•                                            ¦¦        •                                                   ¦                                                                  a
¦                                                                                                                                                                                     a
Gospodarstvo.
¦
4..........................................................i
Železnica Murska Sobota Ormož-Ptuj. Pred nedavnim časom sestal se je v Gornji Radgoni osrednji odbor za zgradbo železniške proge Vratislava-Reka. Ta odbor je stopil v dotiko s svetovnoznano tvrdko Valliere & Simon v Lausanne. Znano je, da so pokrajine, po katerih bo ta proga tekla, na gospodarskih in industrijskih produktih zelo bogate. Ker so pa odrezane od svetovnega prometa, zlasti Prekmurja, kateremu ne bo mogoče uspešno se razvijati, če se mu ne da življenskih predpogojev, je sklenil odbor, v najkrajšem času pričeti z gradnjo deln6 proge Murska Sobota-Ormož-Ptuj. Proga bo del glavne proge Vratislava-Reka, katera se bo nadaljevala do Severnega oziroma Jadranskega morja. — Prekmurskim oblastem bi priporočali, da z vsemi dopustnimi sredstvi — bodisi z materijalom ali delavnimi močmi podpirajo ta, zlasti za Prekmurje nad vse j važen načrt.
Obvezni polletni podkovski tečaj na državni podkovski šoli v Ljubljani se prične dne 1. januarja 1921. Za vstop v tečaj je vložiti na vodstvo državne podkovske šole v Ljubljani do 10. decembra 1920 prošnje ter ji priložiti: 1. rojstni in krstni list, 2. domovinski list, zadnje Šolsko spričevalo, 4. učno spričevalo, 5. ubožni list in 6. zdravstveno spričevalo. Pouk v podkovski šoli je brezplačen. Učenci dobivajo redno državno podporo ter imajo pvosto stanovanje v zavodu, skrbeti pa morajo sami za hrano in potrebne učne knjige. Poleg podkovstva se poučuje ogledovanje klavne živine in mesa.
Trošarina na vino. V prvotnem načrtu finančnega zakona je bilo določeno, da mora vinogradnik plačati trošarino na vino, katero proda. Z ozirom na to določbo je delegacija finančnega ministrstva napravila pravilnik glede pobiranja trošarine. Glasom tega pravilnika bi smel vinogradnik obdržati zase samo gotovo množino neobdačenega vina, za ostalo vino pa bi moral plačati trošarino. Na intervencijo demokratskih poslancev pri finančnem ministru se je ta pravilnik toliko spremenil, da sme vinogradnik porabiti zase poljubno množino vina in sicer brez vsake trošarine. Za vino pa, katero vinogradnik proda, ima plačati kupec trošarino. — S tem se je to vprašanje, ki je dvignilo toliko prahu, vendar za producente povoljno rešilo.
Najmočnejše carinarnice naše države. Največ dohodkov izkazujejo v zadnjih 10 dneh meseca oktobra carinarnice in sicer: Beograd, carinama na Savi 16,682.428 kron, ca- j rinarnica na železnični postaji 3,416.940 kron,   skupaj   torej   20,099.368    kron;   Baja
16,560.948 kron, Maribor 15,727,792 kron. Ljubljana 6,533.888 Kron, Zagreb 6,366.824 kron. Nad 2 milijona kron izkazujejo v istem času carinarnice v Skoplju, Gružu, Splitu, Sisku, Novemsadu in Sarajevu. Skupni donos vseh carinarnic meseca oktobra t. 1. izkazuje svoto 140,963.376 kron za uvoz in 97,944.056 kron za izvoz, skupaj torej 238,907.432 kron.