Natisov 15.000. «jerc" izhaja vsaki ek, datiran z dnevom prihodnje nedelje. očnina velja za Av- "■jo: za celo leto kron, za pol leta ■! krone, za četrt leta kroni; na Ogrskem v inozemstvu: Za b leto 9 kron, za J let} 4 krone 50 vin. očnino je plačati iprej. Posamezne šte- filke se prodajajo po 20 v. Uredništvo in uprav-Mštvo se nahajata v tiju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer; Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (iriseratov) je za Vi strani K 160- -za '/, strani K za »/, strani K 40'— za V. strani K 20 — za '/i« strani K 10 — za '/« slrani K 5 — za '/«» Strani K 2.— Pri večkratnem oznanili! se cena primerno / Stev. 18. V Ptuju, v nedeljo dne 5. maja 1918. XIX. letnik. Vojna in mi£. maga Nemcev na zapadu. — Najkrvave|ša bitka vojne zgodovine. — Gospodarska pogodba z Ukrajino. Avstrijsko uradno poročilo od četrtka. K.-B. Dunaj, 25. aprila. Uradno se [danes razglaša: Na zgornjem delu Devoli v Albaniji odbili smo v zadnjih dneh franco-ike sunke. Na -jugo-zapadu nič novega. Šef generalStaba. Nemško uradno poročilo od četrtka. K.-B. Berlin, 25. aprila (W.-B.) Iz ve-UikegH glavnega stana,se poroča : Z ap ad n o b o j i S č e. Na bojnem polju ob jLysi izjalovil se je močni protinapad Francozov proti visočinam Fleugelhveg h pod najtežjimi izgubami. Krajevni boji seve-rozapadno od "Bet h u n e, pri F e s t u-bertu in obojestranski S c a r p e. —Južno ISomme napadli smo Angleže in Francoze i pri in južno od V i 11 e r s-B retonneu x-a. V ljutem boju priborila si je naša infanteri-'a pot skozi gnezda strojnih pušk sovražnika. klopni vozovi so jih pri temu uspešno podirali. Vzeli smo kraj Hangar d, za kate-cga se je že mnogo borilo. — Na zapad-em bregu A v r e dovedli smo naše črte na Smrt. . . , Spisal Kari Linhart. „Torej lahko noč!" Eudar Jernej je stal ob vratih in se ozrl e enkrat na revno sobo. Bil je v delavski opravi, na rami dolgo rudarsko sekiro in v oki brlečo knapovsko svetilko. Težko je jemal danes slovo. Kajti na postelji mu je le-edino dete, šestletna Anica, popadena od smrtnonevarne bolezni. Govoriti ni več mogla, le njene plave oči so se še ozirale po odhajajočemu očetu..In bilo jo, Kakor da i ga te oči prosile : tatek, ljubi moj tate k, ostani tukaj, ostani pri meni, kajti smrt hoče po me priti. . . Jerneju je prišla gorka solza v oko. Ali nekje zunaj je zapel ponočni zvonec, dolžnost je klicala. . . In še enkrat je vrgel dolgi pogled na umirajočega otroka ter odšel. Zadnji je prišel Jernej k šahtu. Električne svetilke so po vsem gorovju brlele in bilo mu je, kakor da bi iz vsake lučice gledalo umirajoče oko bolanega otroka. „No, ali Vas bodemo še posebaj čakali ?" kričal je uradnik. Jernej ni ničesar odgovoril. Spomnil se je žene, mlade vboge žene, ki je morala čuvati v postelji bolanega otroka, ki je gledala v to nedolžno oko, katero visočine severo-vzhodno od Ca s tela. Skozi celi dan vodil jo sovražnik s svojimi na bojišču pripravljenimi podporami ljute protinapade. Vsi so se krvavo zlomili. Ljuti boji trajali so v pridobljenem ozemlju skozi celo noč naprej. Več ko 2000 vjetih ostalo je v naših rokah, zaplenilo se je štiri kanone in mnogo strojnih pušk. Z drugih bojišč nič novega. I'rv) generalkvartirmojster L u d e n d o r f t. Avstrijsko uradn«, poročilo od petka. K.-B. Dunaj, 26. aprila. Uradno se danes razglaša: Na južnozapadni fronti nobeni posebni dogodki. Šef generalStaba. Nemško uradno poročilo od petka. K.-B. Berlin, 2G. aprila. Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Napad armade generala Siksta von A r n i m proti K e m-mel-u vodil je do polnega uspeha. Kemmel, daleč v flandrijsko ravan gledajoča višina, je iskalo pomoči, p<>mi,či proti smrti, pomoči, ki jo nikdo ni mogel dati. Še enkrat se je ozrl Jernej na ponočno nebo. Temno je bilo in v velikih prestankih so se bliščale zvezde. In nakrat se ena teh bledih zvezdic odtrga in izgine v dolgem ža-rečem krogu. Rudarja je pri srcu zazeblo. Ali stisnil je zobe skupaj in odšel s trdnimi koraki v črevesje zemlje. . . Otrok pa se je boril doma z neusmiljeno zatiralko, smrt. Grozno je videti odrašenega človeka umirati. Ali še groznejše — otroka. Kadar je deci mrzlo, pride k mamici in pravi : mene zebe, in mati ji pomaga. In kadar deca umira, misli tudi, da ji bode slad kana mamica pomagala. Z očmi se upre v ljubo obličje -in prosi pomoči. . . Odrašeni Človek se bori proti smrti, in čeprav ga zadnja premaga, vendar vporabi vse moči proti njej. Otrok pa ne more ničesar proti neiismi-Ijenki. Umirajoči odrašeni človek pade kakor vojak v poštenem boju. Pri mili deci pa je smrt krvoločna brezusmiljena morilka. . . Take in podobne misli so se porajale v srcu Jernejeve žene, ko je klečala ob mali posteljci in gledala v bledo obličje Anice. Pomagati ji ni m^gla. Tudi zdravnik je izjavil, da more le Bog pomagat'. . . Težke in dolge so bile ure. Prišli so trenutki, ko je izmučena žena že mislila, da je je V naši lasti. — Po močnem artilerijskem ognjenem učinku podala so je infanterija generalov Sieger in E b e r h a r d t včeraj večkrat k naskoku. Francoske divizijo, katerim se je v okvirju angleških čet poverila obramba Kemmela in pri Wytschaete in D r a m e t e r pridrijžeči se Angleži so bili iz svojih pozicij vrženi. Velike razstrelne vdr-tino od St. Eloi in kraj sam so je vzelo. Mnogoštevilne, na bojnem polju ležeče betonske hiše in izzidana dvorišča se je vzelo. — Pruske in bavarske čete naskočile so v a s in hrib Kemmel. Pod varstvom kljub težkemu ozemlju držeče se artiljerije_ sunila je infanterija na večih mestih do otoka Kemmel naprej. Vzeli smo Dravneter in visočine severo-zapadno od B 1 e n g e 1 h o c k. Bojno zračno brodovje napadlo je z vozovi in kolonami močno oživljene zadajšnje ceste sovražnika z velikim uspehom. Kot plen včerajšnjega dneva javilo se je dosedaj več kakor 6500 vjetih, pretežna večina Francozi. med'v,, angleški ;." on francoski le-giraentni poveljnik. — Južno S o m m e se Villers-Bretonneux, v katerega smo vdrli, pred sovražnimi napadi ni moglo držati. Nadaljni močni protinapadi izjalovili so se tik vzhodno od vasi v sovražniku iztrganem gozdu in vasi H a n g a r d. Število vjetih na tem bojnem oddelku se je na 2400 povišalo. — Med Avre in Oise razven začasno oživljajočega se ognja, nič pomembnega. — Na zapadnem bregu Mosel naskočile so saksonske kompanije francoske jarke in v R e g n e v i 11 e. Po izvršitvi svoje naloge vrnili so se z vjetimi v svoje črte nazaj. vse pri koncu. Enkrat je vsa utrujena za hip zadremala. Nakrat se ji je v poluspanju dozdelo, da jo Anica zakliče. Prestrašena skoči po konci in se pripogne čez deco. Srečale so jo velike plave oči. iz katerih je žarela velikanska bolest. Usta so bila tiha, le težke vzdihe se je culo. Ali oči so dejale! Mamica ali me bodeš pustila umreti ? Mamica, jaz bi tako rada še živela, pri tebi živela, — ne umreti, ne umreti. . . In Kakor studenec so se vlile solze iz oči nesrečne žene. V potu svojega obraza je delal Jernej. Bil je na vročem „ortu" in zrak je bil tako težak, da skoraj svetilke ni bilo videti. Ali rudar je delal in delal, — hotel je z delom pozabiti vse skrbi in vso tugo. Iskre so skakale od njegove sekire. . . Ali vedno, vedno se mu je kazala pred očmi slika umirajočega otroka. Ali je že izdihnilo? Qh, to ne sme biti, njegova Anica ne sme umreti! Edini njegov otrok, edino bitje, ki mu je olajšalo kratke megove proste ure. . . Kdo bi potem z veselim sinehom dejal: Dober večer, tatek, o tatek, moj ljubi tatek, ali si kaj prinesel. . . kdo bi mu pomagal sleči težke delavne škornje in mu prinesel mehke domače čevlje, kdo bi mu prinesel iz kota pipo in vprašal: tatek ali boš kadil. . . (Konec prihodnjič). Na drugih frontah nobeni pomembni dogodki Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od sobote. K.-B. .Dunaj, 27. aprila. Uradno ae danes razglaša: Na jug oz a p a d u omejilo je slabo vreme bojevno delovanje. Šel generalštaba. Nemško uradno poročilo od sobote. K.-B. Berlin, 27. aprila. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Severno od Wyschaete sunili smo do južnega roba od V o o r m e z e e 1 e. Francoske in angleške divizije poskušale so zastonj, nam K e m m e 1 zopet iztrgati. Predpoldan na fronti od D i k-kebusch-a, do Loke r-j a, v večernih urah iz ravani od Loker-ja do zapadno od Draoneter-ja peljani napadi zlomili so se izgubonosno v našem ognju. — Severo-zapadno od Merville, na južnem bregu L y s e in pri Givenchy izjalovili so se sovražni sunki. Med Scar po in Sommo poizvedovalni boji. — Južno Somme izkrvavel se je Francoz v večkratnem napadu pri in južno od Villers-Bretouneux. Po razbitju močnih zjutranjih napadov ob in severno od gozda H a n g a r d pritegnil je sovražnik popoldan svoje moči, večina Marokance, k novim napadom proti H a n g a rd-g o z du in severno od potoka Luce skupaj. Večkrat ponovljeni, skozi močni artiljerijski ogenj "vpeljajoči poskusi, naše črte prodreti, so se izjalovili. Iz lastnega nagiba korakali so infanterijski oddelki obojestransko potoka Luce k napadu, izčistili več gnezd strojnih pušk in vjeli pri tem Francoze. Na ostalem bojišču nič posebnega. Vzhod. Poskusi sovražnika, prodreti pri L a h t i-ju proti vzhodu naše črte, so se izjalovili. