika. Ko je t;j ~t»ii»*l \/ hiše. lastniku, ki ga najbrž bo so ga vinjeni fantje nat>."d!i i«i težko najti. Dogodek je zbudi! j začeli obdelavati z latami, v Širni okolici veliko pozornost, j Zlomili so mu tilnik in mu pri-Dotičnemu. ki je denar izgubil j zadejali še več drugih po-kod h. pa bo v t«'h časih najbrž še bol j j Kragolnik še je takoj zgrudil prav prišel, kakor pred leti. k<» i zavesten in oblit s krvjo. Pre- bih boljši razmere SLEDOVE RIMSKE BAZILIKE so odkrili v Ptuju. (> tem je bil obveščen tudi arhivar prof. Baš in graški arheolog dr. V. Šmid. ki bosta skušala dognati nekatere jiodrobnosti pri na daljnih 'zkojianinah. NAJSTAREJŠI DELA- t m*1 ja 1 i so ga v cel jsko bolnišnico. kjer je izdihnil. Orožniki se aretirali Škerjanca in nje-cove pajdaše t<*r ji!i izro'i!; o-krožnemu sodišču. NEHVALEŽNA MRCINA o2-letui železniški čuvaj Ivan I fas iz Mihajlovcev je hotel rešiti nekega psa. ki j«* padel v precej globoko jamo. napolnjeno z vodo, in žalostno cvilil. VEC TOBAČNIH TO- I Ko je Has rešil mrcino iz jame, VARN | -ie za zlivalo vsega ob- I grize! po rokah, da so ilasa raje bil gotovo Stanko Brkič ;z di občutnih poškodb morali 1'apljine. ki je ir dni umrl v vi- [ prepeljat i v bolnišnic -oki starosti i« t je bil Že delo mu je pokoju. Kakih 2'>j Trdo ■ •hranil 1M4 let. v po cUileZUelll llU-Z" I rave zt»i»e l «!o -mrt i. St.inko KI J Uc J11 in dober vn j ' liil vedno zdrav, mo- an i"«»sel človek. \ -a okolica ^"i je visoko čislala in razn; trn so ga vabila, dokle:- j•» bil «!ol>er pevce in goslar. Zapustil je ženo, štiri sinove, štiri hčei ke in 10 vnukov. ŠALJAPIN LEŽI NA TLEH. Fiodor a čas kakor BLAZNI HOTEL SKOČITI V KRKO Iz Novega mesta poročajo:«kaj trda. Slavni m ski basist m Šal ja pin >e mudi i znano na koncertni turneji na Daljnem Vzhodu. Xjegovo i Kito vanj« • je z«lružeiio z vsakovrstnimi komičnimi prigodami, kajti pevec je Zelo dolge posta-vi' in v mnogih hotelih n«> «h»bi dovolj dolgih postelj, da bi v njih spal. Posebno na Japon--pati in plavati. Bil je ves sestradan. zato s«) 111 ii kupili kruha in salame ter ga čez noč spra Takoj prvi dan. ko j«» tlospel v Tokio, j«- imel veliko smolo. V najboljšem hotelu japonske prestolnice, v hotelu Imperial, je moral v svoji sobi prenočiti na tleh. ker je bila postelja zanj prekratka. Nekoliko dni pozneje si j«» moral v i Isaki spet pomagati br«z postelje in na dvodnevni la«lij-ki vožnji iz Kobe ja v Sanghai ga j«1 zasledovala ista zla usoda. Šele v TTarbinti j<* mogel umetnik, kakor sam pravi, po \ s«.|i pravilih stegniti svoje ude. Jugo Slovanska K at. Jednota je najboljša in najpopularnejša slovenska podporna orjjaniza-cija v Ameriki. Kar lina nizke asesnienle in plaeuje liberalne podpore za s!nfaj bolezni, nezgode ali smrti. Ima 1K5 podrejenih društev in šteje nad 211,000 članov v obeh oddelkih. Za vstanovitev novega društva zadostuje 8 oseb. Premoženje Nad Dva Miljona Dolarjev Pišite za pojasnila na GLAVNI L'RAD J. S. K. J- ELY, MINNESOTA "GLAS N A ROD 'A " New York, Thursday, May 28, I 936 THE LARGEST SLOVESE DAILY IN U.S."A »MIIIIIM^ poučne knjige razne p o v e s t i in romani pesmi in poezije Romani... KNJIGARNA "GLAS NARODA" ANDREJ TERNOVC, tura ix" minulost i (alitor), reliefna karika- .30 .60 40 B K AT IN DNEVNIK, spisala Luizs Pesjakova. — 164 strani. Cena ...........................................®® Poleg Pavline Pa j ko ve je I.uiza Pesjakova takorekoč edina ženska, ki se je koncem prejšnjega stoletju udejstvovala v slovenski književnosti. Njeni spisi razodevajo čutečo žensko na ................................ Krsltke povesti iz življenjepis pisatelja. To so prva književna tlela slavnega rusketn romanopisca. BELI MECESEN, roman, spisal Juš Kozak. 116 strani. Cena ................................................... Komun je izšel v zalogi V«*Inikove družbe. Skrajno napet«* dejanje so dogaja v Kamniških planinah. Kdor ljubi lov in plauine, ga bo z na t»etostjo čital do konca. BRATJE IN SESTRE V OOSPODU Spisal Cvetko Oolar. ir»r» strani. Cena.....75 Naš znani pisatelj je dal knjigi naslov "Sanje (Kletnega julra". XiliCe izmed naših pisa-teljev ne zna tako opisati življenja na kmetih kakor baš Cvetko dolar. CRN! PANTER, spisal Milan Pugelj. 219 strani. Cena .SO Šopek povesti našega dolenjskega pisatelja, ki ki- je razmeroma mlad imslovll s tega sveta. Ce kdo pozna Duleujee in njihovo dušo. jiti | h »zna Pugelj. Njegove spi.se čita vsak z. največjim ulitkom. ČRTICE IZ ŽIVLJENJA NA KMETIH, spisal Andreji-kov .lože. 92 strani. Cena ................ -35 Pod psevdonimom "Andrejčkov Jože" se je skrival ploilovit slovenski pisatelj, ki je znal spretlto opisati življenje, ki ga je doživljal Oh čitanju njegovih |K>vesti se vsak neliote spomni na staro domovino DALMATINSKE POVESTI, spisal Igo Kaš. 94 strani. Cena ........................................................ -35 To so povesti, vzete iz življenja naših Dal-jnatiurev: kako se vesele in žaloste, kako ribarijo, ljubijo in snubijo, ltesničen čar našega Juga vejo iz njih. DEKLE ELIZA, spisal Edmond de Concourt. 112 Htrani. Cena ...................................................... Coneourtova dela so polna fines in zauimi-vosti. zlasti v risanju značajev, čijlh nekateri so mojstrsko podani in ima človek med branjem vtis, da posamezne oseh^ sedijo kraj njega in kramljajo ž njim. DON KIHOT- spisal Miguel Cervantes. 158 str. Cena .75 To je klasično delo slavnega Španskega pisatelja. To je satira na vlteštvo, ki je še vedno hotelo ohraniti svoj ponos in veličino, pa se ni zavedale, da že umira. "I)on Kihot" upada med mojstrovine svetovne literature. DVE SLIKI, spisal Ksaver Meško. 103 strani Cena .60 Dve čtrlel enega naših najboljših pisateijev vsebuje ta knjiga. "Njiva" in "Starka". Obe sta mojstereko za vršen i, kot jih more za vršiti edinole naš nežno-čuteči Meško. FILOZOVSKA ZGODBA, spisal Alojzij Jirasek. 182 strani. Cena ................................................ -60 Kdor ne pozna dijaškega življenja, naj prečita ta roman. Oh čitanju se mu bo odprl povsem nov svet, poln neslutenlh dogodkov. GLAD. Spisal Knut Hansun. 240 strani. Cena JO Roman znanega nordijskega pisatelja je svojevrstno velezaniiniv in odkriva čisto nove strani človeškega življenja. .40 .45 GOMPACl IN KOMI RSAKI Spisal Julij Zeyer. 154 strani. Cena ...... Pestre slike sanjavega življenja tiste sanja-ve, bujne dežele, ki smo jo do nedavna poznali komaj ]k) imenu. To je i»esem ljubezni in zvestobe. GOSPODARICA SVETA, (Kari Figdon) ...... M GOZDOVNIK. spisal Karl May. Dva zvezka. 208 in 136 strani. Cena ................................75 Spisi Karia Maya so znani našim starejšim Čltateljem. Marsikdo se spominja njegovih romanov 44V padlšahovi senci", "Vinetov", "Žnt" itd. Dejanje "Cozdovuika" se vrfii r.a nekoč divjem ameriškem Zapadu. GREŠNIK LENART, spisal Ivan Cankar. 111 rt. Cena .70 GUSAR V OBLAKIH, spisal Donald Keyboe. — 129 strani. Cena .......................................— .80 To Je letalski roman, poln dejanja in najbolj neverjetnih doživljajev. Čltatelj doživlja za-euo s pisateljem oziroma glavnim junakom skoro neverjetne pustolovščine, ki se vrše v ▼ zračnih višavah. HADŽI M C RAT, spisal L. N. Tolstoj. Roman. 79 strani. Cena ................................................40 To znano delo slavnega ruskega pisatelja J«» prevedel v slovenščino Vladimir Ix-vstik. — Sleherni rojak naj bi čltal roman tega velikega ruskega misleca. HELENA. ~oman. spisala Marija Kmetom 134 strani. Cena .................................................... V tem romanu prikazuje Kmetov« pretresljivo življenje učiteljice aa deželi—duševno o-satnljene žene v obliki, ki človeku seže globoko v dušo In mu ostane neiztr?*"o ▼ spominu. BUDO BREZNO In druge povesti, spisal Frane Erjavec. 7» strani. Cena .............................. .35 Na« laboren pripovednik In poznavatelj narave nudi čltateljn lepoto naših krater in aanlmlvoatl la življenja naših IJudL IDIOT. Spisal F. M. Dostojevski. ŠTIRI KNJIGE. Cena ..................3.35 Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. Koman vsebuje nad tisoč strani. IGRALEC, spisal F. M. Dostojevski. 265 strani. Cena .75 Slavni ruski pisatelj Je v tej povesti klasično opisal igralsko strast Igralec izgublja in dobiva, poskuša na vse mogoče načine, splet-kari, doživlja in pozablja, tod* utrast do igranja ga nikdar ne mine. IZBRANI SPISI dr. Janeza Mencingerja, trda vez, 100 strani. Cena ........................................L50 Janes Menciger se i>o pravici imenuje začetnika našega modernega leposlovja. On je prvi krenil s poti, ki sta jo hodila Jurčič in Kersnik ter ubral moderno smer. V fcnjigt so tri zanimive črtice. IZLET GOSPODA BROL'CKA V XV. STOLETJE, spisal Cech Svatopluk. 246 strani. Cena 1.20 V navedenemu delu spremljamo dobrodušnega Pražana gosiioda Itroučka v dobo strašnega in stavnega husltskega voditelju Jana Žižke. Ta zgodovinski roman je zanimiv od konca do kraja. JAGNJE, 110 strani. Cena broš. .40 Vez..... .45 t lilo vezano ...................................................... -35 V knjigi je iMileg naslovne ]»ovest "Starček z gore". Obe sta posebno zanimivi, kajti spisal ju je znani mladinski pisatelj Krištof Ž m id. JEftNAČ ZMAGOVAL, spisal H. Sienkiewicz, 123 strani. Cena .................................................50 Knjiga vsebuje poleg naslovne |>ovesti znanega poljskega pisatelja tudi jKivest "Med plazovi", obe sta zanimivi in vredni, da jih človek čita. JUAN MI SERI A, spisal 11. L. Coloma. 168 str. Cena .60 Ta pretrešljiva povest je vzeta iz dobe španske revolucije. Sočutno zasledujemo usodo po-nedolžnem obsojenega Ju«na Miserije. V o-sebl brezvestnega Lopezinka pa vidimo, kam pri\*ede človeka življenje brez višjih vzorov. JURČIČEVI ZBRANI SPISI •I. zv. Doktor Zober — Tugomer Cena 1.— Jurčič ne i>otrebuje nikakega posebnega priporočila. Jurčičeve knjige so napripravnej-še čtlvo za dolge zimske večere. Njegovi originali, Jovtipnl Krjavelj, skrivnostna pojava desetega brata in cela vrsta drugih njego-\ih nepozabnih obrazov bodo večno živeli JUTRI, spisal Andrej Strug, 85 stran!. Cena trdo vezane .75 Knjiga je i>osvečena onim, ki so šli skozi bol in pričakovanje... Posvečena Je njihovemu tihemu junaštvu- KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS, spisal Jules Verne. 65 strani. Cena ........................ .45 Menda ni bilo pisatelja na svetu, ki bi imel tako živo domišljijo kot jo je Imel Francoz Jules Verne. In kar Je glavno, skoro vse njegove napovedi so se vresničile. Pred dolgimi desetletji je napovedal letalo, submarln, polet v stratosfero itd. KAZAKI, spisal L. N. Tolstoj, 308 strani. Cena .75 Ediuole veliki Tolstoj je znal opisati življenje tega napoldlvjega plemena, ki je živelo In deloma še vedno živi svojevrstno življenje na ruskih stepah. Napeta povest, polna burnih doživljajev od začetka do konca. KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Ale-feevec. TRI knjige po 150, 180 in 114 strani. Cena .........60 vsak zvezek. Vsi trije........L50 Pisatelj nam v teh treh knjigah opisuje usodo in življenje kmetskega fanta, ki so ga stari-51 poslali v šole, kjer se je vzdrževal z lastnimi sredstvi ter zdaj lažje, zdaj težje, lezel od Sole do Sole ter si slednjič priboril v življenju mesto, po katerem je stremel. Knjige so pisane živahno. Ob čitanju se bo moral čltatelj večkrat od srca nasmejati. 216 WEST 18th STREET NE W YORK , N . Y . MILIJONAR BREZ DENARJA, spisal C. Phillips Oppenheim. 93 strani. Cena ................ 75 Do skrajnosti napet roman iz modernega življenja. Oppenheim je znani angleški ro-anopisec poznan po celem svetu. ZEMLJEVIDI MOLITVENIKI i IGRE : : tuuiiii»imn^//aiiiiiiiiiiii!iii^\//a!iHiiiiii n= 2 MIMO ŽIVLJENJA, spis Ivan Cankar. 230 str. Cena .80 MLADA LETA. (Jan. t. ^rek), 188 str....... .«0 MLINARJEV JANEZ. Cena ................................ 