-/U- UME W€/1HI— HOHr LETO CLEVELAND 3. 0.. MONDAY MORNING. AUGUST 9, 1948 Ponoven sestanek amba sadorjev z sovjetskim zunanjim ministrom NE ZAPOSTAVLJAJTE SLOVENCEV V TRSTU »menica, ki jo je poslala slovenska demokratska zveza ameriški in britanski vladi — Slovenci so v Trstu domače prebivalstvo — Zahtevajo svoje Poslovilni w Farani av. sloviti od Re rek zvečer o Družino L - VOL U VESTI IZ SLOVElilJE SMRTNA ŽETpV V SLOVENIJI je v “novi”’ svobodi vedno večja. Dan za dnem beremo o novih smrtnih obsodbah. Partizanski pesnik Župančič bi mogel zapeti tifdi sedaj, kot je nekoč: Grobovi 'tulijo kot nenasitna žrela. Gotovo ni bilo v zgodovini slovenskega naroda dobe, da bi bilo poslanih pred puške toliko ljudi kot v zlati komunistični svobodi. Ali smo Slovenci toliki zločinci ali smo prišli v roke tolikih zločincev, da mora kri neprestano teči? V LJUBLJANI PET NA SMRT OBSOJENIH,—3. julija so bili pri okrožnem sodišču v Ljubljani obsojeni sledeči na smrt: Zdravko Rijavec, doma iz Savodnja, okraj Škofja Loka, 23 let star, bivši domobranec; Stanko Kovač iz okolice Škofje Loke, star 20 let, domobrahec; Ivan Pančur, doma iz Šmartna v Tuhinjski dolini, star 23 let, domobranec; Janez Kegu iz Srakovelj pri Kranju, star 35 let; bil je poprej partizan; Angela Jakoš iz Bizovika pri Ljubljani, stara 24 let. Vsi ti so obtoženi, da so bili na en ali drugi način v zvezi z onimi trojkami, ki so prišle v aprilu iz Koroške in katerih ena je ubila komunističnega divjaka Moj-škerca. Angela Jakoš je baje no in za kona o nadzorstvu kreditov in gradbi stanovanj Washington. — Poslanska zbornica je sprejela protiinflacijski zakon kakor so ga predlagali republikanci. Zakon predvideva omejitve obročnih nakupov in bančnih kreditov, vendar v mnogo manjšem obsegu, .kakor jih je predlagal predsednik Truman. Senat pa je glasoval o zakonu za pospeševa-nje graditve cenenih stanovanj. V smislu tega zakona naj bi se zgradilo 500 tisoč stanovanj v prihodnjih petih letih. Zakon postavlja program posojil, s katerimi naj bi se odpravili in popravili zanemarjeni deli mest. Zakon predvideva dolgoročna posojila za nizke obresti in tudi podpore za graditev stanovanjskih hiš na farmah. Posebne olajšave predvideva zakon za graditev stanovanjskih hiš za vojne vettrane. Irl na dan Konvencija ameriške komunistične stranke je odobrila kandidaturo Henrya Walacea. Menda ja, saj so negovo platformo spisali komunisti in kot slišimo, je pomagal tudi Lojze Adamič. Po trdila jo je tudi žosi Zakrajšek. * * * Demokratska stranka, od Roosevelta naprej, je precej božala, komuniste. Depublikanski kongres je začel zdaj s čistko. In če bo izvoljen republikanski predsednik, bo začela peti velika metla po tovariših. Saj menda komunisti prav to hočejo, ker se na vso moč trudijo, da bi ne bil izvoljen demokrat Truman. * * * Vedno lepe slišimo o Lojzetu Adamiču. NYT prinaša, da so mu komunisti prej pregledali rokopis za knjigo, predno jo je dal v tisk. čudno, da take senzacij nelne vesti še niso dosegle slo» vensko tovariško časopisje v Ameriki. Vroče je, vroče... ki so prišli čez Kravanke. Pomagala je tudi nekemu Lampiču pobegniti iz Titovega raja. Zdravko Rijavec je baje prišel vsega skupaj osemkrat čez gore domov pogledat, Kovač in Pančur sta prišla z njim v aprilu, Kegu pa je baje zbliral podatke za Amerikance in njihovo špijonažo. Naj že kdo sodi kakor hoče o teh fantih, ki da so delali za Ameriko vohunsko službo, eno sledi iz teh obsodbe jasno,- da tudi najbolj krute kazni ne morejo ljudi pripraviti do tega, da bi ljubili svojega naj večjega sovražnika — komuniste, ki danes vladajo. Obsodbe in razprave tudi pričajo z vso jasnostjo, da je srce ljudstva na strani Amerike, od katere pričakuje, osvoboditve. Da bi se ubogi ljudje le ne varali nad Amerikan-ci! OSTALI OBSOJENCI IZ TEGA PROCESA SO: Fran Sajovic iz Preddvora pri Kranju je obsojen na dosmrtno ječo, rav-noiako Marija Zidan iz Bizovika. Nikolaj Korošec 16 let, Marija Oblak 20 let, Nada Lampič 13 let, Katarina Korošec 10 let, Uršula Pavčič 4 leta, Pavla Bricelj 9 mesecev. Vsi ti so iz Bizovika; vsi obsojeni, ker da so prišli v stik z zgoraj naštetimi na smrt obsojenimi. IZ CLEVELANDA ODPOTUJEJO NA KONVENCIJO ABZ V Ely, Minnesota, prične v četrtek 12. avgusta konvencija Ameriške bratske zveze (ABZ). To bo njena 18. redna konvencija. Iz Clevelanda odpotujejo v torek kot delegati in delegatinje sledeči: Za društvo Janeza Krst. 37: Charles Vrtovšnik in Jože Grdi- i. Za društvo Janeza Krst. 71: Ivan Kapelj in Anton Baraga. Za društvo Marije Vnebovze-te 103: Anna Walter. Za društvo Napredek 132: Anna Prosen in John Tanko. Za drušavo Jutranja zvezda 137: Dorothy Strniša. Za društvo Ilirska vila 173: Frank Beniger. Za društvo George Washington 180: Pauline Sterniša. Za društvo Betsy Ross 186: Katherine Krall, želimo jim mnogo uspeha in prav veselo bivanje v zeleni Minnesoti. Moskva. — Ameriški, britanski in francoski ambasador so imeli skupno konferenco z zunanjim ministrom Molotovom. Konferenca je trajala preko treh ur. Niso zopet dali nobene izjave o vesbini razpravljanj. Jasno pa je, da so ambasadorji predložili stališča svojih vlad jia predloge Stalina in Molotova glede berlinske krize, rešitve sporov glede Nemčije in drugih spornih točk v Evropi. Takoj po razgovoru z' Molotovom so trije ambasadorji imeli daljšo sejo y poslopju ameriške ambasade in poslali poročilo svojim vladam. L. šole in _ Rame drobne novice iz Clevelanda in pa te okolice NOVI GROBOVI Frank Zver V cvetu mladosti, šele 21 let star, je umrl Frank, ljubljeni sin Štefana in Ane Zver, 5915 QÜimby Ave. Poleg staršev zapušča tudi brata Janeza in Jožefa, sestre Mrs. Kristino Gar-vas, Mrs. Veroniko Ziemski in Heleno. Pogreb bo 9. t.m. iz Golobovega pogrebnega zavoda ob 8:30 zjutraj v cerkev sv. Pavla ne 40. cesti, kjer bodo pogrebne molitve ob 9. John Tomšič Po dolgi in mučni bolezni je preminul poznani John Tomšič, sitar 74 let, stanujoč na 18017 Zavezniška vojaška uprava (ZVU) zapostavlja Slovence v uradih V svojih lastnih uradih je ZVU zaposlila od 1945. .do 1947. nekaj Slovencev kot tolmače, prevajalce, v službi obveščanja javnosti potom tiska in radia. Spričo skupnega števila osebja ZVU (okrog 1000) je število tako zaposlenih Slovencev neznatno, komaj okoli 50 oseb. Dne 15. 