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od nedelje. K.-B. Dunaj, 28. aprila. Uradno se danes razglaša: Na italijanski fronti nobeno večje bojevno delovanje. Šef generalštaba. Umikanje Angležev pri Ypernu. Nemško uradno poročilo od nedelje. Zapadno bojišče. Na flandrijskem bojišču umaknil se jesovražnik v z a-dajšnječrte. — Južno odLangen-m a rek a umaknil se je čez Steenbach vzhodno od Y p e r n a v svoje postojanke od jeseni leta 1914, pri Zillebecke čez te črte. V ostrem zasledovanju prisilili smo sovražnika večkrat do boja. Pri tem smo vjeli Belgijce in več sto Angležev. Dosegli smo črte : Južno zapadno od L a n g e-mareka-zapadni breg potoka S t e e n-V erlorenschoe k-H o o g e- Z i 1-1 e b e k e-V oormezule. Dvojna višina 60, za katero se je v preteklih letih ljuto borilo, je zopet v naši lasti. Močna artiljerijska delavnost v odseku K e m m e 1 - a. Po odbitku francoskih, zvečer dne 26. aprila proti zapadnemu robu brega peljanih protinapadov sunila je naša infanterija iz lastnega nagiba za odbitim sovražnikom in je naskočila kraj Loker. — Na severnem bregu Lyse izjalovili so se sovražni sunki. Pri teb smo napravili ravno tako kakor pri uspešnem našem podjetju severnozapadno od Festuberta vjete Angleže. Pri Givenchy se je močne angleške napade zavrnilo. — Na bojnem polju obojestranski Somme ostala je bojevna delavnost na poizvedovanja in na začasno oživljajoče se ar-tiljerijdke boje omejena. Ob gozdu Hangar d zlomil se je sovražni delni sunek. — 2 — Vzhod. Finska. General grof von dor G o 11 z je Tapastehno po boju zavzel. Pri vhodu v mesto bile so naše čete od prebivalstva navdušeno pozdravljene. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Dunaj, 29. aprila. Uradno se danes razglaša: Na benečanskih gorah mestoma artiljerijska bitka. Šef generalštaba. Čez 7100 vjetih. Nemško uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Berlin, 29. aprila. (W.-B.) Iz i velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Na bojnem polju v Flandriji od poldneva oživeči se ar-tiljerijski boj. — Plen od zavzetja Keruel-a se je na 7100 vjetih, med temi 181 oficirjev, 53 kanonov in 233 strojnih pušk povišal. — Med L a Bassee-kanalom in S c a r p o kakor severno od Somme vrla poizvedovalna delavnost Angležev. — Močni delni sunki Francozov proti H. a n g a r d-gozdu in vasi so se krvavo zavrnili. Boji v prednjem polju na mnogih mestih ostale fronte. — Na vzhodnem bregu M a a s e prinesel je sunek v francoske jarke vjete. Z ostalih bojišč nič novega. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Povišano bojevno delovanje na italijanski fronti. Avstrijsko uradno poročilo od torka. K.-B. Dunaj, 30. aprila. Uradno se danes razglaša: Bojevno delovanje na južno-za-padni fronti se je zna-tno zvišalo. Ob Piavi se je več sovražnih sunkov zavrnilo. Šef generalštaba. Ljuti boji na zapadu. Nemško uradno poročilo od torka. K.-B. Berlin, 30. aprila. (W.-B.) Iz ■ velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Na bojnem polju v Flandriji razvili so se v edinih oddelkih ljuti infanterijski boji. Severno od Voormereele in Kroote Piirtraat vzeli smo več angleških jarkov. Pri Loker-j u v sovražne črte vdrti naskočni oddelki sunili so z močnimi francoskimi protinapadi skupaj. V poteku teh bojev zamogel se je sovražnik v Loker ju vgnezditi. Njegovi poskusi, vriniti čez ta kraj, so se izjalovili. Cez dan močno artiljerijsko delovanje raztegnilo se je na celo pokrajino K e m m e 1-a in je trajalo do teme. — Na ostali fronti ostalo je bojevno delovanje na poizvedovanja in ; časoma oživeči se artiljerijski ogenj omejeno. Makedonska fronta. Med War-id a r j e m in D o i r a n-j e z e r o m zlomil se i je po večdnevni artiljerijski pripravi izvršeni j sovražni sunek pred našimi črtami. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Najkrvavejši dan entente. W.-B. Berlin, 27. aprila. Včerajšnji dan je zaznamovan skozi neizmerne iz-j g u b e, ki jih je imela ententa v enem edinem dnevu te vojne. V Flandriji in južno od Somme so izgubili Angleži, Avstralci, Francozi in Marokanci neštevilne- tisoče ljudi. Visočina krvavih žrtev presega vsak pojem. Izguba važnega Kemmclmasiva in ravno tako važne z istim zvezane črte v širokosti od okroglo 9 kilometrov je prisilila angleško francosko vodstvo v Flandriji, da je vse na razpolago imajoče sile vedno zopet k brez- uspešnim napadom vodilo. Od vseh strani je v vsej naglici sveže čete v smer proti K e m m o 1-u pognalo. Nemški daleč noseči kanoni prijeli so večkrat v dvojnih kolonah približajo-če se sovražne regimente od visoko molečega ozemlja z uničujočim ognjem najtežjega ka; libra, črte zredčene, čete spehano in zasopij hane, tako so stopile angleške in francoski divizije po svojem dohodu v boj, da se tj brezobzirno vedno ponavljajočih se brezko-j ristnih napadih izkrvavijo. Posebno težko trpele so gosto zbrane sovražne sile, ki so črte Dickebusch de Kleit k napadu vdiral Tudi zapadno Dramoutre vdaril-je ogenj gost sovražni napad ob tla. Napadi,] ki so trajali skozi celi dan, in so veljali zopetno priboritev Kemmela, so se na vseh! mestih vsi odbili. Tudi na južnem delu flandrijskega bo-] jišča prizadelo se je sovražniku težke izgube. Iz gozda Nieppe in iz črte Bouver-Plu8-| Lelfert-Bois v pokrajini Givencby pustil je| sovražnik že od 24 ur svoje naskočne ko-| Ione naskakovati. Vsak ognjeni sunek vodilj je močno artiljerijsko in pripravo metalce? min in vendar so bih vsi napadi brez ostan-J ka odbiti. Drugo krvno kopelj pripravilo jej francosko vodstvo kot stare čete izkušenej diviziji. Marocaine južno Somme. Tukaj, kjer so že Francozi zadnje dni v brezuspešnih napadih neizmerno trpeli, vrgli so v globokovrstnih gostih valovih mnogoštevilne močne napade proti nemškim pozicijam. Boji so pričeli že ob 5. uri zjutraj v po-1 • krajini južno Villers-Bretonneux VHangard-j gozdu zavrnilo se je nič manj kot štirikratne napade z tanki. Veliko število francoskih] tankov leži razstreljenih pred nemškimi čm tami. Po kratkem odmoru zbral je Francoz popoldan zopet svoje ojačene sile k novim močnim napadom proti gozdu in vasi Han-gard skupaj. Ponavljajoči poskusi, piedreti' tukaj našo črto, so se na neomahljivem odJ poru nemške infanterije in na izvrstni pod-1 pori vse artiljerije izjalovili. Nemško prednjo črto se je brez ostanka držalo. Ta rudeč krvavi dan končal je s popolnim porazom Angležev in Francozov. Kot izborna četa znana divizija Marocaine, ki se je borila zadnja dva dneva ob strani hudo raztresenih Angležev severno od gozda Hangard, morala je doprinesti izredno težko krvave žrtve. Prvi regiment tujcev, nadalje Turco- in Zuaven-regi-: mont te divizije, ki so prodirali v gostih vr-j stah k napadu, dospeli so dopoldne 26. aprila v megli do neposredno nemških črt in sol bili na najkrajšo razdaljo od ognja brzihj nemških strojnih pušk poraženi. Le slabi] ostanki hrabro naskakujočega se sovražnika dosegli so južno od V i 11 e r s-B r e ton neu-[ xa našo najspredajšnjo črto, bili šopa z energičnim protisunkom brez ostanka zo nazaj prepodeni. Bolj severno in bolj j bil je sovražnik prisiljen, obrniti se v o, pri čemur je najtežje izgube trpel. Od treh napadajočih regimentov te franco: vzorne divizije ostalo je mnogoštevilno vje v nemških rokah, kupi mrtvecev so pa 1 pred nemškimi pozicijami. Med vjetimi haja se več domačinov iz Filipin, ki so pred izbruhom vojne slučajno na Francosk ter so bili brez vprašanja uvrščeni armado. Kako hudo so trpele sovražne čete pri svoji uvrstitvi, pod nemškim njem, sledi iz večih izpovedb vjetih Zuavi oficirjev. Marokanska divizija, ki je prva padala, se je za francoskimi pozicijami noč sem in tja premikala, pri čemur | nemškem artiljerijskem ognju jmela nepri homa najtežje izgube. Padlo je t o 1 častnikov, da j© pri začetku nap vodstvo skoraj odpovedalo. prehrano čet pred napadom tudi ni ni1 skrbel. Angleži napada niso podpirali. M goštevilni tanki, ki so spremili naskok, n dosegli nobenega uspeha in so ostali ljeni pred nemškimi pozicijami. tentt od raji men Hai( pra\ Ust tra tir prit i lyeli ipok sed. Kei sku pad Veli Urš »ej Kai ra? V v i m a Ge ba Pr 3»' sk pr g< tu U, vi Iji m si- C i n v P 7v . J ti ii- o- ?a a- •i- kG v J-r- z 3. :i ', a i Izguba K e m m e 1-m asi v a je za enoto posebno težek udarec. Večkrat se je 1 angleške strani povdarjalo, da je v tem raju vsak izgubljeni korak največjega po-isna. V enakem pripoznanju izdal je maršal [aig tudi svoje resno povelje, v katerem travi, da se ne sme niti korak zemlje presti ti. Tudi se je vedno zopet od angleške rani naglašalo, da sta Calais in D u n-i r c h e n važnejša nego Pariz. Tako se je ritegnilo konečno močne francoske sile vse-a orožja v Flandriji skupaj. Pa nič ni po-agalo. Kako jo moral Anglež dosedaj med teliko ofenzivo dan za dnevom francosko Ukrajino izpraznjevati, tako tudi Francozi Sedaj niso mogli poverjene jim pozicije ([emmel-višine držati in se izkrvavijo sedaj upno z Angleži v brezkoristnih protina-dih. Velika turška zmaga. — Trdnjava Kars padla. K.-B. Konstantinopel, 27. aprila. Uradno. Poročilo iz turškega velikega glavnega stana : Kavkaska fronta: Naši boji za Kars vodili so do padca trdnjave. 