50 Dejanje te povesti se vrši ob koncu srednje- , ga veka in sicer v času, ko so bili Teliarjani povišani zaradi svojega junaštva v plemiški stan, MOJE ŽIVLJENJE, spisal Ivan Cankar 168 str. Cena .75 Ivan Cankar je prvak naših pisateljev Ljudje, čijiti duševnost opisuje, so pristno slovenski ia opii njihovli značajev mora slehernega globoko prevzeti. "Moje življenje" je najpomembnejše delo Ivana Cankarja v zadnjih njegovih letih. MOŽJE, spisal Emerson Hogh. 209 strani. Cenal.5f Zanimivo delo. ki tw> ugajalo vsakemu čita- telju. Prevod prav nič ne zaostaja za originalom. NADEŽNA NIKOLAJAVNA Spisal V. M. Garšin. 112 strani. Cena ......... .35 Junaki tega romana blodijo in tavajo skozi temo življenja. Vzjienjajo se kvifku. a sredi pota omagajo. NA KRVAVIH POIJANAH, Mati«?, s slikami Cena 1.50 NAŠA VAS, spiral Anton NovaČan. 224 strani. — Cena 1.— V zvezku je devet črtic povečini iz naše lei»e Štajerske. Pisatelj Novačan je nedosgljiv mojster v opisovanju značajev. NAŠA LETA, spisal Milan Pugelj. 125 strani. — Cena vez..............70 Broš............. Knjiga vsebuje dvanajst povesti pisatelja Pu-glja. ki je poznal dušo dolenjskega kmeta kot le malokdo. NAŠI LJUDJE, spisal Alois Remer, 94 strani Cena Zanimiva povest iz Časov, ko so bili Francozi na Vipavskem. NOVA EROTIKA, spisal Ivan ROZMAN. Trdo vezana. 115 strani. Cena .................................... Knjiga vsebuje "misli, ki so se rodile v človeku v prvih letih svetovne vojne*"- .50 .41 .70 Ol • RDEČA MEGLA, spisal Kari Figor. 192 strani. Cena .70 V širokem štilu zasnovan avanturističen roman znanega pisatelja, ki zna dejanje razplesti s tako čudovito fines«, da mora čltatelj nehote z napetim priča kovanjem Citati do konea. RENE MAUPERIN Spisal Kdmont de Concuort. 23i> ctr. Cena .40 Roman o dekletu iz visoke pariške družbe. Delo je polno fines in zanimivosti zlasti v risanju značajev. ROMAN ZADNJEGA CESARJA 1IABSBIB-ŽANOV ....................................................... ROMANTIČNE DUŠE, spisal Ivan Cankar strani. Cena .........................................-....... 87 .75 .60 1.— opisi... .75 KMEČKI PUNT. spisal Aug. Šenoa Zgodovina našega kmeta je zgodovina neprestanih bojev. Bojev s Turki in graščaki. — "Zadnji kmečki punt" je mojstersko opisal slavni hrvatski pisatelj Šenoa. Krasen roman bo sleherni z užitkom prečita1. LA BOHEME. Spisa". H. Murger. 402 str. Cena...»0 Knjiga opisuje življenje umetnikov v Parizu okoli polovice devetnajstega stoletja. — Knjiga 1« svetovno znano delv. LISTKI, (Ks. Meško^ 144 strani ............ .70 LOV NA ŽENO spisal J. O. Cnrwood. 194 strani. Cena Skrajno napet roman iz modernega življenja. Človeka tako prevzame, da ga z velikim zanimanjem prečita do konca. LUCIFER, spisal Jean de la Hire, 292 strani. — Cena____J Fantastičen roman v Šestih delih. Bolj fantastičen nego ga naslov razodeva. Čitatelj se mora nehote čuditi bujni pisateljivi domišlji- Hodgi Bur- MALI LORD. spisala Frances nett. 193 strani. Cena ______ Cloboko zasnovana povest o otroku, ki gane odljudnega čudaka. Deček je plod ameriške vzgoje, ki ne pozna ralik med bogatini in reveži, pač pa zna razlikovati le med dobrim ln slabim. MALENKOSTI, spisal Iran Albreht. 120 strani. Cena Stlrl zanimive črtice našega priznanega pisatelja. MATERINA ŽRTEV. 240 strani. Cena_________ Zanimiva povest la dalmatinskega življenja. MED PADARJI IN ZDRAVNIKI Spisal Janko Kač. 119 strani. Gena........ PESMI V PROZI, spisat Chas. Baudelaire. 112 strani. Cena ........................................................ Verna slika pestrega velikomestnega življenja in spominov nanj. PINGVINSKI OTOK, spisal Anatole France. 282 strani. Cena ...........................-........................... .60 To je satira na francoske pretekle in sedanje razmere. V tej knjigi je slavni francoski pisatelj najbolj drzen in brezobziren v svoji zabavljici. PLAT ^ ONA, spisal Leonid Andrejev, 131 str. Cena .40 Poleg naslovne povesti slavnega ruskega i»I-satelja vsebuje knjiga še dve, na&ivč "Misel v megli" in "Brezdno". PISANE ZGODBE. Spisal .Tanko Kač. 113 str. .. .60 "Med Padarji in Zdravniki" ter "Pisane Zgodbe" je spisal naš poljudni pisatelj Kač, ki se je posebno proslavil s svojim znamenitim romanom "Grunt". Prva knjiga vsebuje 24, druga pa 18 kratkih in zanimivib povesti. POSLEDNJI DNEVI POMPEJA (2 zv.) ........ 1.25 POPOTNIKI, spisal Milan Pugelj. 95 strani. Cena .60 V tej knjigi je zbral znani slovenski pisatelj Pugelj deset črtic iz naSe<(a domačega življenja. POVESTI IN SLIKE, spisal Ksaver Meško. — 79 strani. Cena ------------------------------------- -6® Knjiga vsebuje tri povesti našega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog je Izrazit, njegove misli so globoke in mehke. Posebno ženske so vnete za njegova dela. —» PRAVICA KLADIVA, spisal Vladimir Levstik. 144 strani. Cena --------------------------------------- -5« Povest iz vojne dobe, ko se je v srcib vseh naših razsodnih ljudi porajala misel na edinstveno Jugoslavijo. Levstik je to klasično opisal. Z osvobojenjem domovin;; doseže tudi povest svoj višek. PRED NEVIHTO, spisal I. Turgenjev. t6 str. Cena .35 Mojstersko delo slavnega ruskega plsatella. PRIHAJAČ. spisal Fr. Detela. 157 strani. Cefca .«0 Kakor vse I>etelove povesti, je tudi ta vzeta iz našega pristnega domačega Žtvljenja. PRI STRICU, spisal Gaogl. 111 .trani........ M PRODANE DUŠE, spisi! Joža Likovi«. 160 str. Cena .60 Kdor hoče vedeti, kaj počno fašisti z našim ubogim ljudstvom na Krasu, naj prečita to pretresljivo zgodbo. PTICE SELIVKE, Rabindranat Tagore. Trda ves. 84 strani. Cena ____________________________________ .75 _30 Prgeovori. eseji in misli slavnega indijske- ga pisatelja. RANJENA GRUDA Spisal Ivan Albreht 103 stran- Cena.... JS5 Posebno zanimanje vzbuja ta povest po svoji aktualni vsebini, ki razmotrlva pereče moderne probleme in poaega ▼ drugem dela v vojno la povodno dobo. S ANIN. Spisal M. AreibaSev. 