9. -1947. je stopila v veljavo mirovna pogodba z Italijo in je bilo ustanovljeno Svobodno Tržaško Ozemlje (STO). Statut za to ozemlje je določil slovenščino enakopravni uradni jezik z italijanščino ; čl. 4 pa določa, da mora ustava zagotoviti vsem osebam na ozemlju, ne glede na njihovo narodnost ali jezik, uživanje človečanskih in osnovnih pravic, kakor pravico na jezik in vzgojo. Po členu 26. se morajo nameščati uradniki le na podlagi sposobnosti «š poštenosti. Nič ni bolj naravno kot to, da so Slovenci pričakovali, da bo zavezniška vojaška uprava vensko prebivalstvo tržaškega ozemlja pričakovati, da se bodo po 16. 9. 1947. uveljavili vsaj najnujnejši ukrepi v smislu statuta, ki mu garantira narodno enakopravnost. To se ni zgodijo. Nasproto kažejo izvršni ukrepi in praksa, da so zavezniški, ameriški in angleški uradniki v Trstu krivični proti Slovencem. Prišlo je tako daleč, da je ogrožena slovenska osnovna življenjska pravica v Trstu. V dokaz temu navajamo: — 1) uradno prakso in zakonske u-krepe, ki skušajo onemogočiti Slovencem vpis v občinske sezname stalnega prebivalstva in s tem zvezane pravice. 2) uradno prakso, da se onemogoči Slovencem zaposlitev na ozemlju in s tem v zvezi, da se odstrani iz službe še ono nesorazmerno malo število slovenskih nameščencev, kar jih je sedaj. Izredno zasedanje kongresa končano Arabci žele mir in sporazum v Palestini Cairo. — T tans jordanski kralj Abdulah je oznanil novo politiko Arabcev glede Palestine. Dejal je, da bi Arabci želeli popolen uspeh posredovalcu Zveze narodov grofu Ber-nardotte, da bodo arabski zastopniki vsake njegove predloge, ki bodo šli za tem, da se doseže stalen mir v Palestini, z vso skrbjo premislili in se o njih razgovorili s posredovalcem in z vsemi prizadetimi skupinami. Arabci ne bodo odbili nobenega močnega sporazuma, ki bi varoval pravično rešitev in bi onemogočil nepotrebno prelivanje krvi. Posebno je kralj hvalil prizadevanja grofa Bernardotte, da bi se hitro in dobro rešilo vprašanja arabskih beguncev iz Palestine. go Margaret’ rojena Česnik, sina Frank in Edward, vnuke, brata Robert v Helper, Utah, ter več sorodnikov. Rojen je bil istotam kot soproga v vasi Bač, fara Knežak pri St. Petru na Krasu kjer zapušča brata Antona in več sorodnikov. Tukaj je bival 48 let ter je bil član Dr. Naprej št. 5. Poprej je delal v Fisher Body 20 let. Pogreb bo v sredo popoldne ob 1:00 uri iz J os. Zele in Sinovi pogrebnega zavoda na 548 E. 152 St., te^na to na Highland Park pokopališče. Mary Majer V soboto zjutraj je preminula v St. Alexis bolnišnici dobro poznana Mary Majer, po domače Rostova mati, pri hiši pa kot Jurčkova. Doživela je 77 let. Stanovala je 829 E. 209 St., Euclid, Ohio. Rojena je bila v vasi Hinje pri Žužemberku odkoder je prišla sem pred 50 leti. Tukaj zapušča sine, Frank, John, Edward; hčeri Mary Gramc in Ann Saifred, in sestro Josephine Fink. Njen soprog Frank je preminul pred 5 leti. Bila je članica društva Srca Marijinega. Zenske Zveze št. 14, Oltarnega Dr. sv. Kristine in St. Nikolai štev. 22 CFU. Pogreb bo v torek zjutraj ob 9 uri iz Svetkovega pogrebnega zavoda v cerkev Sv. Kristine in na pokopališče Kalvarija. jem delu v Trstu. Brez ozira na statut je slovensko prebivalstvo to moralo pričakovati in zahtevati od zaveznikov. Statut pa daje tudi pravno, postavno pravico Slovencem za to. Z ozirim na to je smelo slo- Proti riskantnim igram Washington. — Federalna kontrolna komisija prepoveduje vsako objavljanje loterij, srečo-loVov in vseh iger z denarjem, ki je v njih vse odvisno od slučaja in “sreče.’ Radijske oddajne postaje bodo dobile posebna navodila glede teh objav. — Republiken- ZS molitvi— Članice podružnice 14 Slo- . . . , naj pride- v Svetkov pose poslove od Mary Majer, jutri ob 9 se pa po možnosti udeleže fida se bodo po-Gabrovška v to-ob osmih v cerkveni Rojenice— Mr. in Mrs. John Benda, 20830 Wilmore Ave., Eu-lid, so obiskale rojenice ter jim prinesle zalo hčerko prvorojenko. Materino dekliško ime je bilo Josephine Gubane. Tako je postala Mts. Mary Gubane iz Shawnee Ave. že enajstič stara mama, Mrs. Mary Benda iz Kewanee Ave. pa drugič. Naš poklon. Poroka— V sredo sta se poročila v cerkvi sv. Vida Miss Dorothy Trebeč in Harry Gray. Nevesta je hčerka poznane družine Mr. in Mrs. Joseph Trebeč, 1255 E. 61 St., ki vodita mesnico na E. 65 St. Ženin je sin družine Gray iz 403 E. 152 St. Novoporočen-ca sta se podala na ženitovanj-sko potovanje in ko se vrneta bosta živela pri nevestinih starših. Mlademu paru vse najboljše v novem stanu. Jože Grdina odpotoval— Naš pridni zastopnik Jožef Grdina je odpotoval proti za-padu. Obiskal bo enkrat te dni naselbine; Joliet, Waukegan in razne kraje po Minnesoti. Želimo mu mnogo uspeha. S počitnic— Alice in Jane Royce, 1269 Norwood Rd. se nahajata na letovišču pri Dominik Krašovcu, ob Christian jezeru, Michigan, kjer imata prav vesele čase. Kraj je zelo lep in dosti zabave. Pismo pri nas— Pri nas ima pismo Antonija Žitko. Piše ji Ivana Leskovec iz Hoterdešice. Nov igralec žoge— Kot je videti v Ameriki še ne bo zmanjkalo žogometnih igralcev, ker imamo vedno dovolj naraščaja. Tak naraščaj je tudi v družini Mr. in Mrš. frankie Paulin Jr., ki je dobila 4. avg. krepkega fantka, ki je tehtal ob rojstvu 8 funtov in pol. Srečni ata je odličen igralec žoge v Raleigh, North Carolina in sin poznanih Mr. in Mrs. Frank Paulin, ki vodi gazolinsko postajo na vogalu St. Clair Ave., in 61. cesta. S tem sta postala Mr. in Mrs. Frank Paulin že petič stari ata in stara mama. Čestitke! Prijazen obisk— Iz Chicaga je prišla v. Cleve- pravijo, da je ubijalec -Očitki med komunisti Belgrad. — Jugoslovanski vladni poročevalski urad obtožuje madžarsko vlado, da je proti vsem predpisom in mednarodnim običajem zaprla uradnika jugoslovanskega poslanstva v Budimpešti Živko Boarova in ga drži v zaporu kljub vsem protestom in zahtevam jugoslovanskih oblasti, ki so dokazale, da ima Boarov jugoslovansko poslansko imuniteto in da ni nič kriv. Madžarske oblasti pa trdijo, da je ta Boarov jugoslovanski terorist, da nima niti jugoslovanskega državljanstva, da ga je jugoslovanska OZNA najela samo zato, da je prišel v Budimpešto ubit nekega Miloša Moiča, ki je madžarski državljan, pa Jugoslovan po rodu in je bil tajnik zveze demokratičnih Jugoslovanov na Madžarskem. Pravda, list boljševiške stranke v Moskvi pa kar obtožuje jugoslovansko poslanstvo v Budimpešti, da je hotelo samo skrb ati ubijalca Miloša Moiča sojilu Zvezi narodov, zakona o nadzorstvu kreditov in zakona o pospeševanju gradnje malih stanovanj. Nekateri republikanski zastopniki so ugovarjali in nastopili za to, da bi bilo ..i™_.,------------ treba razpravljati in odločati (terf»jiju dve hčerki. To je bilo o celem programu, ki ga je iz- prvič, da je bil Mr. Bojane jv rednemu zasedanju priporočil Clevelandu. Naša metropola predsednik Truman. [jim je bila prav všeč. ^ ........ v torek, 10. avgusta 1948. Obisk v uradu— Včeraj nas je obiskal naš naročnik John Bojane iz Pitts-•gha, Pa. Ž njim so bili zet i, Mr. in Mrs. John Golub, Raum» najnovejše svetovne vesti BELGRAD. — Amerika in Velika Britanija sta pristali na to, da sprejmeta Višinskiev predlog kot osnovno za razpravo o pogodbi, ki naj uredi mednarodno plovbo na reki Donavi. Zastopniki pa so izjavili, da bodo zapadne države odklonile podpis pogodbe, če Rusi ne bodo pristali na nekatere bistvene spremembe sedanje- [sept "» načrta. ,/z bolnišnice— X • • • WASHINGTON. — Predsednik Truman je imenoval za pomožnega tajnika za trgovino Thomas C. Blaisdel, Jr., ki je že sedaj vršil te dolžnosti v začasnem svojstvu. Za tajnika za delo je imenovan bivši governor iz Massachusetts, Maurice J. Tobin. , » » OTTAWA. — Tajnik za državno hrambo Forrestal je prišel v Ottawo, Canada, da prisostvuje skupnim razgovorom USA in kanadskih vojnih strokovnjakov o skupni obrambi obeh držav. Kanadska vojska, zrakoplovstvo in mornarica, posebno potrebujeta novo moderno opremo. v giinj na Notranjskem. stvu Milavcove Francke in Rus-kine Pepce je Johana obiskala mnogo Meniševcev po Clevelandu in tudi Grmkovega Japčka. Johana se je odpeljala včeraj nazaj v Chicago, kjer ima svoj dom. Prav lepa hvala za prijazen obide. Obisk iz Joliet — V soboto nas je obiskal Matt Slana, gl. blagajnik KSKJ. Včeraj se je udeležil jednotine-ga ,dneva v Lorainu. Zemljiški davki— Okrajni blagajnik John J. Boyle naznanja, da bo njegov urad začel pobirati zemljiške davke za 2. polovico 1947. Pobiranje bo od 11. avgusta do 8. Agnes Faletič, 5512 Carry Ave. se je povrnila iz bolnišnice, kjer je srečno prestala operacijo. Tem potom se zah valuje za obiske in onim, ki so darovali kri, da so jo ohranili pri življenju. o- Rim. — Umrl je kardinal Enrico Sibilia. Bil je star 87 let. Z njegovo smrtjo se je število članov kardinalskega kolegija znižalo na 59; od teh je 22 Italijanov in 37 drugih narodnosti. Kardinal Sibilia je bil naj starejši član kardinalskega kolegija. Večino svojega življenja je bil v diplomatski vatikan- Škof Griffin umrl Springfield. !— Ujmrl je po kratici bolezni katoliški škof v Springfieldu, Most Rev. Msngr. James A. Griffin. Bil je 65 let star. BERLIN. — Položaj v Berlinu se je poslabšal takoj po drugem sestanku ambasadorjev USA, Vel. Britanije in Francije pri Molotovu. Rusi so preklicali odredbo, da se sme razpolagati z njihovmi krediti in fondi v zapadni coni Berlina. Poleg tega je ruska vojna uprava ponovno zagrozila, da bo ovirala ameriške in zračne transporte v Berlin. Ruska vojna uprava trdi, da so ame- . . . .. , . .. atentat nanj de- riški in britanski zrakoplovi napravili samo med 31. julijem in 4. ski službi. Nazadnje je služil I LTrLiSnib načrtov medna- avgustom 62 napak, oziroma, da so 62krat kršili dogovor o zrako-' kot nuncij na Dunaju od leta ° d ih reakcionarjev.” j plovnem prometu med Berlinom in zapadom. Visoki ameriški 1923 do leta 1936. V kardinal r° Jugoslovanski poročevalski u- uradnik je dal izjavo, da postaja situacija v Berlinu izredno težka. rad pravi, da je madžarska poli LAKE SUCCESS. — Generalni tajnik Zveze narodov je v svojem letnem poročilu za glavno skupščino postavil na prvo mesto apel, naj se narodi in države dogovore in najdejo rešitev v vprašanju Nemčije. Izrazil je veliko obžalovanje, da Zveza narodov ni nič napredovala v svojih prizadevanjih, da bi uredila kontrolo nad atomskim orožjem, da bi zmanjšala oboroževanje in da bi organizirala mednarodno policijo. Tajnik pravi, da poedine države zbirajo velike množine novega strašnega orožja in nova razkritja in znanstvena dognanja se uporabljajo za to, da orožja postanejo vse bolj strašna. Noben član Zveze narodov ni še storil nobenega koraka, da se ta razvoj omeji in nadzoruje. cija s četo 40 mož obkolila poslopje jugoslovanskega poslaništva v Budimpešti, pripeljala šest oborožeih avtomobilov in tako dne 22. julija izvedla aretacijo Boarova. Jugoslavija je protestirala štiri dni kasneje. Kje imajo Boarova zaprtega, madžarske oblasti nočejo povedati in mu ne puste nlkakih stikov z zunanjim svetom. sko čast je bil povišan 18. junija 1936. Znan je bil po svojih ponovnih nastopih proti preganjanju Cerkve v Sovjetski Rusiji. Iz Češke je pribežal v * London London. — Zbežal je iz češke Dr. Jaroslav Stranski, bivši minister za pravosodje in podpredsednik vlade. Med vojno je bil v Londonu. .. THE NORWOOD MEN'S SHOP, Inc. FORMERLY GORNlICS 6217 ST. CLAIR AVE. From Augusi 5lh lo I till, Inclusive Sport Shirts- Ties-Taken Out of Regular Stock- to 4.00 Now Only $2.42 1.50 v.al. $1.10 ea. or 3 for $300 to 5.00 Now Only 83.50 1-00 val. 75< ea. or 3 for $2 0» Value $1.25 S7< ea. or $1.3» ea. or 3 for $4 0 By Cy Hungerford VnSHt I WvTOA NOF MONEM -------- v'p Buy osyJttF A ' AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 6,1948 This and That from Washington -------By Congressman Frances P. Bolton- A steaming Washington greeted the reconvening Congress. Occasional light showers serve only to increase the unbeli evable humidity. A generous quorum greeted the Speaker on Monday. There were no vacant seats on Tuesday when the two Houses met together to hear the President’s message. Everyone rose and applauded as usual when each group, ending with the Mrs. Bolton President him-self, entered the Chamber. Then the Speaker Announced, “The President of the United States’’. At that point it has been customary for the Members to rise again and applaud lustily. This time not one person rose, not one person, Democrat or Republican, applauded! Upon the conclusion of the speech and the withdrawal of the Diplomats, the Speaker adjourned the joint meeting, Senators and Congressmen exchanged greetings and the press surged onto the floor for comments. COMMITTEES have gone to work on the bills sent down from the White House and