860 kanonov različnega kalibra je bilo zaplenjenih. Karsu zaplenili smo razen 860 rabi j i-■ih kanonov mnogo streliva, vojnega aaterijala in diugih zalog. Beneralni oberst pl. Pflanzer-Baltin o ofenzivi proti Italiji. Pragai 27. aprila. Generalni oberst baron pl. Pflanzer-Baltin, ki zdaj inspicira v ?ragi, je o morebitni ofenzivi proti Italiji izjavil zastopniku „Prager Tagbl." : „Vse se skrbno prikriva. Seveda stremimo po torn, da pridemo naprej doli na italijanko ravan, a gore so še zelo zasnežene; napredovati je mogoče le z največjimi težavami. Z lahkimi apovi bi že šlo, a skoraj ni mogoče, da spravijo težke topove g'~ri. Tudi preskrba s stre-ljivom in s prehrano je izpostavljena nevarnostim in oviram. Ker se vreme na italijanskih gorah navadno ne spremeni pred koncem meseca maja, ne verjamem, da se prične prej naša ofenziva, a gotovega seveda ne vem. če se Italijani pripravljajo na ofenzivo proti nam, bi seveda imeli še večje težave. Mi stremimo doli, Italijani gori; lahko se ugane katera naloga je lažja. Italijani bi seveda radi videli, da bi nas imeli zunaj, a ne verjamem, da prično v sedanjem vremenu. Z ozirom na mir z Rumunijo je rekel generalni oberst: Rumuni morajo skleniti mir; hočeš, nočeš : moraš. Kaj naj store ! Povsod jih obkoljujojo sozražniki in jih popolnoma zapirajo, da se niti ganiti ne morejo. Francoski generalisim o avstro-ogrski ofenzivi. Luigi Barzini je objavil v „Corriere della Sera" poročilo o razgovorih s francoskimi armadnimi poveljniki in z generalisimom Fochom v zadnjih dneh bitke v Franciji. Generali Humbert, Duchesne, Fayolles in Pelle so odkritosrčno govorili o obsegu nemške ofenzive in opozarjali na resnost nemške grožnje, a naglašali, da neomarljivo zaupajo lastni obrambi in napadu. Foch je med drugim rekel: „Ni vse storjeno, če zadržujemo sovražne valove. Moramo in tudi storili bomo še nekoliko več. Naše rezerve bodo morale v pravem trenutku spregovoriti pravo besedo. Z razvojem dogodkov sem zadovoljen. Z generalom Diazom sem v trajni zvezi. Popolnoma odobravam preosnove in odredbe in odločne priprave generala Diaza. Ce bodo napadli Avstrijci, ne vem, a vem z gotovostjo, da smo popolnoma pripravljeni proti veliki ofenzivi Avstrijcev nasproti Italiji. Položaja na italijanski bojni črti nikakor ne preziramo in zelo pazljivo zasledujemo nastop Avstrijcev. Nemške izgube na vjetih. Berlin, 10. aprila. V glavnem odboru nemške zbornice omenilo se je prvikrat število v sovražno vjetništvo padlih nemških vojakov. Kakor javlja zastopnik vojnega mi-nisterstva, znaša število pogrešanih nemških državnikov z prvim — 3 — mar com 1918 664.104, od teh jih je vjetih na Francoskem 236.676, na Angleškem 119.000, na Ruskem in Ru-munskem 137.000. Ostanek se lahko prišteva mrtvim. ! Ponesrečen angleški na-1 j pad na morsko obal. Prinašamo sličico mesta Ostende in Zebriigge, kjer so poskušali Angleži z močnimi pomorskimi silami, da bi zamogli vsaj na morju kak uspeh doseči, ker jim na Zc//7? Seea/rpri. zemlji vojna sreča ni nikjer mila. A tudi tukaj so jo pošteno skupili; s krvavimi glavami in poškodovanimi ladjami popihali so jo tudi od tod. Vojna na morju. 22.000 brutto-register-ton. K.-B. Berlin, 24. aprila. Novi uspehi podmorskih čolnov- v &» tvornem okoli-š u okrog Angleške: 22.000 brutto-register-ton. Med potopljenimi ladjami nahajajo se dragocen 7000 brutto-register-ton parnik, ki je bil v kanalu iz močno zavarovanega spremstva izstreljen in dva napolnjena parnika vsak z 5000 tonami. Šef admiralnega štaba mornarice. K.-B. B a t a v i a, 24. aprila. Holandsko parobrodstvo Severne Indije proti angleškim in amerikanskim pristaniščem se je popolnoma vstavilo. Na zapadni angleški obali. K.-B. Berlin, 26. aprila. Na zapadni angleSki obali so je od naših podmorskih čolnov zopet 17.000 brutto-register-ton uničilo. Med potopljenimi ladjami nahajal se je en polno naložen 5000 ton parnik in eden istotako polno naložen tank-parnik od 4000 brutto-register-ton. šef admiralnega štaba mornarice. Uspehi nemških podmorskih čolnov v Srednjem morju. K.-B. Berlin, 27. aprila. Naši srednje-morski podmorski čolni potopili so pet parnikov z okroglo 24.000 brutto-register-tonami. Pomorski oberlajtnant Doenitz vdrl je s svojim podmorskim čolnom v z za-tvorbami in od letalcev zavarovano pristanišče Augusta (Sicilija), napadel tem angleški parnik „Z y k 1 o p", 9033 ton in se je -vrnil kljub sovražnim protiodredbam nepoškodovan zopet ven. „Zyklop" se je prekucnil in potopil. V O tr a n to-c e s ti seje po posebno močnem protiodporu neki večji parnik z pregrado za potnike, navidezno parnik za prevažanje čet, potopilo. Šef admiralnega štaba mornarice. Pomanjkanje ladjinega prostora entente. K.-B. Bern, 27. aprila. Sir Mac lay, vodja angleškega parobrodskega urada je s posredovanjem londonskega zastopnika „New-york Times" sledeči pomembni poziv prebivalstvu zjedinjenih držav izdal: Pomanjkanje ladjinega prostora je premagljivo. LeZjedinjene države nam morejo pomagati. Naš položaj bi ne bil obupen, če bi Vi Vašo obljubo držali. Vi morate pomisliti, da je čista izguba zapadnih držav v letu 1917 789 ladij znašala. To brodovje bi zadostovalo za uvoz žita, ki ga potrebuje Angleška, to se .pravi 50 do 75% skupnega angleškega življenskega uvoza. Nadalje so potopili nemški podmor-, ski čolni več kot dvakrat toliko ladij, ki jih zamorejo zgraditi angleške ladjedelnice. j Sicer narašča število amerikanskih čet v Ev-; ropi z vsakim dnevom, pa vsak došli vojak . poviša pomanjkanje ladjinega prostora skozi potrebo dovoza življenskih sredstev, oblek in streliva. Pomanjkanje ladij postalo je še Je sedaj tako resno. Naši ljudje so vojno-trudni, njihovi živci so skozi triinpol-letno pomanjkanje razburjeni in neusmiljeno uspehanr. Ni čuda, da Vaši vojaki trpijo, Amerika zamore pomagati. Naš položaj je kritičen, posebno do prihodnje žetve. Na naša življenska sredstva smo navezani, ne moremo več nazaj ; vendar imate Vi Ameri-kanci ljudi in talente, in surovine, da stvar entente odrešite. Zopetni uspehi podmorskih čolnov. K,-B. Berlin, 29. aprila. Dne 27. aprila se je v Kanalu od enega naših podmorskih čolnov neki najmanje 10.000 ton težek transportni parnik, ki jo bil od ene križar-ke, večih razruševalcev in stražnih parnikov I varovan, tor podiralo. Skupna vsota po-\ topljenega ladjinega prostora znaša po novo došlih izjavah 17.000 brutto-register-ton. Vodilno letalo nekega naših lovskih letalnih stopenj v Flanlriji pod izkuše-, nim vodstvom oberlajtnanta Christian-| sen sestrelilo je ob priliki nekega, poizvedo-1 valnega poleta v Hoofden nek sovražni i Curtis-čoln. Šef admiralnega štaba mornarice. Dogodki na morju. V noči od 22. na 23. aprila vdrl je oddelek naših razruševalcev v južni Adriji proti Otranto-ce8ti. V ognjenem boju z sovražnimi lahkimi bojnimi silami poškodo-| valo se je močno en sovražni razruševalec. J Naše ladje so se brez izgub in poškodb vrnile. Mornariško poveljstvo. 25.000 ton potopljenih. K.-B. Berlin, 27. aprila. Uradno. Novi uspehi podmorskih čolnov na zapadni obali Anglije: 25.000 brutto-register-j ton. Neki parnik z najmanje 12.000 brutto-I register-tonami in en oboroženi parnik od J 6000 brutto-register-ton se je iz močno zavarovanega spremstva sestrelilo. Šef admnalnega štaba mornarice. 23.000 ton potopljenih. K.-B. Berlin, 29. aprila. Nemški in avstro-ogrski podmorski čolni potopili so v zatvornem okolišu Srednjega morja 5 parnikov in 2 jadernici z skupno okroglo 23.000 brutto-register-ton. Šef admiralnega štaba mornarice. _...........................................................% Politični utrinki. t..........................................................: Kaj je z dr. Trstenjakom ? Z ozirom na podivjani napad „Jugoslo-vanskih pobijalcev v Št. Janžu ob štajersko-koroški meji objavili smo na podlagi natančnih informacij veččlankov. V enem teh člankov smo na podlagi točnih dokazov, ki bi jih zamogli predložiti vsaki sodniji, zahtevali od državnega pravdništva in politične oblasti, da se vseslovan8kega dr. T r s t e n j a k a, kije bil kot komisar še bolj po strankar na omenjenem shodu postavi pred discplinarno, oziroma tudi kazensko sodnijo. Državna oblast doslej ni niti mignila z ušesom, delala se je kakor po navadi, gluho in slepo in molčala. Trstenjak hodi okrog z plaščem nedolžno preganj enega poštenjaka in v gotovih krogih se pač misli, da bode nekaj vode preko zadeve steklo in potem bode vse pozabljeno . . . Pa ne bode! Tako daleč še nismo v naši sicer dovolj zanemarjeni državi, da bi ruski vjetniki avstrijske davkoplačevalce pobijali pred očmi mladega fantička, ki v novi uniformi s svitlimi knoli reprezentuje državno oblast. Sleherno zaupanje v postavo in oblast bi moralo izginiti, ako bi se na ta način pre-ziraio podle zločine. Ako bi zavladalo načelo zob za zob, oko za oko, potem mora zavladati za vse ne pa samo za revolucijske hujskače Koroščeve vrste. Torej še enkrat zahtevamo najodločneje, da se proti komisarju dr. Trstenjaku uvede takoj disciplinarna, oziroma kazenska preiskava in da se to razburjeni javnosti primerno sporoči! Deželni odbor štajerski proti razkosanju