488 str. Cena---- Tr. znameniti roman, ki je bil svoječasno na Kuskem in na Nemškem konfiselran, slika na realističen način ruskega inteligenta, malomeščana, oficirja, študenta, Žida, žensko v okviru družine ln samostojno učiteljico. SIN MEDVEDJEGA LOVCA, spisal Karl May. 160 strani. Cena ...............-......................-...... -30 Dejanje te lepe povesti se vrši na ameriškem Zapadu* Pestre slike iz indijanskega in pi-j OD irskega življenja. Maju sicer očitajo, da ni bil nikdar v Ameriki, toda življenje na a-meriškein Zapadu je znal dosti natančneje o-pisati kot marsikdo, ki Je živel tam, SKRIVNOST NAJDENKE, povest. Trdo vezano. 93 strani. Cena.................................................. To je ik> nase x»rlkrojena j>ovest, ki bo zanimala slehernega bravea. Hudim duševnim bojem glavnega junaka oziroma junakinje, sledita zaslužena sreča in zadovoljstvo. SPISJE. Male povesti iz kmetkega življenja. — 67 strani. Cena ................................................ SLIKA DORIAN A G RAY A. Spisal Oscar Wilde. 301 strani. Cena ........................1-20 To je eden najbolj značilnih spisov znamenitega angleškega pisatelja. Koman je izredno zanimiv i>o svojem stilu, po svoji fantastični vsebini, po svoji globoki miselnosti in napetosti. ki veže bralca z nepremagljivo silo nase. SREDOZ1MCI, spisal Peter Bohinjec. 84 strani. Cena .40; vezano eeua .60 Zbirka kmečkih povesti iz našega življenja. Bohinjec je dober pisatelj, ki v svojih spisih do pičiee |>ogodi duševnost našega človeka. Ob čitanju njegovih del se zdi človeku, da ima pred očmi prizore iz domovine. SLIKE, spisal Ksaver Meško. 189 Btrani. Cena.....60 Osem i»ovesti, ki zaslužijo, da jih sleherni prečita. ŠTUDENT NAJ BO. — NAS VSAKDANJI KRUH, spisal F. K. Finžgar. 80 strani. Cena .50 Naš mojsterski pripovednik nam nudi v teh dveh svojih delih obilo duševnega užitka. STRAHOTE VOJNE, spisala Bertha pi. Suttner. 228 strani. Cena ............................................... .50 To je ena najslavnejših knjig, ki imajo namen vzbuditi v človeku stud do vojne. Pošastni prizori so opisani točno in natančno. Vsaka mati bi morala čitati to knjigo, kajti to je izpoved žene in matere, ki je izgubila na bojišču svoje najdražje. SVETLOBA IN SENCA, spisal dr. Fr. Betela. 176 strani. Trdo vezano. Cena........................ 1.20 Neš znani pisatelj Detela je s tem svojim delom zoj>et posegel v naše preprosto življenje ter izborno orisal značaje, ki nastopajo v njem. TARZANOV SIN. Vezano 301 strani, broširana .30 .80 - .80 TARZAN, SIN OPICE. 302 strani. broširana .90 Pisatelj Edgar Kiee Burroughs je v svojih delih o Tarzanu obdelal snov, kakršne nI obdelal pred njim še noben pisatelj. Njegova dela so prestavljene v vse kulutrne jezike ter ne zanimajo samo mladine, ua tudi odrasle. TATIČ, spisal France Bevk. Trda vez. 86 str. Cena .70 Nag Izboren primorski pisatelj nam daje v tej knjigi dve povesti, ki Jih je posvetil svoji materi. TUNEL, spisal Bernhard Kellermann. 295 str. Cena 1.20 Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo In Ameriko. Cele armade delavcev se zarlvajo vedno globlje v osrčje zemlje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, katere žrtev je na tisoče la tisoče delavcev. Toda železna volja inžinirja ▲liana ne odneha, dokler ne steče med Evropo ln Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. VEČERNA PISMA, spisala Marija Kmetova. Trda vez. 51 strani. Cena-------------------------------- -73 Knjiga vsebuje petnajst pisem, ki Jih preveva iskreno občutje. Pisma govore o sanjah ženskega srca, o ljubezni, o sorodnih dušah. VERNE DUŠE V VICAH Spisal Prosper Merimee. 80 strani. Cena.. .30 Eden najboljših spisov francoskega mojstra, vzeta ia našega kmetskega življenja. V KREMPLJIH INKVIZICIJE, spisal Michel Zevace. 461 strani. Cena--------------------------- 1 To Je mojstersko delo v svetovnimi literaturi z neštetimi sapletljajt ln nasičeno vsebino, da bo navezalo vsakega čltatelj«, ki ga vzame ▼ roka METEŽU. Spisala Marija Kmetova. 219 str. Cena............ Pisateljica je v tem romanu glotx>ko pogledala v žensko dušo. Usode petero Žen»k raznega tipa in značaja se križajo v inetežu življenja, iz katerega izidejo vsaka na svoi način. VRTNAR, spisal Rabindranat Tasore. 105 str. Irdo vez.........."5 Mehko vez..........M V knjigi je vsebovana globoka miru« modrost in srčna plemenitost najslavnejšega indijskega pisatelja. VOJNIMIR. spisal Josip Ogriner. 78 sir. Cena JiS Zanimiva povest iz časov prekršcevunja koroških Slovencev. V OKLOPXJAKU OKOLI SVETA, spisal Robert Kraft. DVA DELA. 482 strani. Ona ............ 1.69 Vseskoz najiet roman, ki ga čltatelj ne more odložiti, dokler ga ne prečita do konca. — Poln najneverietnejših dogodivščin in za-pletljajev. V ROBSTVC, spisal Ivan Matiric. 255 strani. Trda vez. Cena ................................................ 1.23 Ivan Matičič je eden tistih redkih nasiti ljudi, ki ne pozna samo vojne in nJeiiili grozot ter posledic, ampak zna ti""! vse pretresljivo opisati. ZABAVNA KNJIŽNICA. 122 strani. Cena _______ 73 Zvezek vsebuje povesti Milčiuskega. Preuika ln l^iiia. Posebno pretresljiv je spis .Milanskega "Mladih 2anikernežev ia»iui življenjepisi". ZADNJA KMEČKA VOJSKA. Spisal A. Senoa. I »oslov eni I 1.. J. za Ljudsko knjižico, obsega :t78 strani, in je jako zanimivo pisana jnivest Cena .......................................75 ZAPISKI IZ MRTVEGA DOMA. Spisal Dostoje*- jevski. 1. DEL Lifi strani. II. DEL 21J str. 2.— Veliki Dostojevski je i»odal v teui svetov-noznanem romanu sliko življenj:* ruskih jetnikov takozvanih katorgah. utrltA-a .»?tnl-ških taborih v Sibiriji. ZLATA VAS, spisal Fr. Malova^if. 136 stram. Cena .60 Poučna in kratkočasila povest iz kinetskega življenja. ZLOČIN IN KAZEN, spisal F. M. Dostojevski. DVA ZVEZKA. Skupaj strani. Cena ..1.25 Najslavnejše delo slavnega ruskega misleca. Nihče ni tako opisal duševnostl zločinca kot ga je opisal v tem romanu Dostojevski. ZGODBE NAPOLEONOVEGA HUZARJA, spisal Conan Doyle. 