»Narodna šola" v Št. Ru- pertu pri Velikovcu na Koroškem. Tuji navali čedalje huje pritiskajo na nas, in naš edini up na boljšo bodočnost je naše narodno šolstvo. Na prstih ene roke lahko seštejemo šole na Koroškem, ki imajo slovenski učni jezik — vse druge so ponemčevalnice v pravem pomenu besede. Kakor svetilnik ob morju pa stoji -Narodna šola" v Št. Rupertu pri Velikovcu na Koroškem; ta šola je naša straža, je pa tudi hud trn našim nasprotnikom. Kaj čuda, da rujejo zoper njo, kolikor največ morejo ter store vse za sosedno nemško šolo v Velikovcu, kamor je Št. Rupert všolan. Za nemško šolo love otroke od blizu in daleč, in po pravici je dejal neki nemški učitelj, da je nad polovica otrok nemške šole MGastschtiler", to so otroci, ki prihajajo iz drugih šolskih okolišev. Da je 70 odstotkov otrok, ki obiskujejo nemško šolo, slovenskih staršev, je gola istina. Otroke v nemške šolo love v pravetn pomenu besede. Cel roj agitatorjev leta okrog, ki s sladkimi obljubami mamijo starše in otroke. Resnica pa je tudi, da za otroke nemške šole res skrbe. O Božiču jih obdarjajo z obleko in obuvalom ter jim pozimi in deloma celo tudi poleti dajejo opoldne hrano. -Narodna šola" prireja sicer vsako leto božičnico ter dobivajo otroci obilne darove, vendar pa, žal, dosedaj še ni imela šolarske kuhinje, ki je res prava potreba tukaj, ker so otroci potrebni opoldne tople juhe in drugič, da more ,,Narodna šola" uspešno tekmovati z nemško šolo. Mnogi otroci imajo čez hribe po eno uro in še dlje v šolo; in kako hudo je za šibkega otroka težavna hoja po ledu in snegu ter bivanje y mrzli zimi ves dan brez tople hrane. Človekoljubnost že zahteva za te siromake, da bi dobivali opoldne toplo kosilce, glasno pa tirja tukaj narodni moment, da ne pustimo slovenske dece lačne v mrzli zimi ter jo tako prepuščamo nevarnosti, da odide v nemško šolo, kjer deci sicer polnijo želodček, a ji rujejo zato ljubezen do rodne slovenske zemlje in materinega jezika ter jo napolnjujejo še z mržnjo do vsega, kar je slovenskega. Z novim letom 1910. otvori tudi ,,Narodna šola" v Št. Rupertu toli potrebno šolarsko kuhinjo. Ker pa nima potrebnih sredstev, se obračamo do slovenske javnosti za prispevke. Slovenke, Slovenci, o novem letu se spominjajte s kakim darom edine ,,Narodne šole" na Koroškem. — ,,Tožni Gorotan!" vzdihujemo; a rešiti more koroške Slovence le narodno delo. Slovenke, Slovenci, storite kaj za uboge stradajoče slovenske koroške šolarje, pokažite svojo ljubezen v dejanju s tem, da pošljete kak dar — bodisi v denarju, bodisi v blagu — za šolarsko kuhinjo -Nar. šole" v Št. Rupertu pri Velikovcu. Stroški za šolarsko kuhiujo bodo posebno prvo leto veliki, ker se morajo nabaviti skledice, žlice i. dr. In dveinpolsto otrok ni malenkost! — Upamo, da nas korpške Slovence slovenska javnost ne zapusti. Če pade Koroška, tudi Gorenjska ne bo več varna, in nemška povodenj se razlije dol do Adrije. — Apelujemo na človekoljubnost in narodno radodarnost, slovenska stradajoča deca v narodnoogroženi Koroški prosi! Prispevki naj se pošljejo na šolsko vodstvo ,,Narodne šole" v Št. Rupertu pri Velikovcu na Koroškem. Vsak tudi najmanjši dar bo hvaležno sprejet ter bo izkazan v časnikib.