dežele. Štajerski deželni odbor sklenil je dne 26. t. m. sklep, v katerem uvidi v ustanovi Jugoslovanske" države resno nevarnost za obstoj monarhije. Ker bi ustanova neodvisne Jugoslovanske" države imela za posledico tudi razkosanje krono vine Štajerske, se smatra deželni odbor dolžnim, svarilno opozarjati na ogromne škode, ki celej deželi v gospodarskem oziru in prebivalstvu Spodnještajerske v narodnem razmerju žugajo ... — Torej uvidi tudi štajerska deželna vlada v perfidni gonji dr. Korošca in drugih sličnih brezznačajnih hujskačev pretečo nevarnost za obstoj avstro-ogrske monarhije. Radovedni smo, kako dolgo pa še bode ces. kr. vlada temu pretečemu ji zlu v oko zrla. Če vlada podpira veleizdajalske načrte ,,Jugoslovanov" in če nas pušča v našej sedaj res slepej zvestobi državnih podanikov brezobzirno napadati, ali če nas za plačilo za naš vedno in ob vsaki priliki jej izkazani patrijotizem hoče v našem prihodnjem narodnem in gospodarskem razvitku popolnoma zadrgniti in dati prednost onim, ki so, če so hoteli živeti, nas morali v vsakem oziru posnemati, katerim smo mi takorekoč vžgali duh kulturelnega razvitka za njih obstanek. Ali naj torej takej državi, ki podpira tako nevarne cilje še nadalje ..brezpogojno zvestobo" držimo ... ? Že v pripovedni se nahaja žival, ki je kot vzor in primer „brezpogojne zvestobe" svojemu gospodu in zapovedniku iz hvaležnosti še roke lizala, kadar jo je na najhujši način z udarci in sunki trpinčil. Ža take primere mi Avstrijci nimamo več razumnosti in za udarce slične vrste tudi ne talenta. Kdor nas bije, tega bijemo zopet tudi mi, to je naSa dobra nrav; tako delamo z našimi sovražniki na zunaj in tako hočemo nastopati z našimi nasprotniki, ki se porajajo v okvirju naših državnih, staro-zgodovinskih mej in to tudi, če bi se ces. kr. vlada sama v vrstah teh nasprotnikov nahajala. To je trdna volja pravih avstrijskih podanikov, ki hočejo svojo domovino močno in ponosno obdržati in ohraniti in ki hočejo in morajo vso gnilobo države z vsemi sredstvi iztrebiti. Najtežji čas, katerega smo kedaj doživeli, je pridrl in položaj našega ljudstva v Avstriji je skozi za-nikernost in zanemarjenost vlade celo obupen in neznosen postal. Ža prihodnje boje našega obstanka pa se zjedinimo in kličimo k slož-nosti, da tako zjedinjeni, pričakujoč najtežje, kar še nas morda čaka, v časti izvojujemo. S tem izpolnimo dolžnosti napram zvestemu avstrijskemu ljudstvu in služimo istotako državi, če je ista na naši strani, in katera bi se brez ali proti volji svojih podaniko' ne mogla več dolgo držati. Gospodarska pogodba z i Ukrajino. K.-B. Dunaj, 27. aprila. Avstrijsko-ogrska komisija, katero vodi veleposlanik grof Forgach, je v Kijevu skupno z nemško de'egacijo zaključila pogajanja o zamenjavi blaga v smislu brest-litovskega miru. Dne 13. aprila so ukrajinska ljudska republika, Avstro-Ogrska in Nemčija podpisale dogovorjeno gospodarsko pogodbo. Komisija se je vrnila dne 29. aprila na Dunaj, da najhitrejše prične z zdaj potrebnim delom, s katerim se naj uveljavi pogodba. Pogodba obsega celo vrsto podrobnih pogodb. Dogovoi-i, ki sta jih Avstro-Ogrska in Nemčija skupno sklenili, veljajo do 81. julija 1918. Najvažnejša je med njimi tista, ki ureja dobavo žita, sočivja, krmil in semen. O teh dobavah so sklenili pogodbo o organizaciji dobave v Ukrajini in še pogodbo o dobavah. Odpravi se predvsem prepoved kupčije z žitom, katero je še prepovedala ruska vlada, in se zopet prepusti v Ukrajini obstoječa vele- in mala trgovina z žitom in z drugim navedenim blagom v organizirani obliki. Organizaciji, ki se je ustanovila z imenom „Državni žitni urad", pripadajo člani gospodarskih borz, najemniki, lastniki mlinov in poljedeljske zadruge. Ker se bodo vsi ti kupci zaposlili pri nakupu, je zajamčeno, da se bode blago zbralo, v kolikor je to sploh s kupčijsko organizacijo mogoče. Do konca julija mora dobaviti Ukrajina Avstro Ogrski 5 milijonov meterskih stotov; dogovorjeno je, koliko se mora v posameznih mesecih dobaviti. Tri žitne centrale, kakor tudi avstr. nakupovalne družbe so ustanovile s pritrdi-lom ukrajinske vlade v Kijevu avstrijsko-nemško-ogrsko gospodarsko centralo, ki je poklicana, da izvede z ozirorh na živila sklenjene pogodbe. Žito in mlinske izdelke se je pričelo odvažati in sicer predvsem zaloge iz raznih skladišč in mlinov. Odpeljali so velike zaloge zimskega ječmena, ajde in prosa. V večjem obsegu se prične dobavljati blago šele začetkom majnika, ko kmet obdeluje še zemljo, a premagati se morejo še vse velike težave pri nabavi in pri transportu, ki so posledice revolucije in seveda še niso popolnoma odpravljene. Redno smemo pričakovati večjih množin, če se transport zelo pospeši približno koncem majnika. Važna je pogodba o dobavi jajc. Ukrajinska vlada se je obvezala, da dobavi do 31. julija 1918 več sto milijonov komadov jajc, katero množino bo skušala še povišati. Dalje se je sklenila pogodba o dobavi klavne živine. Jajca in klavno živino bodo dobavljale organizacije, ki jih je ustanovila ukrajinska vlada. Ce te organizacije ne bi dobavile dogovorjenih mesečnih množin žita, živine in jajc, bo nemško-avstrijsko-ogrska gospodarska centrala upravičena, da samostojno s svojimi pooblaščenci izpelje nakup. Osrednjim velesilam so dovolili, da smejo svobodno nakupovati krompir, zelenjavo, suho zelenjavo, kislo zelje in čebulo. O nabavi surovin iz Ukrajine določa z Ukrajino sklenjeni zapisnik pogoje o nabavi posebnih vrst lesa, ki so za našo industrijo važne. Zagotovil se*je izvoz lanene slame, izvoz drugih tkanin ne pride v poštev, ker Ukrajini sami ne preostaja tekstilnega blaga. Načelno se je sklenilo, da se sme uvesti promet z volno, ki se bo izdelavala v deželah osrednjih velesil. Osrednje velesile smejo v Ukrajini nakupovati in izvažati usnje. Za nabavo železne rude so se pogodili s pogodbo, ki zagotovi do 31. julija izvoz 3772 milijonov pudov (pud = 16 kg) železne rude. Vse surovine, o katerih se niso v zapisniku ugotovili posebni pogoji, so z ozirom na trgovino in izvoz proste. Nasproti našim zahtevam, ki so se ozirale v prvi vrsti na živila, je ukrajinska vlada izražala želje za dobavo industrijskih potrebščin. Predvsem so se vpoštevale posebno naglašane ukrajinske želje po dobavi polje-deljskih strojev in orodja. Ukrajini so se obljubili tudi taki predmeti, ki jih osrednje velesile upoštevajoč lastno preskrbo lahko dobavijo Ukrajini. Ves blagovni promet osrednjih velesil z Ukrajino se bo izvozil do 31. julija v znamenju zelo obsežnega državnega monopola, ki ga namerava ukrajinska vlada z ozirom na svoja notranja politična načela izvesti. Dogovorili so tudi za čas do 15. julj 1918 trden kurz: 1 krona — 50 kopejk. zdravi giht 5iiiiiQ"K':"»revma *"|*"""* Pojasnila 1S12LS in prospekt gratis. Dobra oskrba zasigurjena! 158 Tedenski pregled. Štajerske vesti. mi Elo t>čir obči: Sv. tjeg< 1 ■P( emc I je fee ilo i ;0 illik d; erc OH m ] k ieizi lah e t i I [ljo ištei Miha Brenčič iz Spuhlja še vedno ni bral dovolj lovorik. Zbral si je okrog nekako žensko „leibgardo", kakor francos! reyolucijonar Robes Pierre. Tako nevarna leibgarda sicer ni, ker je večinoma v pr popoldanskih urah navduhnjena že tako moft-! no od tistega „svetega duha", ki se ga pro-| daja po špelunkah in beznicah, da ne mora) niti „pa" več ziniti. Zanaša se Miha BrenčiS) na svojo „leibgardo" tako močno, kakor na svojo imuniteto. Zadnjič enkrat mu je sicer) na nekem shodu neki iz bojišča došli vojaSk^ dopustnik hladnokrvno v obraz zalučal: Miha, bab maš dosti, jezika tudi, sreče tudi, da ni treba na bojišče iti; samo pameti ti p: manjkuje. Take opazke Miheta. seveda p: nič ne motijo, kajti možakar ima krokodi kožo. Dobili smo od zadnjih shodov več & pisov, v katerih se popisuje Brenčičeve kozle.] Ali nam se zdi res škoda papirja, da bi taks] vnebovpijoče modrosti, porojene na spuhelj-) skem gnojišču objavljali. Za nas je Miha Brenčič dragocena osebica, kajti vse na njem je polno veselega humorja : njegova modrost,) njegov noticbiihel, njegov trebušek, njegovi iibercijer, njegove pšelarske zmožnosti vsaka njegova kretnja in beseda. Miha je) res drago»cen človek za nas; in zato bode) tudi v kratkem Štajerčevo uredništvo skleni-) lo, da mu z ozirom na njegove zasluge za „Štajerca" in našo stranko plača mesečno il j gotovi honorar. Kajti s tistimi ušivimi tisoč; kronami, ki jih naš ljubljeni Miha kot poslanec vsak mesec v žep vtakne, res ne more plačati svoje „leibgarde" ter svoje lastne duševne in telesne potrebščine. Duševne potrebščine ima namreč Miha tudi, še-le zadnjič si je moral pratiko kupiti. Tako Miha, zdaj pa le naprej od shoda do shoda! Jri Ibil ,de. 1 ,m ,n;- s k ga ■ar le nil vi iva je :op; n ilev ači' |» ' listr tla. M Morilski napad na rekvizicijsko koimsijo. Is 1 Maribora se nam poroča: Dne 25. t dospela je v dve uri hoda od Slovenske BT-j strice oddaljen kraj Osel rekvizicijska komisija, obstoječa iz davčnega oskrbnika v p.) in inšpektorja za krompir, gospoda Jožefa K a h 1 e r, ter sedmih vojakov. Jožef Kahler prenočil je z cugsfirerjem, gefreiterjem in) enim kanonirjem v hiši občinskega predstojnika Jurija A č k o, kateri je navdušen strankar Jugoslovanske" Koroščeve