382 strani. Trda vez. Cena.....«0 Broširana.............•>vest prav nič ne zaostaja za njegovimi drugimi deti. Prejjelj je globok, navzlic temu pa lahko razumljiv tudi preprostemu čitatelju. ZMAJ IZ BOSNE, spisal Jos. Ev. Tomič. 229 strani. Cena .....................................................75 Koman iz krvave bosenske zgodovine. Boji s Turki; skoro neverjetne dogodivščine; temeljit opis najbolj kravave dobe Bosancev. ZMOTE IN KONEC GOSPODIČNE PAVLE. — 202 strani. Cena ................................................ .50 Vsekoz zanimiva i»ovest lz našega slovenskega življenja. GOB8KKM ZAKOTJU, spisal Anten 130 strani. Cm ---------------------------- Zanimiva povest ia prejšnjega stoletja. ZNAMENJE ŠTIRIH, spisal Conan Doyle. 141 strani. Cena .....................................................60 Najboljše delo ustvaritelja modernega detektivskega romana, v katerem Sherlock Holmes glavno vlogo. Povesti... Naročilom je priložiti aenar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po L al: 9 centa. Če pošljete gotovino, reko-mandirajte pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na: — SL0VENIC PUBLISHING COMPANY 1 216 WEST 18th STREET . NEW YORK, N. Y. IZSELJENSKA TRAGEDIJA INDIJANSKO SNUBLJENJE Spomladi, kadar sije polna luna, ><* odpravljajo mladi Indijanci iz plemena Zu ni k i živeči na meji me«I Kanado in Združenimi državnimi, na snubitev. Mladi mož, ki gori od ljubezni, ki je zapeljivo pobarvan in o-zaljsen z navajom, pestro pisanim šalom, ter z ogrlicami balvanih steklenih biserov okrog vratu, se splazi v nori k hiši svoje izvoljenke. Ce mu da ta <1 otovorjeni znak z lučjo, lahko prične svojo s nabite v. Prične s plesom, ki sestoji iz stopanja naprej in nazaj in ki ga sprem-lja ropotanje bobna ali ropotu! je. K temu poje svojo snubit veno pesem, ki jo podčrtava z izrazitimi gibi svojega plašča. 44 Jan-a-lu!" (Ali bo prišla!) je stalni refren t«4 pesmi. Dobro njemu, če zasveti plamen v njenem oknu z veliko svetlobo kajti to j«* znamenje, da se je tudi njeno sree vnelo. (V pa postane plamen manjši, tedaj i/ t epa lahko ugane, da u;a je lep< tica tudi popolnoma odklonila in se lahko vrne »lomov. Po-gostoma mora po trikrat zapeti svojo posem, preden se da dekle omečiti in stopi preti hišo, kar. morilo, potem »"•< pomeni, da ga sprejema kot bo-j Potem se novemu dočega moža. Pri Uskokih, nekem sibirskem plemenu obstoji navada, da ob pogrebu kakšnega otroka drže graja lne govore. Otrokova mati. ki nosi zibelko na glavi, zmerjn med tem. ko grobarji kopljejo jalmo, smrt. da ji je ugrabila otroka, iz katerega l>i zrasel velLk junak ali mati mnogih velikih junakov. Svoj govor sklene z besedami: "Ti zlobna, grda, neusmiljena smrt, ugrabila si mi otroka, vzemi še njegovo zibelko, da si z njo zamašiš nikoli sita usta. Naj ti polomi vse zobe!" r*a>ti, ki so mu jo namenili upi-.a. 'Skriti se mora 111 či* .ga naj-lt'Jo, ><■ mora hrnuiti z vsemi tiiimi. Zato ga zveze jo in pravijo v borno kočo, kjer ga irže v ujetništvu do naslednje love lune. Ves ia čas ne dobi huge h rane nego kruha in vole. Trm lažje mu je tedaj stokati, zmerjati in svojo izvolitev »1< klinjati, kar pa tudi spada : eeremonielu. Xa dan, ko ga ii.-0 jih pripravili lalašč za to svečano>t. Potom h Ho/i poglavar umazane cunj;*, f "K lene jo ga v čisto oblačilo in •1111 izročijo znake njegovega lostojanstva, obrušeno Školjko, ci je okrašena s proirami levjih 11 pantrovih kož. Cim >r to zgodi, vte]>ejo poglavarju — »amet. Boben, ki se odpira navzdol v podobi lijaka. 11111 f>o-tavijo uajprvo k desnemu, poem k levemu ušesu, pri tem bi-jdio na boben spočetka 7.(1 o dalje VX»\ poglavar in približa duhoven, mu ?'iŠep« navado, da si iz •'estetskih" razlogov prostovoljni. izbi jejo oba gornja sredina zoba. {[knjigarna! i "glas naroda" | I SPREJEMA NAROČILA ZA g S VODNIKOVO j DRU2BC S MOHORJEVO ! DRU2BC I s ! Aleksander Seliirger 111 njegova žena sta pred štirimi leti ostavila svojo domovino Madžarsko, da bi v Novem svetu poiskala srečo. Kes sta si v razmeroma kratkem času pridobila znatno imetje in to z izumi, ki jih je bil napravil Sehirger. Ko sta si zasigurala brezskrbno življenje, sta mogla u-resničiti tudi svojo veliko željo, namreč to, da sta dala v Ameriko prepeljati svojega otroka, 11-letnega dečka, ki sta ga bi la (istavila pri sorodnikih na Madžarskem. Pred nekoliko tedni je deček prispel k svojim staršem. Toda sreča ni dolg« trajala. Kmalu p° tem videnju je Schirgerjeva obolela za težko pljučnico. Zdravniki so odredili njo prevoz v bolnišnico. toda vsa njih skrb je bila zaman. Mož. ki je pričakoval vsak trenutek njene smrti, je bil nad tem tako obupan, da je «kočil skozi okno v Šestem nadstropju bolnišnice in obležal z raztreščenimi udi. Uro pozneje jo umila tudi njegova žena. Sprva ni imel nihče toliko potnima. da bi ubogega dečka, ki je ostal tako brez itaršev, obvestil o tragediji, ki se je bila I 1 imerila. Končno je prevzel •••lavni zdravnik v bolnišnici to žalostno dolžnost. Pota Ljubezni Roman 00 umrl bo in izgubljena sva, Na strehah panamskih hiš o- g -___ paziš lahko čudna znamenja, i j *lana1una za vodnikovo To so lonci, ki so obrnjeni vca-j g družbo znaša sili z odprtino, včasih z dnom j | a« proti tlom. To ima svoj poseh- j j ^ * ni pomen. Lonec, ki je obr-, | ZA M0H0IMEV0 ,)KrŽR0 pa 10-LETNA DEKLICA ČITA MISLI Iz IJj.ue poročajo o 10-letni skoraj nepismeni deklici, ki jo pa naravnost presenetljiv fenomen na polju čitanja misli. Čudežna deklica se piše liga Sve-Kjergova, in ne samo da ne kaže posebne integeucc, tmeveč celo znake zaostalosti, ti je začela šele ko ji j osem let. V šoli pa še vedno slabo čita "111 pišo. računati pa sploh ne zna. Cim pa pride kdo z njo na duševno polje, reši vsako nalogo čudovito hitro in lahko. Profesor medicinske fakulteto