hearings are in progress. It seems somewhat incredible that neither the President nor his Special Assistant, Paul A. Porter, were aware that when Public Law 386 was passed (withdrawing war powers) it was specifically enacted that the President should have power to declare economic or other emergencies and restore credit controls as he saw fit. Yet, such is the case. IT is being pointed out on every hand that in considering prices, causes cannot be overlooked. Take meat, perhaps the central factor in high food cost. Adequate meat supply (which means tolerable prices) is dependent upon the amount of grain available for feed. A record crop of com this year will do much to help the truly intolerable situation, though time must elapse before the results can be felt. The immediate effect is an even greater shortage as producers will—and probably should—hold their animals for feeding. It is generally held that it will be February 1949 and later before fat animals will or can be shipped to markets. No question but that the meat situation' is bad today, and nature’s time schedules for animal production are beyond man’s control. Law for Admittance of Refugees to U.S. (Public Law 774 — 80th Congress) (Chapter 647—2nd Session) (S. 2242) (Continued) SEC. 7. Within the preferences pro-,_________________________ vided in s:ction 6, priority in the is- f to the Commission during its term c-uance of visas shall be given first to; and thereafter to the Attorney Gen-eligible displaced persons who during ] eräl. Any person who willfully violates Wcrld War II tore arms against the' the provisions of this section shall, enemies of the United States and are | upon conviction thereof, be fined not nationals to.cause of persecution or to exceed $500, or be imprisoned not lear of persecution on account of race, j more than six months, religion or political opinions and sec- qbq, jq. no eligible displaced person ond. to eligible displaced persons who.'^aU be admitted into the United on January 1, 1948 were located in dis- gtates unless there shall have first been piaced persons camps and centers, but a thorough inv stigation and written Buffalo Bill’s Body Guarded Against “Theft” _ Lookcut Mountain, Colo.—Armed, and January "or the'Tst'day** of^July,' the helmeted guards potjoled the oteel-firet report need not be made until fenced grave of Buffalo Bin today to the date on which a report is required to be made. Such report shall be made person's family and shall furnish such other information in connection with said employment and residyice as the Commission shall fov regulation prescribe: Provided. That if such person enters the United States within sixty days prior to either the 1st day of in exceptional cases visas may be issued to those eligible displaced persons located outside of displaced persons camps and centers upon a showing, in report made and prepared by such a-gency of the Government of the United States as the President shall designate, r.gardlng such person's character, his- O .NE of the President’s demands Wheat Agreement which involves only Senate action. If we are realistic about it why not remember that two of the greatest of wheat producing countries, Argentina and Russia have never been parties to the Agreement, and Britain, with other members of her Commonwealth, has withdrawn from it. What countries does that leave ? What benefit would we derive from binding ourselves at this point when the other great wheat producers are free? THOSE who are watching world Communism realize that Moscow’s emphasis on Berlin has a secondary purpose: to distract Westerners from the speeding up of pressures on the Far East, especially China. Recent reports on the situation in the Far East are more and more grim, and the fact that the United States has failed to keep her word—has delayed the imperative assistance— looms larger and larger in the picture. Considered as part of a world pincers movement against the New Hemisphere, Communist control of China, ever increasingly possible, has as ominous a possibility as Communist control of Europe. accordance with the regulations of the, t0ry( ^ eligibility under this Act. The - -* 1-1 -*—«-« burden of proof shall be upon the person who seeks to establish his eligibility under this Act. Any person who shall wilfully make a misrepresentation for the purpose of gaining admission into the United States as an eligible displaced person shall thereafter not be admissible into the United States. No eligible displaced orphan or eligible displaced person shall be admitted into the United States under the provisions of this Act except in Commission, of special circumstance» which would justify such issuance. SEC. 8. There is hereby created a Commission to be known as the Displaced Persons Commission, consisting of three numbers to be appointed by the President, by and with the advice and consent of the Senate, for a term ending June 30, 1951, and one member of the Commission shall be designated by him as chairman. Each member of the Commissoln shall receiv, salary at the rate of $10,000 per an- j pursuance of the regulations of the num. There are hereby authorized to commission, but, except as otherwise be appropriated such sums of money, expressly provided in this Act, the ad-as may be necessary to enable the ministration cf this Act, under the pro-Commission to discharge its duties.; visions pf this Act and the regulations Within the limits of such funds as 0f the Commission as herein provided, may be appropriated to the Commis- shall be by the officials who admtoi-sion or as may be allocated to it by ster the other immigration laws of the the President, the Commission may United States. Except as otherwise au-employ necessary personnel without j thorized in this Act, all immigration regard to the Civil Service laws or the i laws, including deportation laws, shall forestall any attempt to cash in on a $10,000 offer for the Indian scouts body. The American Legion Post at Cody, Wyo., offered $10,000 to anyone who could return the body of Col. William P. (Buffalo Bill) Cody from its tomb on Lookout Mountain near Denver. The Leyden -Chiles-Wick ersham Post of the American Legion in Denver rallied to defend the pioneer American’s grave. A quartermaster section of the post issued rifles, helmets, boots and other defense equipment. The Colorado contingent of the Legion right-shouldered rifles and marched post around the grave. The caretakers of the grave scoffed. Thev pointed out that attempts had been made before to claim Buffalo Bill's body. Since then, the caretakers said, 20 tons of concrete have been poured over the colonel's rrating place.