gonje; ostali vojaki prenočili so v drugih sosednih hišatj Ob 2. uri zjutraj zbudil se je kar naenkrat) cugsfirer in je opazil ob mesečnem svitu tri može, občinskega predstojnika Ačko, nekega v vojaški obleki nahajajočega se dezerterja in enega hlapca v sobi. Z močnim krikoi alarmiral je speče, ki so v srajci in spodnj: hlačah oblečeni, na pol zaspani, iz skočili. V tem bipu pa je že skočil občinski predstojnik (!) na vodja komisije, držal mu je revolver na prsi in trikrat sprožil; k sreči mu je revolver vsakikrat odrekel. Drugi nasilneži udrihali so z gnojnimi vilami in sekirami po vojakih, kateri so se s pestmi branili. Ko z revolverjem ni mogel nič doseči, prijel je občinski predstojnik za sekiro in j udrihal po Kahlerju. Prvi udarec mu je n nil pleče, drugi udarec razklal bi mu glavo, če bi ga gospod Kahler z levo rob pravočasno ne zadržal, tako, da je zadob: le rano na glavi. Ker pa radi majhnega pro1 štora niso mogli orodja v polnej meri rabil' se je vojakom po trdem boju, čeravno vi krvavi, posrečilo, da so napadalce iz sol potisnili, kateri so se nato razšli. Potem » rrg pri gre — 6 — nirali po drugih hišah speče še vojake, je razposlal gospod Kahler patruljo, lapadalce aretira. Dezerterja in hlapca ilo se je v neki hiši in se ju je dovedlo inski sobo ; tam sta izpovedala, da ju bčinski predstojnik Ačko v neki gostilni Št. Martinu z vinom pregovoril, da naj jegovej hiši spečega vodja komisije in vo-ki so ga spremljali, v spanju umori. [ potom vzela sta pri posestniku Dounik Zne krampe in sekire in občinski predstoj-|je bil oborožen z revolverjem. Le s tem, je cugsfirer pravočasno vzdramil, pre-lilo se je k sreči grozni četveri umor. Ob zjutraj so pa orožniki iz Slovenske Bi-oba napadalca odgnali. Občinski pred-pik je brez sledu izginil. — Ni brez dvo-| da je ta morilski napad kakor isti v erdrauburgu in Slovenjgradcu posledica oslovanske" strupene gonje med sloven- prebivalstvom. Lepe sadove vzgaja to-„katoliški" duhovnik in ^jugoslovanski" rizdajalski hujskač dr. Korošec. Ponosen ahko na te uspehe. Vsa čast njemu, da tako lepe vzglede ! Soli ti nesramni napo nauku katoliške vere ? Potem pa se ■ijo in .pridigujejo, da vera peša. Za Boga, ten človek ne bode duhovniškim moril- lopovom v njih jezuitski politični rog bil. Z ostudnim pljunkom in gnusom se le poštenjak raje molče od njih obrnil. Trikratni roparski umor. Iz B r e ž i c se poroča: V sredo svečer vlomil je neki lan mož v vojaški obleki v stanovanje stnika Tomaža Cimperzek v O s r e-: u pri Horbergu in je zahteval od 22-let-sina, naj mu pokaže, kjer ima oče jmjen svoj denar. Sin pa je zagrabil ilovsko puško in je oddal en strel proti lilcu, brez da bi ga zadel. V tem trunutku [rioiniii štirje drugi oboroženi roparji v sta-anje in so umorili sina posestnika. 171et-[ sestra umorjenega skočila je skozi okno hotela zbežati, ali roparji so jo dosegli aorili. Tudi lastnik hiše, je bil od zločin-£0 zdelan, da je prihodnjega dne umrl. parje se zasleduje. Umor pri Cmureku. V noči 28. t. m. opa-^e posestnik Anton Kern v Siebingu cmureku, kako so se tatovi v nekem poslovali. Podal se je v hlev in je za- tata, kateri je ravno kokoši kradel. Ko l je pa Kern hotel prijeti, ga je zločinec irelil in posestnik se je zgrudil mrtev na [Morilec pa je zamogel v temi pobegniti. or vse kaže, bil je to zopet neki vojak. glja, ki je. nesrečnežu trebuh predrla in tičala v steni blizu hleva, prihaja iz ke pistole na repetirko. Samomor. 20-letna posestniška hči Tere-i Singer iz Sv. Janža pri Hartbergu se je dne 26. t. m. v Rotloitcnwaldu [Hartbergu pod ravno došli vlak in so jo Bno razmesarjeno na progi našli. Strašen umor na pismonošu v Radgoni. Dne B. m. ob 9. uri zvečer je bil v mestnem p v Radgoni pismonoša Joh. F u ch s »rjen, kateremu je neki vojak z bajonetom prerezal. Iz radgonske vojaške kaznilnice legnilo je več kaznjencev in se smatra, lie eden teh ta nečloveški čin izvršil. Razno. j Odbor, ki priredi avdijenco do svitlega cesarja, je pod vodstvom ajnega načelnika O miga ob jem neumorno ua to deloval, da [okraju tudi v gospodarskem ozi-jkolikor mogoče pomaga. Pogrelo se nam je tudi, da smo dobili (Ogrskega pod največjimi težava-(i 50 vagonov krmilne ime. Le ta S3 bode po primer-1 ceni razdelila med naše kmeto-Slce. Naznanila se sprejema v pi-rni „Štajerca" v Ptuju. Avstrijska zaostalost. Neka iz O d e s s e došla oseba nam piše: Nemci nastopali so v Ukrajini bolj praktično kakor mi. Prvič so bili tako hitro na mestu, da so zamogli bolj-ševiki le malo uničiti. Potem je imel vsak provijantni oficir dobro napolnjeno denarnico seboj, da je zamogel žito, moko in druga živila, kjer so se Še nahajala, takoj in po zmerno nizkih cenah kupiti. Tudi težkoče transporta jih niso ovirale, ker so se posluževali neštevilno tovornih avtomobilov, na katere so naložili moko in žito, ki so ga potem spravljali na ozkotirnih železnicah do večjih postaj. Naš amtsšimel pa ne pride tudi v vojni naprej. Je pač pokvarjeno ... Magistratni okrajni urad Dunaj Favoriten proglasil je v dražbo več vagonov pokvarjenega in za človeški povžitek nerabnega zelja . . . Zelje prihaja iz RuskoPoljske in je došlo na Dunaj popolnoma gnilo. O rabi tudi skozi dražbo ni govora. K večjemu more se rabiti le še — prazne sode kot edin „dobiček" cele pošiljatve. To zopet enkrat jasno dokaže, kako se v četrtem vojnem letu v naši „ljubi" Avstriji z tako važnimi živ-Ij enakimi sredstvi ravna in na kak način se jih uvaža. Ljudstvo pa stradaj, da so ti od gladu in mizerije še pamet zmeša ! Brez kruha je mesto Žara vsled pomanjkanja moke že od četrtega preteklega tedna. Namesto tega dobi prebivalstvo dnevno po 15 dkg moke na osebo. Gavrilo Princip umrl. V trdnjavi Tenzin umrl je na kostni jetiki Gavrilo Pri.ncip, morilec rajnega prestolonaslednika Franca Ferdinand in njegove soproge. Pretep v italijanski zbornici. „Seccolo" poroča : Pred odgoditvijo italijanske zbornice sta se stepla poslanca di C e s a r o, nečak Sonninov in Albertelli; pretepavali so se tudi somišljeniki navedenih poslancev: nacijonalisti in socijalisti Di Cesaro je za-klical sooijalistom, da jih je AvstroOgrska podkupila; besede so sledile besedam, dokler se niso stepli in je predsednik sejo zaključil. Ob priliki cesaričinega godu je bilo v Bosni in Hercegovini pomiloščenih 29 oseb, ki so bile obsojene radi veleizdaje. Promet zasebnih vojnopoštnih zavitkov je pod obstoječimi pogoji dovoljen zanaprej tudi na vojnopoštne urade: 3, 4, 192, 195, 198, 279, 280, 293, 337, 339, 356, 357, 360, 361, 374, 381, 383, 405, 406, 409, 414, 420, 434, 440, 465, 466, 467, 469, 487, 488, 515, 523, 529, 531, 532, 534, 541, 557, 631, 840, 646; ustavljen pa na vojnopoštne urade 257, 382, 430, 436, 636, 637. Boji v Ukrajini. ,,Kuryer Lwowski" je prinesel tole poročilo : V Vinici blizu Nemirova in sosednih vaseh Dzvoninkah in Žoralovcu so bili nastanjeni Štirje škadroni poljskih ulancev od armade generala Micbelisa po številu 600 mož. Zadnji čas se je čutil ta oddelek v kritičnem položaju, ker mu je zmanjkalo hrane. In ulanci so sklSnili, da bodo potrebna živila rekvirirali, plačevaje jih z gotovim denarjem. Kljub temu, da so ponujali visoke cene, jim kmetje niso hoteli prodati hrane, ampak so se zbrali v množico do 6000 ljudi, se oborožili s cepci, vilami in puškami ter topovi in so napadli dne 3. aprila tri škadrone ulancev in jih popolnoma porazili. Ulanci so se branili na vso moč, streljali dokler so imeli kaj streliva; naposled pa so se jeli z kmeti pogajati in odložili orožje. Zvit posel. Neki gališki krivonosi žid ukradel je nekomu eno repo, kar se je pozneje izvedelo. Pri zaslišanju v Leitmeritzu, kaj da je z repo storil, je rekel: „Repo sem prodal za 1 krono in zato sem kupil paket tobaka. Iz tega sem napravil cigarete, kar mi je neslo 5 kron. Za to sem kupil kruh, katerega sem za 6 kron dalje prodal. Za te sem izposloval kos jermena, ki mi je done-sel 10 kron." — ,,Kaj pa se je zgodilo potem", ga je vprašal sodnik. — „Potem pa sem bil aretiran." 