v Rigi dr. Neureuter je dolgo proučeval ta fenomen in prišel do presenetljivih zaključkov. Deklica čita misli tudi j POLOVICA BOLJŠE POLOVICE "O mon Dieu, ftgon, Egon — " "Mirno, sree, mirno! Moral se je podvreči o-peraciji, ki pa se je posrečila. Upajo, da o z lravi popolnoma. Težko mi je, ker odpustiti mu nisem mogel in mu ne morem, raznn če me rd besede od veže zdaj, ko je postal mehkejši **zpričo bližine smrti. Boriti se hočem za najino svobodo, a pred vsem so poizkusim poraz govoriti s princesa. Nadejam se in pričakujem mnogo od tega." "Princesa! Videl jo boš — njo, ki ti je določena za soprogo — uledal je ne boš brez zanimanja!" "Vera, kaj mi mar princesa! Misliš li, da >e more le z enim samim |>ogledom zanimati ah drugo žensko, kdor ima tebe.' <> ti neumno, lepo, sladko dete!" "Ženska je! Morda jo mika, zapresti te v svoje mreže." "Ne, ne — sicer pa ni ženska, nego le mlad » dekletce. Prav kakor jaz se bo počutila svobodno, ko se prereže ta lahka in zoprna voz med nama. Dvigni glavo, moja ljubljenka, najina osat-ne sreča! Morda bova še bogatejša, ko se povrnem. Zdravstvuj torej f*l> čisti... Poskočila jo... kolena so se ji tresla. "Najlepša žena sem... toda princesa je mlado dekle ter ima to, kar sem jaz — že — davno — izgubila!" Glava ji je hotela od bolesti počiti... misli so jo preganjale, ji besnele po možganih, ru-valo po njenem srcu... Težkih nog je odšla zopet nazaj ter legla na počivališče, nad katerim -e je borilo v mehkih zavojih -nebo, ki <0 gti držali amorefi. Njili lica so se premitijala v obraze mladih, nedolžnih drklir. In vztrajati ni mogla ondi. Odšla je v toaletno -o!u> ter legla na chuise longue. "F*ušiti hočem... morda me omami." To«jotna je pušila eigareto za eigareto In res zaspalo. Čez nekaj časa so >e odprla vrata in vstopila je komornica. * * (.rospa grofira, oprostile, — došla je gospoda. ki vpraša, ali jo hoče gospa grofica sprejeti?" "Kaj je?" Ne morem se zavesti... "Sedla je in se -prijela za glavo. "Koliko je pravzaprav ura? Menda sem dolgo spala." "Pot jo. Gospa grofica ste zelo bleda." "Samo vrtoglavico imam... preveč s(.in pušila in zdaj nastopa reakcija. A kdo je prišel?" "Gospod in gospa dr. Stuermerjeva." "Ali — sprejemati goste, tako utrujena sem. 11 ne oblečena. Toda žal bi mi bilo — prišla ta daleč — prosim, samo malo naj počakata. "Da. Ali mi dovolite, gospa grofica, da vam pleteni lase v kite? " Kakor hočete. A dajte mi flacon!" "Gospa grofira je s kitami čisto kakor mlado dekle!" Verina roka je zdrhtela in flacon je Radel roži jajc na mizico. "Katero opravo si želite, gospa grofica?" "Opravo? K tej nemogoči frizuri? Gospa Hneblerjeva, vi nimate okusa. Dajte mi modro domačo obleko! Ne — potruditi in obleeite me. ko sedim!" Tudi to se je posrečilo. Vera jo .vstala in odšla v salon. Zopet se je premagala. "Ljuba Agata, ljubi doktor, zelo me ve-eli. — Oprostite, da sem vaju pustila čakati... ni mi bilo dobro in niti počesana še nisem bila. Tako mi je komornica aranžirala v naglici to komično frizuro. Prosim, sedita!" "Kako dobro ti pristoja, Vera... kakor mlado dekle si!" Že zopet te besede? Mar jo zasledujejo? Njena roka je nervozno iskala srča-ti medaljon.— pogrešala ga je. "Ljubi doktor, ali izvolite dvakrat pritisnit: na električni gumb?" Zelo začuden je vstal Stuermer in pozvonil. DALJE PRIDE KONEC SLAVNE JADRNICE si je mislil in kmalu jo bila v Parizu svatba. Toda Dutemps) je slabo poznal ženske. Čim se je njegova žena Pariza malo privadila, je začela napenjati vse sile, da bi shujšala. Jedla je različne pijeparate, telovadila na vse protege in hodila na dolge izprehode, dokler ni Dutemps nekega dne opazil, da jo izgubil od svoje žene skoraj že polovico. Tako je lahko govoril, da ima samo še polovico svoje boljše polovice. To imu pa ni bilo po volji in zahteval ' je ločitev zakona. Tn sodnik j 11111 je dal prav ter razsodil, da ! se mora žena potruditi, da bo i tehtala najmanj 100 kg sicer bo 'zakon ločen. Oba zakonca sta bila s tem zadovoljna. ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju" ; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANU 1 1 IZ BAGDADA V STAMBUL 4 knjige, s slikami, 627 si rani Vsebina: Smrt Mohamed Cmlna; Karavana smrti; Na begu v Goropa; Družba En Nacr Cena -----------------„..1J# Na sliki vidimo veliko jadrnico "Herzogin Ceeilie", ki je gosti megli nasedla na čeri ob angleški obali. Ladje niso mogli rešiti in se bo razbila ob skalah. Finski pomorščaki so ž njo vozili žito in so s hitrostjo osemkrat pr einagali druge jadrnice. 'GLAS NARODA*' pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike aH prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. KRIŽEM FO JUTROVFM 4 knjige. 598 afrani. s slikami Vsebina: Jezero smrti: Moj romao ob Nlln; Kako sem v Mekko romnl: Pri ^nmnrili: Med Jezlril Cena __________________1.50 PO DIVJKM HI RD1ST.UU 4 knjige. 594 strani, s slikami Vsebina: Amaedi£l Cena ____________________3.5« V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami, 576 strani Vsebina: Kovač Slmen; Žarnica z zaprekami: V golob-lijuku; .Mnbauiedauski svetnik Cena ......................1.5« WIMTOV Vi knjig, s slikami, 1753 strani Vneldna. Prvikrat na divjem zapndu; Za življenje; Nfto-či. lepa Indijanka; Proklestvo zlata; Za detektiva; Med Koinanči ln Apaf-l; Na nevarnih {Mitih; Wlnnetovov roman; Sans Ear: I'rl Komnufih; Wlnnetova »m rt; Win-net ova o(M>roka Ce»« _______________Jt 54 Ž IT T I 4 knjige, s »Ukami. 597 strani Vsebina: I Ulj z med vodom : Jama draguljev ; Končno —: Rib. in njognva rxifllednja {>ot Cena ........................1.59 NaroČite jih lahko pri: KNJIGARNI "Glas Naroda" i 216 West !8th Street New York, N. Y. Srčna stiska ■ 12 ZA ROMAN IZ ŽIVLJENJA 'GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. * * l-v J * - je papa, ne win, mami' pa ne .uiaram motiti, ker V vesel« m razgovoru >«• peljeta dekleti skozi gozd. "Pogl. j, (ierta, oee ima danes mnogo dela. ne more oil hi-e, zato i< m jaz. Nekdo mu je pisal dopisnico; gre za lesno kupčijo. Ker pa to stvar tudi jaz dobro razumem, bom tudi -ama vse takoj opravila.