____________ Classification Act of 1923, as amended, and make provisions for necessary supplies, facilities, and servic:s to carry lout the provisions and accomplish the i purposes of this Act. It shall be the i duty of the commission to formulate and issue regulations necessary un-■ der the provisions of this Act, and in 'compliance therewith, for the admission into the United States of eligible I displaced orphans and eligible displaced persons. The Commission shall formulate and issue regulations for the purpose of obtaining the most general be applicable to eligible displaced orphans and eligible displaced persons who apply to be or who are admitted into the United States pursuant to this Act. SEC. 11. After June 30, 1948, no preference or priority shall be given to any person because of his status as a displaced person or his status as an eligible displaced person, in the issuance of visas under the other immigration laws of the United Stat:s. SEC. 12. The Secretary of State is hereby authorized and directed to im- Jobs for Vacationing Students Columbus. Ohio. Aug. 6. — The Ohio State Employment Service today issued a call for more than 500 seasonal vegetable harvest hands urgently need- TT u . . cd in the r.orthwestern part of the sary of existence, the United States state to help bring in the ripening to- Coast Guard founded by Alexander mate crop. Most of the openings are Hamilton on the 4th day of August, in the Bowling Green, Wauseon and HW. to the_ oMest^se^golng Napoleon areas. The Employment Service, a division Proclamation Designating the week of August 1st through August 7th, 1948, as UNITED STATES COAST GUARD ANNIVERSARY WEEK. WHEREAS, in this 158th Anniver- distrlbution and settlement of persons mediately resume gen:ral consular ac-admitted under this Act throughout. tlvities in Germany and Austria to the the United States and the Territories end that the German and Austrian and possessions. It shall also be the quotas shall be available for applicants of the Ohio Bureau of Employment Compensation, reports that the temporary jobs are open to" vacationing Students or anyone else physically qualified to do the work. Specific information on all openings may be secured at any one of the Bureau’s ninety-one local offices throughout the state. The tomato harvest jobs wwill last through September to about October 1. When picked, the tomatoes will be placed in crates and hampers. In all cases—the employers stipulate—adequate housing will be provided.There is no limitation as to age and no previous* experience is required. In addition to the demand for seasonal workers, there are a number of year-round farm openings for both single and couples the Employment Service reports. Such jobs are available in Akron, Columbus, Newark, Port Clinton and Youngstown among other areas. The location and boundaries of the District of Columbia were proclaimed by President George Washington on March 20, 1791. Getting Married! armed force of the United States; and WHEREAS, the Coast Guard has served with distinction in all the wars of the United States, either as a part of the Treasury Department or as an adjunct of the Unitid States Navy and in time of peace and at the present it is carrying out the heaviest peace-time program in its history maintaining more than 36,000 aids to navigation, lighthouses, buoys, bells, etc, along 40 000 miles of water; life saving activities; removal of derelicts and other menaces to navigation; marine inspection; ice breaking; medical aid to seamen; the prevention of smuggling; th? enforcement of all sealing and fishing treaties of the United States and the protection of marine life of commercial value giving aid throughout the inland waters during floods and hurricanes and miantaining for the promotion of international trade and commerce by water the international ice patrol; and WHEREAS, by reason cf its history over the years, the United States Coast Guard has justified the motto adopted many years ago “Semper Paratus" and is entitled to carry such motto on its shield for years to come: NOW, THEREFORE, in acknowledgment and appreciative recognition of its service, I. Thomas A. Burke, Mayor of the City of Cleveland for myself and on behalf of the citizens of this city do proclaim the week of August 1st through August 7th, 1948 as United States Coast Guard Anniversary Week. This is done in confidence that all citizens, patriotic and civil organizations, the newspapers and radio stations will aid the administration in commemorating and honoring the Coast Guard by suitable ceremonies. MAYOR. duty of the Commission to report on February 1, 1949, and semiannually thereafter to the President and to the Congress on the situation regarding eligible displaced orphans, eligible displaced persons and displaced persons. Such report shall also include information respecting employment conditions and the housing situation in this country, the place and type of employment, and the residence of eligible displaced orphans and eligible displaced persons who have been admitted into the United States pursuant to the provisions of this Act. At the end of Its term the Commission shall make “ final report to the President and>- " Congress. SEC. 9. Every eligible displaced person, except an Eligible displaced person who shall have derived his status because of being the spouse of an unmarried dependent child under twenty-one years of age of an eligible displaced person, who shall be admitted into the United States shall report, on the 1st day of January and on the 1st day of July of each year until he shall have made four reports to the Commission, respecting tht employment, place of employment, and residence of NO BETTER TERMS ANYWHERE LOANS T<* REPAIR, MAINTAIN; MODERNIZE YOUR HOME OR BUSINESS PROPERTY CARD TABLES To all club, lodge, fraternity, grange, society, or other organization presidents, secretaries, finance committees, relief committees, trustees, or building committees: it will pay you to investigate the Cody Card Table Plan for raising $100 cash for your groups within 10 days as well as receiving 24 modern card tables as a gift; local representative will call and explain plan in Cuyahoga, Geauga, Summit and Lake Counties any time; absolutely no obligation. Call or write for appointments or information, — CODY, 1792 E. 100, CLEVELAND 6, 0-, SW 3514. REPAIR AUTOMOBILES • WHEN YOUR CAR GETS j FUSSY CALL VU 3-4020 > Bumper to Bumper Service * ********* M M *>1lfl*i*6 tnicred as secund-ciaas matier January «Id, 1608, II the Poit Otlici it Cleveland, Ohio, under the Act of Much 3rd, 187».