22.000 kron za enega bika. Kakor poroča „Temesvarer Zeitung" se je pri zadnji dražbi bikov v Mezohegyes-u za 119 k proda- ji pripeljanih bikov 1,200.000 kron plačalo ;• plemenski biki dosegli so ceno 22,000 kron vsak. Cene so navijali na tako visok način le kupci sami. Izklicna cena znašala je za vsakega bika „samo" 2800 kron; kupci pa so ponudili brez vsakega prestopka kar 10.000 kron k prvemu; eden je presegel dru-zega z vedno višjo ceno, tako, da ae je dosegla cena 22.000 kron. Ta cena jih je pa potem vendar iznenadila in je ostalo tako, da si je zamogel „srečen" kupec to celo bogastvo predstavljajoče živinče v last vzeti. Kam bo to dovedlo ? Od vlaka umorjen. V petek popoldne bil je 24 letni železničar Johan Doklovič na kolodvoru v T h e s n u pri Mariboru od vlaka povožen in umorjen. Doklovič, ki je bil svojim sodrugom zelo priljubljen, imel bi se v par mesecih poročiti. V nedeljo so ga pokopali na Pobrežkem pokopališču. Oropanje vojaškega transporta. Skozi poizvedbe orožništva se je dognalo, da je vodja iste tolpe, ki je 21. t. m. vojaški transport na Thesen-kolodvoru oropala, leta 1897 v Mariboru rojeni dezerter Hans Bern-h a u p t. Pojavil se je kot cugsGrer s tremi sodrugi slične vrste in je ropal iz vojaškega vlaka sledeče predmete: 3 zaboje mesnih konzerv, 15 armadpih revolverjev, model 98, 15 palic za snažonjc revolverjev in 450 re-volverskih patronov od 8 milimetrov kalibra. Ko se je spremljevalno moštvo vojaškega tovornega vlaka hotelo zoperstaviti, oddal je Bernhaupt na moža dva strela iz revolverja, a ga k sreči ni zadel. Bernhaupt, ki se klati že od februarja po Mariboru in okolici, še se ni mogel aretirati, pač pa ae je prijelo že njegova tatinska sodruga, 1893 leta v Ponikvi rojenega dezerterja Boschak in v Mariboru rojenega gefreiterja Fr. N i p p i t s c h. Bernhaupt klati se večina v vojaški uniformi in z revolverjem oborožen, deloma tudi v civilni obleki, okrog. Obupni klic iz Miirztala. Neka mati nam piše iz St. Martina-Miirrtal: Po popolnoma brozkrušnem mesecu marcu ob Veliki noči 2 hleba kruha in 2 kg koruzne moke za mojo sedemglavno družino — in od istega čaaa nič! Ne kruha, ne moke, pa tudi dragega zrna ne, pri tem pa le neprenehoma tolažbo z besedo „Vzdržati!" Vzdržati, da zelo rada, pa nam vendar enkrat povejte kako ? Vi gospodje pri zeleni mizi! Kdo je na slabojšem stališču, ali vojaki na bojišču, ki kljubujejo težkočam boja in zrejo hladnokrvno v čustvu svoje moči neznosni smrti v oko, ali mi, ki vidimo pod takimi prehranjevalnimi okolšči-nami približevati se gotovo smit skozi lakoto in ki moramo gledati, kako korakajo naši otroci od dne do dne vedno bolj blizu grobu. Skrito žito ukradeno. Iz Murzzuschlaga ae nam poroča: Neki posestnik pri Vseh Svetih, okraj Murzzuschlag skril je iz bojazni pred rekvizicijo žito v neki jami v svojem gozdu. Sosedov sin izdal ga je s tem da je razkril večim svojim prijateljem, uslužbenim pri zgradbi magnezit-poslopja, sosedovo skrivnost. Ti so prišli ponoči a konjem in vozom ter ao vzdignili zaklad in ga peljali v Veitsch. Ko pa ao dospeli v bluino kraja, prišel jim je naaproti neki orožnik, kateremu se je cel voz zdel nekako sumljiv. Prepustili so mu voz z žitom in ao jo raje popihali. Rusija pod boljševiki. „ No vaj a Žiznj" pri-občuje članek Maksima Gorki, v katerem neusmiljeno biča notranje razmere boljševiške Rusije. On piše: Sedanja Rusija kaže sliko, kakor si žalostneje ni mogoče misliti. Kot enega najvažnejših uspehov velike ruske revolucije vidimo sramoton čin, da se na Ruskem krade, kar se le ukrasti da. Način, kako je Ruaija aama aebe oplenila, je vaekakor brez vzgleda v zgodovini. Plenijo se cerkve in muzeji, prodajajo cerkveni predmeti in ar-heologični zakladi, strojne puške in topovi. Palače z dragocenimi umetnostnimi zbirkami, žitne skrambe in trgovine so oplenjene in oropane. Cela Rusija je paradiž za tatove, morilce in plenilce, ne da bi mogla boljše-viška vlada to tragedijo ustaviti. V Teodo-ziji cvete trgovina s človeškim blagom. Vo- — 6 — jaki ponujajo armenske ženske, ki so jih privlekli iz Kavkaza in iz Turčije čisto javno na trgih po 25 rubljev za glavo. Od teh boljševiških vojakov se res ne more zahtevati, da bi postali duševni voditelji Evrope, mesije novega svetovnega reda. Strašno je človeku pri srcu če čita ravnokar objavljena poročila o nezaslišanih nasiljih v Simteropolu in Sebastopolu. „Kusija je propadla" ! To je splošni obupni klic ! Država boljševikov so je klaverno izjalovila, kajti take množine umorov presegajo vsako mogočo mero in so redke tudi med divjimi plemeni. Pomislimo samo. V Sebastopolu so sklenili mornarji, da pomore vse premožne meščane, ki stanujejo na obeh glavnih cestah. Določenega dne se ta sklep v celem obsegu izvrši in trupla umorjenih pomečejo v morje- Neka vdova je najela potapljača, da bi ji potegnil iz morja moževo truplo. Komaj se je potapljač spustil na dno, že se je zopet prikazal na vrhu. Bil je kakor blazen. Na morskem dnu je zadel na cele kupe mrličev, ki so imeli kamenje na nogah ! V tej sliki se zrcali kulturno življenje sedanje Rusije! Pod boljseviškim gospodstvom je Rusija postala država, ki ne zasluži več imena kulturne države. Dokler bom živel, bom klical boljševikom. Roke proč od vodstva! Vi nimate ne moči ne oblasti, da bi ustvarili novo Rusijo. Prosta trgovina s sadjem in z zelenjavo. Okrajni načelnik na Dunaju B 1 a s e 1 je naznanil centralam, da so pogajanja z dvornim svetovalcem P o m 1 o m dosegla uspeh, da bo trgovina s sadjem in zelenjavo do 1. avgusta prosta. Vojni minister general infanterije pl. Stoger-Steinerje bil povišan povodom njegovega 40-letnga službenega jubileja cd cesarja v baronski stan. Nepojasnjen umor. Iž Trsta se nam poroča : V skozi kraj L o n g e r a tekočem potoku Ključ opazili so otroci pretekli petek iz nekega zemeljskega kupa molečo človeško roko. Sodnijska komisija dala je ta kup raz-kopati in je našla v njem moško truplo, ki je bilo oblečeno le v srajco in vojaške hlače. Identičnost se ni mogla dognati. Iz lege mrliča pa se zaključi, da je bil neznan še živ pokopan in da je poskušal z roko, se iz zemeljskega kupa rešiti. Krvni sledovi peljali so na od Catinara proti „Jager-ju vodečo cesto, kjer se je v nekem grmičju našlo še eno bluzo in vojaško kapo. Preteklo večer je bila ne daleč od tega kraja ukradena ena koza, katere drobovina se je našla malo korakov od mrliča. Gotovo stoji ta na vojaku izvršeni umor v zvezi s tatvino koze. Truplo so prepeljali v tržaško mrtvašnico. Sladkor za Žito. Uradno se naznanja: Urad za ljudsko prehrano izda te dni odredbo, s katero bodo dobili kmetje, če bodo to hoteli, od tistega žita, ki jim je prepuščeno v lastno rabo, za vsakih 100 kg žita 2 kg sladkorja ne glede na tisto množino sladkorja, ki jim gre po sladkorni nakaznici. Povišanje števila bankovcev. V finančnem odseku ogrske magnatske zbornice je vprašal Gal o povišanju bankovcev. Dr. Wekerle je odgovoril, da je povzročila v zadnjem času Avstrija povišanje stanja bankovcev. Finančni minister dr. Popovics je pritrdil Wekerlu in pristavil, da pozna avstrijska vlada vzrok zla in da dela z vsemi silami na njegovo odpravo. Izgredi vsled pomanjkanja živil v Krakovu. V Krakovu je prišlo vsled pomanjkanja živil 16. in 21. t. m. do izgredov. Množica je v obhodu po mestu razbijala šipe in plenila trgovine z živili. Policija je bila proti demonstrantom brez moči. Nastopilo je vojaštvo, ki je navalilo na množico z golimi sabljami. In končno je bilo primorano streljati. Veliko oseb je bilo ranjenih, dve ubiti. Mirovni pogoji Japonske. Zelo razširjeni japonski list „Yoroazu Chono" je pisal, da bo stavila Japonska sledeče najmanjše mirovne pogoje : 1. Odprava vseh nemških koncesij v Šantungu. 2. Odpoved Nemčije do vseh otokov na Južnem morju, ki so jih zasedli Japonci. 3. Uprava in nadzorstvo rus-kosibirske in kitajske vzhodne železnice. 4. Povračilo vojnih izdatkov. 5. Priznanje japonske nadoblasti v Kitajski. 6. Prosto pristanišče Vladivostok. 7. Umik posadk iz Har-bina, Nikolajevska itd. 8. Odpravo omejitev za naseljevanje Japoncev v Avstraliji in južni Afriki. 9. Odpravo vseh protijaponskih ukrepov v Združenih državah. Nemške čete v Rumuniji. Basel, 26. aprila. „Agence Havas" poroča iz J a s s y - a Rumunija se je, glede na mirovno pogodbo pogodila z osrednjimi državami. Nemško čete ostanejo še kot posadka v Rumuniji, da nadzorujejo upravo ; tudi rekvizicijsko pravico si obdrže. Pogodbe o dobavi petroleja, o nadzorstvu železnic in dobavi žita še niso popolnoma zaključili. Preuredba čakalne dobe pri vojaških oprostitvah. Ministrstvo deželne brambe je razglasilo: S 1. majnikom se uveljavijo nove odredbe pri dovolilih čakalnih dob glede na prošnje za nove oprostitve in njih podaljšanje. S tem dnem se razveljavijo vsa čakalna dovoljenja, ki so se podelila v smislu dosedanjih odredb in dovoljene čakalne dobe, odgoditve vojaške službo itd. Od 1. majnika naprej veljajo le taka čakalna dovoljenja, ki se izstavijo temeljem novih določil. V smislu teh določb se smejo v bodoče podeljevati čakalna dovoljenja vedno le za maksimalno dobo desetih tednov. Rok se v slučaju prošnje za novo oprostitev računa od tistega dne, s katerim je vpoklican dotičnik v vojaško službo, v slučaju prošnje za na-daljno oprostitev pa do tistega dne naprej, ko podeče njegov dosedanji oprostilni rok. Poskrbelo se je, da se bodo v bodoče odločbe o oprostilnih prošnjah izdale dejansko v desettedenskem roku. Čakalno dovoljenje izdajo politične oblasti prve instance, ki i morajo v ta namen izstaviti novo uvedena j posebna potrdila. Čakalna dovoljenja, ki zdaj I obstojajo in ki so se podelila z ozirom na ! prošnje za oprostitev v smislu starih predpisov, se lahko spremene v novo čakalno dobo tako, da se všteje tfcti čas, ki še odpade na desettedensko čakalno dobo. Za to spremembo se mora precej prositi pri pristojni politični oblasti. Analogna določila veljajo tudi v zavodih dvora, države in dežele, a čakalna dovoljenja podelujejo v to poklicane službene oblasti. Za tiste osebe, ki so zaposlene v rudnikih ali v takih obratih, ki so izrecno označeni kot zavodi, ki dobavljajo potrebščine armadi, kakor tudi za nastavljence železnic (cestne železnice so izvzete) in v vojni promet pritegnjenih pomorskih rečnih plovbnih podjetij veljajo le tozadevni posebni predpisi. Dopusti