** "1'a da vse take stvari znaš!** "To .-«> človek nauči, to ni nič kaj posebnega." 44 Kaj pa bodo misliti ljudje, ako kar tako pridem s teboj: •'Toda (ierta. se smeje Katarina, "kaj pa si vendar <1»-mišljujcš, kaai grew! Saj ne grew nikamor na obisk! <'u-dila se boš. Sicer pa tvoj oče trguje ravno z istim človekom. KRILATI STAVBARJI to j«* čustvena Lep je ivs, to me briga naš No, ali je sedaj novi oskrbnik že tukaj? Saj si mi pred kratkim povedala, da danes nastopi službo!** "Da, j«' že tukaj." "In —" "Strašen človek."' pravi (ierta trdo. "Zakaj ."* "Tega ti ne moli ;n kar tako povedati; tvar. Zdi se mi. da si mnogo domišijuje. mu moram priznati, celo zelo lep! I*a, kaj oskrbnik! Pomisli, Kati, danes zjutraj sem vjela ščuko; učitelj mi je pri tem pomagal. Imela sem tudi njegov trnek. Opoldne sm«> ribo že jedli, in bila je dobra in kako." "Rada ti wrjannm," pravi Katarina in smeje posluša, kako (iei ta v vnetim in otroškim veseljem natančnejše pripoveduje o tem. Ta trenutek ima Katarina razvajeno dekle v i:'*uici rada in \>aka nenaklonjenost tlo nje je izginila. Mo-Moče je v njej vtMidarle še tičalo kako dobro jedro, ki ga je bilo treba ^atuo zbuditi. Toda vzgoje je manjkalo, sicer ne bi bila tako ogabna iu liudoniušua. Da, ko bi bil baronov vpliv na njo močnejši; toda bilo je preveč proti pritiska. Pri vsem spoštovanju, ki ga je Katarina čutila do (Jertine matere, je na goi le osi čno dekle vedno vela mrzla sapa, kajti nnati j<> b;la vedno hladna in je znala svojo bujno postavo tako visoko Že večkrat so primerjali ptici« pri gradnji gnezda z rokodelci, in res bi lahko govorili pri t {'in delu o krilatih zidarjih, tesarjih, vrvarjih in krovcih, iaterih delo pa je često tako fino, da ga človek ne umre doseči. Pred vselil zaslužijo občudovanje vrvarji med pticami, ki spletajo svoje gllczda po vseh pravilih vrvarske umetnosti iz -tebelc in vejic, pri večjih vrs Is-Ii tlldi iz večjih vej. (inez.f< peiiice je videti <»<1 zgoraj u. pr tako. kakor da 5e njegova ste na narejena iz kosa stare vrvi. S tem da segajo vladna spiralno, 11 ruga v drugo, dobi stena poti'4'bno trdnost. Težko je u meti. kako morejo večje j»tiee trdi inalerijal lesnih vej sple-ti di zakliniti na podoben način medsebojno tako. da leži vsa-k izdajo gnezda. Lastovke Strežejo blato svojih mladičev, ki ga ti spuščajo preko roba gnezda. s svojimi kljuni in ga odnašajo. To navado, ki kaži* ptice tn-J di v tilogi pometačev, so opazo i vali injjprvo na .laponskem. potem pa tudi v raznih delih Kvrope. Neki opazovalec meni. da se ta način **pometanja** m,ti lastovkami sedaj razširja KRALJ S 160 ŽENAMI REX preko JUŽNE PROGE "Soliična pol Atlantika" X A J 15 O I. J l> I K E K T N A P K O ii A 6. JUNIJA in 11. JULIJA (Najhitrejša motorna ladja na tvetu) SLIKOVITA PROGA PREKO GENOVE ir. i u žki.kzniski: vožnji: i•<> vaši: domovine C. VULCANIA (Najhitrejf a lad-a na Južni progi) di SAVOIA I Etf no gyro - stabiJi-_ zirani ladja sveta) 13. JIMJA — 27. JI \WA — ::. Jtl.IJA — 18. JCLIJA — I. AVIil'STA n:« v>hi i>:iriiikili u/.iv.ite n:ijl«>ljš«. hrano, uljudiio |Ntslri*žl«» in luk u>b»bnost, r;nli katere je Italian Line |M»st»!n ^la><»viin. . . Z:t infi rmaejje i:t ri'/iTva< ijr. ».brnite -i- na katerimikoli li-iilihisi'i'lu-^i agenta :ili n:i H"JI I:ftli Ave., V..rk Cit\ Arabski kralj Ibn Saud ima med današnjimi moškimi menda rekord, kar se tiče zbiranja nežnega spola. S 1 o. letom sije poročil prvič, z 1*. letom je imel tri žene in v svojem .'17. lepo še okrog H»m| ca veja zase trdno. Pri tem j tu je imel za s;i1 »tiče iz .materijala. ki ga do- žen. volj leži okrog, skrbno izbirajo j Prerok najbol jše kose. Kazlikovati i sicer dve. Osebno Vodeni POLETNI IZLET V JUGOSLAVIJO na sliivitrm ekspresnem parniku BERENGARIA 1 7. JUNIJA Manj kur v treh dneh preko l;iKi> |»>tiiik«»iii iroljcjia r:i/--reila. Itazkošna oliednh'a in javne dvorane. Jed je pripravljena I m i floinae«': brezplaeiio vino. l'ixi-l> ii orkester, filmske slik«', ijrre. Direktni ekspresni vlak iz Pariza (Iu Ijubljane. fiitniki: spremija izki'-sen sprem lievai.ec Z:i |MNlrol»n«»sii obrnite na: Slovenic Publishing Co. 216 \V. ISth St., New York, N. Y. Cunard White Star SEDEM TISOČ MILJ POD MORJEM ptie< Mohamed dovoljuje tri ali kvečjemu šti- velja tudi med sirovejšo znna-jri žene. toda mož se od svoje njo izdelavo gnezda in fino no-Jzene vendar lahko loči, posebno t ran j o obložit vi jo. Med tem ko j v Sondovi iu se poroči potem z vsaka vrsta ptic v splošnem u- drugo. Sedaj šteje Hm Saud porablja vedno isto gradbeno,.",.^ let in je imel že 1(50 žena. Ro- snov. naletimo tudi na nena-jdile so mu 27 sinov in toliko! ki j; j^nami-n "prekati va tem moraš biti popolnoma na jasnem, ako hočeš določevati svojo bodočnost;'* pravi Katarina resno. 4 4 Ako »a «m a m rada Kama ne vem. Mislim, da ljubiti sploh ne znaum. Zakaj tudi? Poglavitno je, da imam moč nad možmi iu jim pokažem, da mi za nje ni prav nič mar \*a kolena ž njimi in pok —" 44Toda (ierta, kako moreš tako govoriti!" "Ali se me bojiš, draga moja?" se zaničljivo smeje Gerta 44(>, ti sveta nedolžnost z dežele, kaj veš o velikem svetli! Xe pustim, da bi >e kdo igral z menoj. Rajši se sama igram, da bodo moški popolnoma slepi in neumni, pri tem pa ostanem mrzla prav do srca." 44 In ali hi mogla mirno potepati v prah ljubezen poštenega moškega srca?" "<>, Hog, kako tragično govoriš, Kati! Zabavati se hočem! To je poglavitna stvar; za vse drugo mi ni mar! Na strtem srcu ni še nikdo umrl — in spošteno »moško mojega bratranca me 'pozna," j.ravi Gerta ošabno. 44Ali pa veš, (ierta, da je to, kar govoriš z nasmehom na ustnicah, 'brezsrčno in gnjusno?" vpraša Katarina. 44To so mi že vič kot enkrat povedali; toda me nič ne gane; taka sem pač!" "(ierta, oprosti, to je celo nemoralno." (ierta se glasno zasmeje. 