____________________________________ No. 155 Mon., Aug. 9, 1948 KJSA IZ NttODA Demokracija se mora varovati Razlogi, ki utemeljujejo strpnost propagande, svobodo politične akcije v vsakem vladnem režimu, brez oziia na to kako demokratičen je in naj je tudi najbolj liberalen, naj izpoveduje in brani najbolj svobodoljubna načela, se lahko povzamejo v sledečem. Načela, ki jih zagovarja in izpoveduje kaka politična skupina in posamezen njen član ne smejo biti slaba. Če že akcija kake politične skupine ni na prvi pogled gotovo slaba, je redno bolje počakati in tolerirati, dokler se ne dokaže z dejanji, da gre za slabo in škodjlivo stvar in delovanje. , , , Celo, če 50 načela kake politične skupine, očitno slaba, pa jih zagovarja skupina dobrih, resnih državljanov, ki so očividno v prehodni zmoti, pa ni nikake nevarnosti, da bi se načela razširila na večji krog in bi škodljiv tok postal resno nevaren, je večkrat potrpežljiva strpnost še vedno na mestu, da se resni in iskreni ljudje morejo mirno premisliti m odločiti proti zlu in za dobro. Tako je n. pr. odločilo naše Vrhovno sodišče v slučaju proti-vojne propagande Quekerjev. Izjemno včasih državna oblast nadaljuje v strpnosti in popuščanju tudi kadar so načela kake politične akcije slaba in jih izpovedujejo nevredni, slabi ljudje, samo zato, ker bi zatiranje zla prineslo trenotno novo škodo skupnosti. V tem slučaju popustljivost že ni več utemeljena, ampak se razlaga s tronotnimi razmerami, ki popustjlivo ravnanje opravičujejo. Spomnimo se dobe, ko so komunisti v Ameriki uživali in zlorabljali posebne razmere med vojno, ko je višji interes trenotne vojne politike zahteval, da sa radi vojnega tovari-I štva Združenih držav Amerike s Sovjetsko Zvezo ni nasto-palo proti vlmu šTcodTjivSrritt dčIR^nju Hmhnistov v Ameriki, ampak so imeli popolno svobodo svoje propagande. Državna uprava je upala, da strpnost tudi napram zlu, ki je bilo samo po sebi očitno in dasi so bili med akterji samo ljudje, napram katerim ne bi bilo treba imeti nikake posebnega ozira vendar more biti večje važnosti za ves narod in državno celoto, kot pa če bi tedaj bila uporabila ostrino zakonov v obrambo demokracije in njenih ustanov. Sodimo, da je naša administracija šla v tem slučaju predaleč in je zapiranje oči pred očitnim škodljivim delom komunistov ali pa gledanje skozi prste, prineslo več in preveč škode, ali tako je bilo. , • i Ni pa nobenega dvoma več, da. zapiranje oči pred podtalnimi rovarji v Ameriki ne more nihče več opravičevati. Sovjetska zveza, ki je resnična protektorica vseh komunističnih gibanj na svetu,'je v stalnem očitnem nasprotovanju proti Združenim državam Amerike. Komunisti naši in tuji po njenem navodilu nastopajo proti Ameriki na vseh mednarodnih sestankih, v vseh spornih in celo nespornih vprašanjih. Očitno je, da hočei Sovjetska zveza povsod, pa prav povsod, ameriški upliv uničiti, resno uničiti, z vsemi tudi najbolj nemoralnimi sredstvi. Očitno je, da popustljivost Amerike napram komunistom ni dala prav nobene koristi Ameriki, nasprotno: prinesla nam je samo škodo. Komunisti tu pri nas doma niso prav nič upoštevali posebne potrpežljivosti, ki jo je kazala in izkazovala ameriška uprava napram njim bolj kot proti katerikoli drugi skupini. Nasprotno! Smatrali so to za našo slabost in so zlorabljali razmere tako nesramno, da imamo sedaj škandalozne vohunske afere, ki se naknadno odkrivajo javnosti in kažejo, da smo šli prav po robu. Lahko bi bila iz tega nastala katastrofa, ki je nihče ne bi mogel popraviti brez ogromnih žrtev vsega ljudstva. Komunisti so šli v izdajo Amerike v boj proti Ameriki, riskirali so usodo Amerike za zmago komunizma in za imperijalistične koristi boljševizma. Tako so se naši komunisti sami postavili izven zaščite ustave in zakonov. S svojimi lastnimi deli so prepričali ne le uradnike in sodnike ampak vsakega državljana, da je po splošnih postavnih načelih in po pisanih zakonih prav in v redu. če oblast komunista zapre in ga pozove, da za svoja dejanja odgovarja, kakor mora to biti pri vsakem zločinskem slučaju. S tem. da je kdo danes še komunist, zavestno hoče biti član skupine, ki svoje sile uporablja za zrušenje civilizacije, reda, oblasti na kakršnih je zgrajena naša ameriška družba, kakršne si je svobodno izbral ameriški narod. Kdorkoli j« 'toliko Amerikanca, da čuti dolžnost, da je treba braniti Ameriko, danes ve, da jo je treba braniti tudi pred komunisti in boljševiki. Kakor se škodljivih posledic dela navadnega zločinca ne more družba odkrižati drugače kot da ga zapre, tako je nujno potrebno, da gre aktiven komunist' v zapor. Kakor je utemeljeno, da je navaden zločinec kaznovan, kakor določa zakon, tako je jasno, da je zakonito utemeljena proti zlodelom komunistov vsaka kazen, tudi smrtna. Pogosto se sliši ugovor, da ne velja za politične, zločine isto kar velja za navadno zločinstvo. V nekaterih podrobno-sih je to res. Toda nam gre sedaj samo za-osnovno vprašanje in v osnovi mora komunističen zločinec prav tako pred Cleveland (Newburgh), O.