gimnazijskim abiturijentom za študij medecine. Vojno ministerstvo je odredilo, da dovoli dopust 600 za zlužbo na fronti sposobnim gimnazijcem letnika 1893 in mlajšim, če so maturirali najkasneje v študijskem letu 1916 do 1917,'ako eo obvcžojo, da bodo študirali medccino in sicer se dovoli dopust za dva semestra. Uvo* ovac iz Rumunske. Ogrska vlada na-merja v prvi polovici meseca maja okoli 25.000 ovac in Rumunske uvoziti in to radi tega, ker želi dopolniti številno stanje ovac posebno v Siebenbiirgonu, kjer je isto skozi napad Rumuncev hudo trpelo. — In avstrijska vlada ? Neizmerne portugalske izgube. Kakor se posnema iz vojnih poročil, imeli so Portugalci v bitki proti Nemcem ravnokar neizmerne izgube, tako, da na njih nastop v obče ni več računati. Vojne vjetnike se mora spremljevati, če se jih pošilja od delodajalcev, posestnikov in obrtnikov bodisi peš, ali z vozom ali pa po železnici po zahtevanih poslih, kakor tudi v cerkev in drugam. Opozarja se torej na sledeče: 1. da se mora vojne vjetnike pri vseh vožnjah od stražnih oseb spremljati, 2. da se morajo -vojni vjetniki kot taki z predpisanim belim trakom na obleki in z evidenčno številko razločevati, nadalje da morajo nositi najmanje vojaško pokrivalo (kapo), 3. da so brez_ stražnih organov potujoči vojni vjetniki bližnjemu kolodvorskemu poveljništvu, ali pa orožnikom za oddati, 4. da se delodajalce v ponavljajočih se takih slučajih od politične okrajne oblasti kaznuje, in 6. da si vo„._ uprava pridržuje, proti takim delodajalce kateri tem odredbam ne opravičujejo, por glasu, oddelek 10/vojni vjetniki št. 3O00[ 1916, odstavek II., kazensko nastopiti. t................................................... Gospodarske stvari. Sklepanje pogodb za krompir. Nove odredbe urada za ljudsko prehrano o i panju pogodb za krompir za oskrbovalno leto 191* določujejo, da morajo vsi porabljalci, ki hočejo skr pogodbe za krompir, že preje za to dobiti sploSnorff no dovoljenje. Vrh tega je treba pozneje pros! potrditev posameznih sklenjenih pogodb. Ako se: ravajo pogodbe sklepati v kateri tuji kronovini, set za dovoljenje pri uradu za ljudsko prehrano; aM pa hočejo pogodbe sklepati v lastni deželi, se zair dovoljenje pri uradu za deželno gospodarstvo c.' namestništva. Le največjim porabljalcem dopustit za ljudsko prehrano sklepati pogodbe za krompir v| teri tuji deželi. Sklepanje pogodb za krompir v lastni deželi voljuje urad za deželno gospodarstvo c. kr. namestni va in sicer le mesiam, ki imajo najmanj 10.000 pre valcev, kakor tudi večjim podjetjem in porabljaj združbam, ki oskrbujejo najmanj 10.000 oseb My porabljalci so izključeni od sklepanja pogodb za kron; Sklepanje pogodb za krompir s pridelovale} političnih okrajih Bruck, Mtirzzuschlag, Ljubno, Judenb" s Knittelleldom, Liezen, Murau in Orobming z Bad-A[ scejem, dalje v političnih okrajah Voilsberg in Or okolica se dovoljuje le takšnim porabljalcem, ki ii tudi v teh okrajih svoje bivališče. V političnih oknr Voitsberg in Graška okolica vrhu tega graški mes", občini. Prošnje morajo odgovarjati določenim pogoj:' ker se sicer ne upoštevajo. Morajo biti potrjene od litičnih oblastev in dospeli najkasneje do 24. apri urad za deželno gospodarstvo. Posebej se povdarja, da se ne smejo zamei prošnje za dovoljenje sklepanja pogodb s prošnjami! potrditev sklenjenih -pogodb. V prošnjah za dovolj sklepanja ni toraj treba posameznih podatkov za i ravno pogodbo. Urad za deželno gospodarstvo dovoli ali odK sklepanje po lastni izvolji in določi pogoje za skle pogodb. Ako se porabljalec ne drži pogojev, se. odtegne pravica sklepati pogodbe; že potrjene pog be se razveljavijo. Splošna načela za sklepanje pogodb po ubl c. k. urada za ljudsko prehrano so sledeča : Največja množina pri pogajanju splošno ne sif presegati 60 kg za osebo in leto. Pogodbe se mora, nanašati na kmetovalčevo celo s krompirjem nasaje zemljišče in se morajo glasiti na množino, ki zm najmanj 50 meterskih stotov za vsaki hektar. Osla delek je določen kmetovalcu za seme, lastno poraij in krmljenje. Poleg veljavne najvišje cene" dobi pridelovale^ poprečno odškodnino za postransko delo v znes^ 2 K 50 v meterski stol krompirja. Ako se množina, ki znaša 50 meterskih stotov za heklar, pop noma odda, gre pridelovalcu še nadalna odškodnina} ki znaša 1 K 50 v za meterski slot. Pridelovalec srni samo s porabljalcem sklepati pogodbo za krompir S pogodbenim krompirjem se z ozirom na pla? vanje pridelovalcu, nakladanja, zaračunjanja z odjemalcej postopa baš tako, kakor s krompirjem vojnopromelm zavoda za žito. Porabljalci morajo plačati za vojno[ metni zavod oblastveno določeno ceno vojnopromeme zavodu in le doklada k najvišji ceni se zaračuni bej z oddajalcem (pridelovalcem). Za pogodbo, ki jo sme skleniti le oblastveno; oblaščena oseba, mora se rabiti oblastveno kolekova tiskovina. Za potrditev pozameznih pogod se moii| zaprositi najkasneje do 15. julija 1918. Pogodbe, ki se predložijo po tem času, se ne bodo upoštevale. Znana eksportna lirma Max Bolinel, Dunaj, IV. Msrgfl retenstrasse 27/51 uvedla je novi, jako praktični roSni S« mlin, s katerim se zamore žilo grobo ali lino na moko zmleli. Mli je vsaki hiši toplo priporočati. NADOMESTILO MILA pranje perib, izborno pene etu se nahajajoče izdelke, 1 n prekaša vse doslej v pf oi t. j. 5 kg K 12.-, 1 voi i 10 kg K 23.-Preprodsjalci dobe popust pri naročbi celega zaboja z 250 Belo mineralno milo za čiščenje rok in finejsega peni zavoj 32 kosov K 14.-. Nadomestek za toaletno milo raznih barvah, lepo dišeč, 1 zavoj 32 kosov K 18- -. To no milo s Finim vonjem, roža barve, I zavoj 24 vel. .K 18.-. Razpošilja po povzetju. Pri večjem naročilu naj: pošlje polovica zneska naprej. Najmanj se more naročiti voj vsake vrste. Izvozno podjetje N. Jilnker v Zagrebu št. 12, Petrini ska ulica 3. III., telefon 23-27. & KOL „Styria-"marka z varstvi pred blatom (Kotschiilzer) v d brem stanu, je bilo dne 1. maja 1918 pri odvelniš pisarni dr. Fermevc v Ptuju ukradeno. Tisti, kaf najde tata, dobi dobro plačilo. Vprašanja na uprav „Štajerca" v Ptuju. — 7 irujte svoje vinograde, sadonos-nlke In vse rastline [listnimi ušmi, gosenicami in drugim mrčesom s jenjem z „Antifungin"-om ojačeno kalifornijsko ■vodo. Radikal, zanesljiv učinek, nikako poškodo-Basllin, zelo sledilno, v inozemstvu preizkušeno Iveč let s čudovit, učinkom. Cena: 1 liter 12 K J» za 50 litrov). — Izvirna posoda 3'/., litra 32 fPošilja po povzetju ali predplačilu M. Jiinker v bu 12, Petrinjska ul. 3 (Hrvatsko). Obširen prospekt in porabno navodilo zastonj. '56 Neizogibno potrebno za vsacega! Vsak sam svoj poprav Ijalec ! Največja iznajdba, da si lahko vsak sam usnje, raztrgane čevlje, konjsko upravo, kože, preproge, vozne odeje, platno za šotore, sukno, mantelje za kolesa, vreče, platno in vsakovrstno drugo močnejše sukno zakrpa. Lumax-rocno šivalno Šilo šiva prešivane vbode (Steppstiche), kakor z šivalnim strojem. Nadomestne igle in konopni sukanec (niti) se lahko posebej naročuje. To Lumax ročno šivalno šilo s 4 različnimi iglami in konopni sukanec pošilja od zaloge za ceno K 4*30 za kos 174 Job. Jellenz, t v Celju. Novi kažipot * »*»' Spisal sem spis, da |v njem milijonom trpečih edino mogočo pot k ozdravljenju pokažem. Ta kažipot ne stane niti vinarja in se vsakomur, ki se čuti bolanega, slabotnega, obupanega, [zastonj dopošlje. Moj spis je rezultat 50-letnega mišljenja in študija, vsebuje svoto bogate, praktične izkušnje j in mnogo dokazov odličnih znastve-nih mož. Kdor se hoče rešiti, naj se podvrže mojemu nauku, ki je že mnogim tisočem pomagal. Naj je bolezen nastala vsled skrbi, žalosti, prevelikega napora, naj je bila povzročena vsled vsem žalostnim, za delo in na volji slabotnim ljudem pokažem znanstveno in naravno pot k ozdravljenju od živčnih bolezni, pomanjkanja spanja, neveselja do dola, duševne in telesne slabosti, trganja v udih, glavobola, motenja v želodcu in prebavi ter mnogo drugih bolezni. Pišite še danes karto in zahtevajte zastonj in franko moj kažipot! Naslovite karto na adreso: E, PasternacH, Berlin. HI. Midiaelkirdiplatz 13, Abt. 473. 201 11 i i 11 i i i i i 11 i i ■ i......i i i ■ i ža 1. ins milili sprejmejo se nabiralni organi proti visokem zaslužku in po> m Ivi voznih stroškov. Javijo se lahko gospodje, gospe in deklice. m Lahkorazumljiva poučba. ki Osebe, ki imajo der.top v kmečkih krogih ali se lahko v iste vpeljejo, imajo prednost Vprašanja pod „VIII. vojno posojilo 247 a" na Anncnzen-Expedition Jos. A. Kienreich, *. Gradec. 197 II: I I II I I I I I I I I I ■ ■ I I I ■ I I I I Bei der Rauhfutterstelle Eggenberg bei Graz, Eggenbergalle 26, werden einige Beamte (audi gesunde, arbeitsfahige Invalide) oder Be-amtinnen fur Aussendienst zum ehesten Eintritte aufgenommen. Bedingungen: vollkommene Kenntnis nšjp der deutschen und slowenischen Sprache in Wort und Schrift, sehr gutes Rechnen, Buchhaltung, Stenographie und Maschinschreiben. Nach entsprechender Einschulung erfolgt die Zuteilung zu Kommissionaren in der Provinz. AntragemitLichtbild,Gehaltsanspručhen, Zeugnisabschfiften und Referenzen ehestens an obige Stelle. Antriige sind in beiden Sprachen abzufassen. Od mesta za surovo klajo (Rauhfutterstelle) Eggenberg p. Gradcu, Eggenbergallee 26, sprejme se nekaj uradnikov (tudi zdravi dela-zmožni invalidi) ali uradkinje za zunanjo službo proti takojšnjemu n. stopu. Pogoji: popolna zmožnost nemškega in slovenskega jezika v besedi in pisavi, dobro izurjeni v računstvu, knjigovodstvu, stenografiji, in pisavi na stroj. Po primernem izurjenju sledi porazdelitev za komisijonarje na dežela. Ponudbe s sliko, zahtevo plače, prepisi spričeval in reference kakor hitro na zgornje mesto. Ponudbe je napraviti v obeh jezikih. 