44Ali tudi s tem prideš pred mene, stroga sodnica? Bežite z vašo malomeščansko moralo." 44Ali pa poznajo tvoji stariši tvoje naziranje?" 44Saj me o tem Še niso niti vprašali! Xe bodi tako sineš-1 na, Kati s svojimi resnimi vprašanji. Pusti me samo, da sem. srečna po svoje! Veš, pravzaprav sem zgrešila svoj jniklic; morala bi iti v gledališče. Tam bi bilo zame. Škoda, da imam toHko denarja! Izborno bi igrala moderne vloge. Za j to sem posebno nadarjena, samo ne za pridno gospodinjo, če le na to pomisliun, me že strese, da bi morala šivati nogavice in j kakih deset otrok zibati! Ne, to bi bila moja smrt! Rada' bi šla v svet, kjer bi igrala veliko vlogo, vsako noč piti šampanjca --" "Vse to moreš imeti tudi tukaj," ipravi Katarina s posebnim povdarkom. j'I)a," se smeje Gerta. "Potem pa bi papa dvomil nad mojo pametjo! Ali ti ne piješ rada šampanjca? Jaz pa zelo rada, pri tem pa toliko oboževateljev" in razkrije roke, naenkrat pa se glasno zasmeje. 14Kati, kaj pa tako neuramo zatezaš obraz? Če bi se miogla videti! Toda pustive to," pavi Gerta, ko opazi, da hoče Kati govoriti. "Nikar se np trudi zaradi mene. Škoda vsake 'besede! Vsi me ne mc.-rete preobrniti, tudi ti ne, ti sveta poddba, četudi mi vsak dan hvalijo tvoje čednosti, da si mi včasih zdiš že kar zoprna." "Tudi ti meni, Gerta. Res! Včasih sem tako jezna na tebe, kadar govoriš tako zaničljivo, da se moram premagovati, da ti pridem s prijaznostjo naproti." "No, saj odkrite sva si med seboj," se smeje Gerta, "torej, zaradi tega nobenega sovraštva. Tukaj moja roka, Kati, bodi zopet dobra! Kaj, nocciš?" 44 Kar ne vem, kaj naj bi mislila o tebi, Gerta J* pravi Katarina žalostno. "Prav gotovo nisi dobro premislila, kar si ravnokar govorila. Presenečena s rim, da živi tako naziranje v glavi baronese AVinklerjeve." (Dalje prihodnjič.) m švicarskega mesta Xciieha tela, kjer izdelujejo ure. naš); •mezdo ptic pevk. ki je bilo skoro vse iz jeklenih drobcev. Posebnost nekih gnezd je streha. Gnezdo srake ima n. pr. vedno visoko, koničasto streho iz suhljadi. Sraki rabi gotovo kot zaščita nroti 1*0-paricam. Posebno umetna pa je gnezd na streha povodnega kosa, ki gnezdi rad pod slapovi in potrebuje tam strelu*, ki mu rabi kot dežnik. Kakor dežnik visi zeleni mah v resnici daleč nad vhodom v gnezdo, tako da ne morejo niti vodni curki niti deževne kaplje ogražati ima. Okrog sebe ima vedno po tri žene. Za četrto je mesto vedno pripravljeno da se lahko zasede, če zagleda kralj dekle, ki mu ugaja ali pa če se hoče iz državnih razlogov znova poročiti. GASILCI NAMESTO DEŽJA \ kratkem se odpelje iz Paname znanstvena okspedicija. dno pedi- | cija, ki sestoji iz ameriških čenjakov ima na raz]x>Iago posebno zgrajeno podmornico, s ^ katero bodo prepotovali TOtldj^ milj pod morsko gladino. V tej podmornici razpolagajo z najpopolnejšimi napravami, kiJ jih potrebujejo za potovanje v takšnih okoliščinah in za znanstveno delo. Kkspedicija bo trajala dva meseca in bo razis- l*išite nam za cene voznih 11- SI OYEN1C Pl'BLlSHINIi COMPANY (Tratel Bureau) 21C W. 18th SI., New York »lov, reservai-ljo kutilu In po-jusnila za potovanje. Na parnikih, ki so drbcl* tiskani, se Trše t domovino izleti ood t« 1st vsa izkušenega spremljevalca. j 121. maja : __! Es'X v 'Jenoa kovala med drugim vzroke t»-> Kakor poročajo španski lisii'rosti!1 Potresov ni vulkanskih •o vzhodne jirovince te ilržavo t rdno bilk. pleteno iz slamnatih j. v veliki stiski. Dočim poročajo iz drugih provinc o hudih •lalivih in poplavah, ni tu že . vd maja lanskega leta padla ui-notranie suhote gnezda, k. je ti ja " pOS0bno priza- kakšnih 1 ."> cm globoko in .,e (,(.t;i jr provinea Mliroia Ka. vor pripovedujejo njeni prebivalci, ni bilo ta>;ii že .*»."> let tako Ptice, ki gnezdijo ob vodi, trdovratne suši . kakor črna povodna kokoš, iz- Vsi vodnjaki in izviri so s< gradijo posebno sikrbno spod- posušili. Ljudje morajo dosti-n" j i del gnezda, da jim popla- krat mnogo kilometrov daleč, va v času valenja ne more ogra- da prinesejo domov vrč drago žati zaroda. Nasprotno zgra- cene tokovne. Zemlja je na di tukalica, če vodovje pada, Širnih površinah popolnoma iz-veliko stopnišči' do gnezda, to sušena, trte in oljke so zavoljo je nagnjeno ploskev iz suhih žgočega sonca uničene. Kmetic vej, ki doseže v dolžino tudi ne morejo ničesar nasejati, ni-tri četrt metra. Ptice pa- ma.jo žita, ne krme za živino, zijo skrbno na to, da spravijo Oblasti skuša io revnemu pode-iz okolice gnezda vse očitne sle- želskemn prebivalstvu nomaga-dove gradnje. Žolne odnesejo it. kolikor morejo. Med dru-koščke lesa. ki jih izdoll>e- gim so naročile gasilcem, naj jo iz drevesa, na katerem unez- ^reskrbe prizailete kraje z vodijo, da ti koščki roparjem ne do. izbruhov v okolici Karaibske ga morja. OTROK ZRAKA Moskovski 4Rdeči Večemik* poroča o nenavadnem jwirodu v letalu. Iz mesta (iorkega so pozvali v vas Rabotuik sanitarno letalo, da bi odpeljalo v porodnišnico neko žensko, ki je pričakovala težak porod. Toda med poletom do porodnišnice Breuiei. v Bremen UMRLJIVOST IN ALKOHOL 3. junija: Washington t Havre Splošno je naziranje, da so ženske bolj trdožive nego moški in res je dolgo časa v odločilni dobi med 40 in (»D letom umiralo več moških nego žensk. Leta 1f)«M) je bilo to razmerje približno 180:100. Po vojni pa je nastala v temi13- Juni-Ja: pogledu sprememba. V števil-1 Bn,uleD v nih evropskih državah pa tudi v Združenih državah je umrljivost moških nenadno nazadovala, tako da se je izenačila z žensko umrljivostjo. V nekaterih deželah., kakor na Bavarskem pa se je zgodilo celo to. Z». junija : Quifii Mary v Cherbourg K u ropa v Bremen C. jupija : Tarls v iiavne Suturnia t Tr®t 11. Junija: lie '-dnj lir:».te plaf-ano iiaruenino. Prva številka pomeni mesin-, ilrufia dan in tretja leto. I »a n:nu prihranite nepotrebnega di-^a in stroškov. Vas prosimo,