— V nedeljo 22. avgusta se vrti veliki piknik skupnih podružnic Slovenske ženske zveze iz države Ohio in sicer na vrtu Slovenskega društvenega doma na Recher Ave.» v Euclidu, O. Naša podružnica je sklenila, da bomo imele po seji 10. avgusta “slower” v ta namen. Servirale bomo krofe in kavo. Prošene ste prav vse članice, da ikinesete kakšno majhno darilo. Saj ni treba kupovati dragih stvari, ker bo vsak najmanjši dar dobrodošel. Lepo bi bilo, če bi imele svoj "Stani” Oddane bodo prav lepe nagrade, od česar bo šel čisti dobiček Ligi katoliških Slovencev, ki pomaga sirotam beguncem, ki toliko trpijo, da ni peresa in roke, ki bi mogla njih gorje popisati. Saj kdor sirotam daruje, ta Bogu posojuje. Torej, prošene ste vse članice, da sodelujete. Seja se iy> vršila v cerkveni dvorani in na svidenje v torek večer. Ana Jakič, preds. -o Sestrični v spomin ki ji ne bo nikdar odvzet. ... Mary je bila rojena v Mrla-kovi hiši na Dolu pri Borovnici. Eno leto je pohajala v prvi razred v Borovnico in ko je bila stara osem let, je šla z materjo, ki so bili sestra moje matere, za očetom v Ameriko — v Chicago. Tu je potem nadaljevala šolo. Tu še žive ljudje, mnogo jih je pa tudi že pomrlo, katerim je pokojna Mary pomagala dobiti delo s tem, da je iz domovine novodošlim Slovencem kazala pot do tovarne in jim bila tudi za tolmača. Kot že prav mlado dekle, so jo imenovali v tistem času kot naj-lepše dekle v slovenski fari, ker je bila zmagovalka na več kon-testih, ko se je šlo za prvenstvo med West in North Side. Bila je vedno vesele narave, družabna, da so jo povsod radi imeli in iskali njene družbe. Številnim prijateljem ali pa tudi samo znancem je bila tovarišica ob poroki. Delala je pri slamnikih, kjer se je stalno borila za pravice nas vseh, ki jezika nismo znale. Ko so ji leta 1916 mati -resno zboleli, tedaj so se tudi za Mary začeli resni časi. Md materjo in hčerjo so nastali samo resni pomenki. V več kot enoletni materini bolezni je Mary dala materi marsikatero resno obljubo in jo po poldne klicala in vem, da so ae jim pridružili tudi moj očka, s katerim »ta »e tako rada imela v življenju. Pogrešamo jo vsi, pogrešajo jo tudi reveži v domovini, v begunstvu, katerim je v zadnjih letih marsikatero solzo otrnila s paketi. Kot se je rada izrazila, ko je ogledovala kataloge a-li cenike, "I went shoping” in potem možu ali bratu naročila: to in to naroči, da bomo potem poslali v stari kraj teti in drugim. Morda ni prav, ko o tem pišem, vendar človeku se je res milo videlo, ko sama tolika reva, pa je za druge jokala in skrbela. Pa trpeči tem bolje razume trpljenje in bolečine drugih. Tiho, mirno je bilo njeno življenje in prav tako tiho je tudi odšla od nas. Ob hladnem grobu smo se poslovili od nje in s cvetjem obsuli njen novi dom, kjer bo Mary srečna poleg roditeljev počivala in pričakovala tudi nas in nas gotovo tudi ne bo pozabila. Tolaži nas upanje, da se zopet enkrat snidemo pri Bogu. M. Blai. -o £ Kmečki davki v Tito-slaviji Chicago, 111. — Redki so apo- kd^roÄLtr^ postala je mati redkejši, saj ti nam navadno tarejo srca, trgajo dušo od du- V pondeljek, 26. julija smo, spremili na zadnji poti mojo sestrično Mrs. Mary Miller, soprogo Martina Millerja, sestro Mrlakovih bratov in sestrično John Petroviča. Z njeno smrtjo je nastala velika vrzel med nami, ki smo jo radi imeli in ki nam je vedno želela biti v po moč, še celo v svoji dolgotrajni bolezni. Vsi smo se bili že privadili njeni dolgi bolezni — celih o-sem let je bolehala. Najhujše je bilo v njeni težki bolezni to, da je bila nepretrgoma priklenjena na bolniško posteljo. V pomladnem času me je imela navado vprašati: “Mary, je drevje že kaj ozelenelo?” čutila sem v teh par besedah tisto, veliko koprnenje po življenju v naravi, a vendar ni hotela tožiti. Po zdravnikovih besedah smo vsi vedeli, da Mary ne bo več hodila v življenju, pa ko smo jo poslušali, ko je govorila s tolikim zaupanjem v tisto bodočnost, ko bo ozdravela, so pač jokala naša srca. če je videla dvom na naših licih, ga je navadno pregnala z: bo že boljše. Nikoli ni klonila razen, kadar so jo daljni prijatelji obiskali, katerih že dolgo ni videla. Tedaj pä je navadno zajokala, da bi se kamnu smilila. Kot rečeno imela je iz dneva v dan tipanje v ozdravljenje obenem pa tudi že tiho udanost v božjo voljo, ki se je zrcalila v prejemanju sv. zakramentov vsak prvi petek in ob večjih prazni kih in v vedni molitvi. Vsak pe tek večer, ne vem kdo naj bi bili obiskovalci, ko je prišla tista ura, ko je bila na radiu pobožnost k žalostni Materi božji je ukazala: Eddie, radio odpri in knjižico mi daj. — Mi, kot zemljani smo včasih mislili, da zato ni bila vljudna napram obiskovalcem, a danes spoznamo prav po Jezusovih besedah: —t Mary si je izvolila boljši del, .družine in se s tem nekako umaknila zunanjemu življenju. Za nekaj let je še sprejela pred-sedništvo pri društvu sv. Neže WOOF, drugače pa je ves svoj čas.posvetila očetu in bratom. Skrbela je zanje v zdravju in bolezni. Že v poznejših letih se je poročila z dobrim slovenskim fantom, Martin Millerjem, rodom iz Vrhnike. Ker je družina še vedno potrebovala gospodinjo, so ostali kar vsi skupaj in tako je Mary več let oskrbovala sedem-člansko družino, ki pa se je iz leta v leto manjšala. L. 1936 so oče, stric Mrlakov, u-mrli; trije bratje so se poročili in tedaj se je začelo Mary o-betati življenje ‘z manjšim naporom in delom, Pa — bilo je začetkom meseca avgusta pred osmimi leti, ko se je bliskovito raznesla novica v fari: Mary Miller je zadel mrtvoud. . . In od tedaj naprej je Mary trpela, kot se je eden naših zdravnikov izrazil: najhujšo, dolgo mrtvoudno bolezen, v kateri ni bolnik ne na tem, ne na onem svetu. Veliko požrtvovalne ljubezni sta ji v dolgi bolezni izkazala mož in brat, prav tako tudi njena sorodnica Jennie Mrlak. V mnogih pomenkih, ki smo jih imeli med sabo je vedno skrbela, če bomo vsi glave izgubili, če bi le on umrla. V prvi vrsti molite zame, je rekla, in pohlevno me pokopljite, vedno sem bila preprosta, naj bom še ob smrti. In tako se je tudi zgodilo. Resno dostojen pogreb je imela ob udeležbi mnogih prijateljev in sorodnikov, ki smo sicer jokali radi ločitve na tem svetu, a obenem pa ji privoščili blaženi mir v tako srečni smrti.tUmrla je previde-na s sv. zakramenti za umirajoče v krogu vseh svojih sorod Množični sestanki Ljudska oblast obravnava vse važnejše zadeve na množičnih sestankih. Tako se ustvari videz, da je vse, dobro ali slabo, sklenilo ljudstvo samo, zato se pač ne sme nihče pritožiti niti upirati. Množični sestanki se pač vršijo pod geslom: “Ljudstvo samo ima oblast v rokah!” Razume se, da je udeležba na množičnih sestankih obvezna. Tako sem se jih tudi jaz, ki pl šem te-le vrstice, moral udeleževati. Pišem torej le, kar sem sam videl in slišal. Videli boste pa iz sledečega pripovedovanja, kako malo ima ljudstvo v tako važnih zadevah kakor so davki, odločati. Slika leta 1945 Leta 1945 je na enem izmed prvih množičnih sestankov