195 Ženitna ponudba Izučen mlinar, star 29 let, vojaščine prost, se želi seznaniti z gospodično ali mlado vdovo, katera bi imela kaj posestva in dote, ter tudi kaki umetni mlin kje na slovenskem Štajerskem ali Koroškem. Prosi tudi za sliko. Naslovi se na upravo tega lista. 194 Vinska zadruga v Ptuji kupi vino po dobri ceni. Ponudbe se pošlje na gospoda načelnika Hans Perk o v Ptuju. em 60 let star, samostojen, krojač, z 1000 K gotovine in 2000 K vsega skupaj ; potrebuiem nupio gospodinjo. pošteno osebo, ki zna kuhati in prati, Loterijske številke. bodisi stara ali mlada. C» ostane pri meni, pripada jej vse moje imetje, ker nimam nikogar, vprašanja na upravo »Štajerca." m Frani ScMnueb Gewchrfabrikant und Besitzer, Ferlach, Karaten. 91 Direktni nakupni vir &a .!»■ -dernelovsfce puške Reparalure prenarfdbe, stroko vnjaSko. zlasti nowe cevi z nedoseženo sigurnostjo strela in nova kopita najcentje. Ilustrovani cen-k br« itfoSknr. V po vsaki vposlani fotografiji se dobi za K 18-— po povzetju. Naročila prosi M. Ernst, Gradec, Kloster-wiesgasse 25, Parterre. 120 učenec "zmožen obeh deželnih jezikov, se pod dobrimi pogoji takoj sprejme v špecerijski trgovini Machalka & Korsche v Ptuju. 200 Zre I »če k ^PH| težke pasmi se radi pomanjkanja klaje po cene proda. F. C. Schwab, Ptuj. 199 Štiri mlade plemenske koze 196 se takoj prodajo. Za vprašati je v Drasen- dorf 24, občina Breg pri Ptuju. •ar- Gradec, 24. aprila 1918; Dunaj, 20. aprila 1918: Trst, 17. aprila 1918 : Line, 27. aprila 1918: 58, 17, 53, 51, 75. 74, 56, 51, 21, 12. 26, 40, 2, 44, 48. 77, 79, 81, 16, 86. Achtung! In der slowenischen Presse wie auch in mundlicher Agitation der siidslawischen Gruppe wird das Gerucht verbreitet, daB die Massendeputation der Biirgermeister und Ge-meindevorst&nde zu Sr. Majestat dem Kaiser nicht bewilligt und infolgedessen nicht statt-ftnden wird. Wir wollen unseren erhabenen Monarchen nicht in das politische Getriebe ziehen. Trotzdem aber miissen wir eklaren, das jenes Gerucht voilkommen erfunden ist. Die Deputation wurde von Sr. Majestat in aller Gnade bewilligt. Den Zeitpunkt werden wir den Vertretern rechtzeitig schriftlich mittteilen. * * Pozor! V slovenskem časopisju, kakor tudi v ustmeni agitaciji jugoslovanske skupine se razširja govorica, da se velika deputacija županov in občinskih predstojnikov k Njeg. Vel. cesarju ni dovolila in da se ne bode vršila. Mi nočemo prevzvišenega vladarja v politično gibanje vleči. Vkljub temu pa moramo izjaviti, da je ta govorica popolnoma izmišljena. Deputacija je bila od Njeg. Veličanstva v vsej milosti dovoljena. Dan bodemo zastopnikom pravočasno pismeno sporočili. Pozor vinogradniku Imam lep skop za trsje vezat. Ga zamenjam za drve ali vino. Naslovna uprav-ništvo „Štajerca." iss Pege Za odpravo peg se raznovrstna sredstva rabi. Vsa ta sredstva temeljijo na istem principu, da se pege s sredstvom blede napravi. Ta način je napačen. Ako se huče pege odpraviti, potem ne zadostuje izbledenje, ker iste pri odmoru v rabi dotičnega sredstva se zopet pojavijo. Mora se jih torej popolnoma uničiti. Umetna odprava peg, llekov in miteserjev je le mogoča s tako zvano Santo-kremo. Obraz se vsak dan s to kremo namaže in potem s Santo praškom izmije. Pege se s to senzacijonelno kremo v kratkem času popolnoma odpravi in pokaže lepi, belo-rdeči teint. Ta krema je po navodilu univ. profesorja dr. Hager napravljena. Postavno varovana je tudi danes edino garantirano učinkujoče sredstvo ter popolnoma neškodljiva. Ena doza zadostuje popolnoma. Cena 5 K. Po pošti 95 h več. Vsaki kremi se priloži navodilo ter vrečica praška zastonj. Diskretna razprodaja. Se dobi po pošiljatvi svote v pisemskih znamkah, po poštni nakaznici ali po povzetju J. Kukla, Prag, Perlgasse 31. 155 Potrebujemo za podiranje drevja v Ennstalu in Paltentalu pridne HT lesne delavce proti dobrej plači, pod prijetnimi delavnimi pogoji. Ponudbe je staviti na tvornico celuloze in papirja Brlgl & Bergmeister, akcijska družba v Niklasdorf pri Leoben-u. 179 Zamenjam svojo posestvo 10 minut od cerkve pri Makolah oddaljeno, obstoječe iz 14 joh njive, travnika, gozda in vinograda, stavbenega in gospodarskoga poslopja, proti drugemu tudi večjemu posestvu. Vprašanja na K. Sima, Poljčane. 134 �68123508123 — 8 — Brezplačno dobi vsakdo na željo moj glavni katalog ur, zlatem, srebrnem, godbenem blagu. Vio- nj line po K 14, 25 in višje. Dobre V harmonike po K 16, 25, 35, 50 in £|\ viSje, dvevrslne harmonike K 70, jfjMi SO, 100, 120, trivtslne K 180, 200, f |£V) 240, 280. Izmenjava dovoljena ali ^^ dcnnr nazaj. Razpošiljatev po povzetju ali naprej-plačilu po razpošilialni htSi nans Konrad, c in kr. dvorni lilerant Brli* šl. 1740 (CcSko). 52 kraste, lišaj, grindavost in slične kožne bolezni odpravi hitro in sigurno domače mazilo Paratoi. He umaže, nima duha, se more brej tudi čez dan rabiti. Mala posoda K 3'50, velika posoda K 6'—. Nadalje prašek Paratoi za varstvo občutljive kože, ena škallja 2 K 50 h. Dobi se oboje pri naprej-pošiljatvi svote ali povzetju na naslov : Apolhcker M. Klein's Paratol-Werke in Budapest VII 20., Roisa utca 21. 472 Armadne ore na napastnik. natančno regulirane in repasirane. — Nikel ali jeklo K 25',— 30'— ali 35'—. Z radium svetilom K 30'—, 35'—, 40'—. Srebrne ure na napestnik (Zugarmbanduhrcn) K 50. 60 3 leta pisemske garancije. Ri zpošiljate ^ po povzetju. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Prva iabrika ur HANNS KONRAD, C. in kr. dvorni liierant BrUx Nr. 1503 (Češko). Glavni katalog zastonj in poštnine prosto. 387 Za kosmato blago iti divjačino kakor lisice, dihurje, jazbece, mačke, srne, gamze, jelene, vidre, zajce itd. plačam najvišjo ceno. Prijazno ponudbe in dopise se prosi na Maks Stbssl, trgovina z usnjem in kožuhastim blagom, Celovec. 567 (Wobiiung- nnd DienstYermmmng) službe, učence, slano. Tanja in posestva V Ptuj« isTriuje me vrste posredevanja najhitreje. "••• *pr&*anj» m pojasnil« v mestni stražnici (rotovži Kdor Hote noje posestvo sli obrt na Ounaiu ali pirati hitro in diskretno prodati, naj se obrne na Handelsverkehrszeitung „HAVEG", Wien, I. Gise- lastrasse 5, telefon interurban 8275, 159 in naj zahteva v svrho ogleda ter informacije brezplačni obisk našega strokovnega uradnika. Vsaka žena čitaj moje velezaniniivo navodilo 7,n i«-<>dern<> 11 govnine rs Najboljši nasvet pri inehkosti in slabosti prs. Pišite zaupljivo na 157 Ida Krause, Prelibur«, (Ogrsko), SMsta Z, lil!. 109 |"**"f* Ne stane ničesar I *"""""**! 157 Za takojšnji vsop išče se od glinastega rudnika na Prage rs ke m može, žene in šoli odrasle otroke. Dnevna plača za može K 10—, za ženske K 6—, za mladolelelne pomožne delavce K 4—5. Razven tega dobi še vsaka delavna oseba razven dnevne plače eno priklado (na dan) po K 3 — če neprenehoma dela. Pri enkrainem izostanju odpade ta priklada za celo plačilno periodo, to je 14 dni. Izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart. Miihlerbeutel pajtelje za mlinarje se dobi pri „Asanol"§ 500 kron „ >»i" ploščar (Seheibenge-selle) sprejme se takoj proti dobri plači in hrani pri Francu R a i Š p, lončarskem mojstru, Frauheim. vsake vrste, jute, odp novega sukna, krojaški osi ki, raztrgane nogavice, i trgane obleke gospodov žensk, stare posteljske odeje, _ kosti, konjske repe, svinjsko dlako, kožuhe zajcev in lesic kupuje po najboljših- cenah M. Thorinek & Co., Trgovci in-kroSnjarji dobijo posebne Žitni ročni mlin **•■ jBJT ročni mlin je izbifl BJjr primeren za i>rnho U /m Va^ '■" ■V lame in m ^ W vsate vrste žila, ■ m * f isi ff nos:avne ali t*BJ lB/&&iu ' peljave, plošče za ■■ 3 je se dajo izmen«™ H /* 1 3 iz utrjenega materiji % 1' IfflBn in celo pri najmočaa| l___ rabi skoraj nepokvaifl Neobhodno p \: \* vsako hišo. .'■' ročno kurblo za vm obrat, teža 7 ke K H"j - Model 5 z ročnim ko- lesom za večii obrat It- ža okroglo 12 kg K 120'—. Razpošiljatev iz Dunaju r šiljatvu svote po gc^erafnemn zastopu Max BShnel, Wien, IV., Margaretenstr. 27. KOSE! Kdor hoče imeti KOSO s katero se ni treba mučiti ter se la enkratnim klepanjem z lahkoto kosi vrste travo celi dan, naj se obrne na tv J. Krašovic v Žal< katera ima edino zastopstvo svetovno zn kos znamka „Poljedelsko orodje" in jih je več tisoč razpečala. Za dobro kakovost se jamči Cenik na zahtevo brezplačno. KOSE!" Cene najnižje! Štaeunar R. Wratsehk( Ptuji oddaja sensko, runklovo in deteljno seme, cigurij zmešano kavo, ruski čaj, olje za stroje j mline, mast za voze in črevlje, kremo, ditiel in pop za črevlje, gurte, biče, strike, Strang^ kontare, povezitnike, žepne in cepilne nože, britve, škarje, fajfe, toke za denarje, karmO' nike itd. Tisk: W. Blanke v Ptuju.