v letoviškem kraju na Gorenjskem pojasnjeval zastopnik ljudske oblasti v okraju, (prej okrajno glavarstvo) davčno vprašanje v novi Jugoslaviji. Rekel je: “Nič več se ne bodo povrnili tisti žalostni časi iz gnile Jugoslavije, da bi kmeta odirali z davki in mu za davke pobirali zadnjo kravico iz hleva. Kajti odslej si bo ljudstvo samo odmerjalo davke.” Mislili smo si, to bo pa res lepo. Saj davek je bilo zmeraj težko plačevati. Pa je zastopnik nadaljeval: — “Seveda bodo davki tudi v bodoče še obstajali. Pa le v začetku; ko pa se bo vsa industrija podržavila, bo imela država öd nje toliko dohodkov, da ne bo treba kmetom plačevati skoraj nobenega davka.” Mis-slili smo si, da resnico govori, saj je bilo že splošno znano, da so industrije podržavili že koj prve mesece. Pa nam je še tudi druga misel hodila po glavi, da se more zgoditi, da kmet ne bo več gospodar svoje zemlje, kakor ni tovarnar več gospodar svoje tovarne. Skratka, da bomo morali kmetje v kolhoze Samo ob sebi je umevno, da po tem ne bo treba nikomur več plačevati davkov, ker nihče ničesar več ne bo imel. Radi bi bili ph vendar videli, da se zastopnik oblasti malo bolj določno izjavi, zato je vstal eden izmed kmetov in rekel: “Hvala Bogu, sedaj Vsaj ne bo več financer sitnaril okrog hiše in rubil za davke.” Ta kmet je namreč imel v stari Jugoslaviji tudi obrt, ki mu je precej nesla, le davka ni nikoli rad plačeval. Tako je bil sedaj prepričan, da v “ljudski državi” ne bo NASA MICKA IMA TUD BESEDO Okiddki, pa dajmo začeti tam, kjer smo zadnji pondeljek odnehali, namreč o tisti strašni vojski okrog naše hiše, ko se je naš spravil z vso ihto na zajca, ki je tako lepo čičkal na vrtu. Jaz nisem hotela gledati tiste morije, pa me je le premagal firbec, da sem ostala med vrati, si zatisnila ušesa in zijala, kaj da bo. Zdajle pa bo, kar bo. sem si rekla, ko je on dvignil puško k licu in pomeril. Je že po njem, to 'se pravi po zajčku, sem si mi slila, tiščala očesa in še zamiža la sem, da ne bi videla, kako bo zajček prevnil kozolček tje po naši lepi travel. Ubožček! To se pravi, kdo ga je pa prosil, naj pride zijala prodajat na naš vrt.. Mižim in tiščim ušesa, pa nič. Pogledam in vidim našega, kako tišči puško na licu, nekam meri, odmakne puško, jo zopet nese k licu, pa zopet odmakne. Potem pa pogleda puško, se ozre vame in zavpije: — ‘Jimmyu povej, naj hitro najde muho'ji puške. Videl sem ga, da je imel včeraj orožje v roki in mi'je zdaj, zmene, muho zgubil. Reci mu, naj mi jo hitro najde, če ne, bom šel jaz v hišo in takrat se ne bo prav izšlo. Pa brž, pravimi Kaj mislite, da bo zajec ves dan čakal, kdaj ga bom jaz in če ga bom!” I Naglo skočim v hišo in vsa iz sebe povem ta malemu (ki bo doma imel), kaj b> oče rad. Videla sem, kako je mali ves prebledel in žemlja, ki jo je basal v usta, mu je kar v ustih obtičala. Naglo je skočil v sobo in predno bi jaz naštela do pet, je že priletel ven z neko stvarco in skočil skozi vrata. Slišala sem, da se z očetom nekaj pogovarjata, to se pravi, samo očeta sem slišala, sinko je pa bolj poslušal. Povem bebiki, kaj se godi o-krog naše hiše, oziroma kaj se bo in sem jo silila, naj bi šli o- nikov. Stisnila in poljubila je več toehe plačevati davka. In Razpelo, h kateremu je toliko res prvi dve leti “svobode” dav-molila v svoji bolezni in že je ki na kmeta niso bili veliki, — stopila čez prag večnosti, kjer Kmet jih je lahko plačeval in sta jo gotovo vzela v objem oče g; je tudi lahko še privoščil kak in mati, katero je prej vse po- kozarec vina. Slika leta 1947 Jeseni leta 1947 je bil zopet napovedan množični sestanek za odmero davka kmetom. Na sestanek je prišel uradnik finančnega odseka na sedežu o-kraja. Ta se je doslej s kmeti kar lahko sporazumel pri odmeri davkov. Tako smo bili prepričani, da bo tudi v tretjem letu stvar z davki tako lahko in gladko tekla, kakor prvi dve le ti. Toda lepemu vremenu, sledi nevihta in tako je bilo tudi s kmetskimi davki, čez nekaj tednov Skliče namreč krajevni ljudski odbor sestanek kmetov zaradi ponovne odmere davkov, to je zaradi popravka kmečkih davkov za dve in pol leti nazaj: za drugo polovico leta 1945 ter za leti 1946 in 1947. Zopet je prišel uradnik finančnega odseka okraja na sestanek. A to pot je bil davek za vsakega kmeta že predpisan od okraja samega in to za dve in pol leti nazaj. Navzoč je bil tudi sam šef finančnega odseka, ki je pojasnjeval, da država potrebuje veliko denarja za obnovo, češ, da hočemo vse sami zgraditi in da ne maramo nobene pomoči od Angležev in Amerikancev. “Mi bi lahko dobili od njih pomoč,” je dejal šef finančnega odseka, “zato pa bi mi postali njih kolonija. Tega pat mi ne maramo. Si bomo raje sami pomagali. Zato je vaša državljanska dolžnost, da tudi vi pošteno prispevate za obnovo poruše- be ven zijala prodajat. Povedala sem ji, da se mi sicer smili živalica nedolžna in krotka,e ki tam v travi tako lepo čaka, da bi jo kdo apodrtičil. Bebika se je pa smejala in rekla: “Le pojdiva gledat, saj menda ne bo tako hudo.” Šli sva ven gledat vojsko. On je bil medtem že pritrdil tisto stvar na puško. Slišala sem malega, kako je zaprosil očeta: “Ata, daj, da ga bom jaz!” “Tiho!” ga je lepo poučil o-če, “tega je treba spraviti» poti, ki mi že od »pomladi žre vršičke pri rožah. Ne bo jih več, če kaj vem! Kar pazi, kako se bo prevrnil v travo.” Morda se bo pa res, sem si mislila in po-žabila zatisniti ušesa. Sem se / bila že nekoliko privadila, saj ni bilo tako hudo, kakor sem -pričakovala, da bo. Naš je zopet dvignil puško, pomeril in plink — je nekaj reklo. Vse zdravo! Ne vem, ali se mi je samo zdelo, ali sem pa res videla, kako si je zajček z levo tačko popravil muetačke. “Previsoko,” je menil on in zopet pomeril v zajčka. Spet je rekplo: plink — in naš je zavpil: “Morto!” Jaz gledam in vidim, da ni nič spremembe na bojnem polju, pa vprašam našega: “Kaj sta bila dva?” “Kakšna dva?” zavpije on razdraženo. O, jej, sem si mislila, ga že prijemlje, treba bo lepo govoriti ž njim, ker je videti nasajen. Zato sem prav pohlevno rekla: “Ta že ni morto, ki tako lepo teče na Svetkov vrt in naravnost v živo mejo. Pa če si rekel morto, si moral katerega drugega, tega že ne!” “Zlomek,” je rekel on, “pa samo dva naboja sem imel. Počakajte, bom skočil po druge v hišo!” “Ata, ali jih imaš dovolj v zalogi?” ga poredno vpraša behüt». Jaz bi ga kaj takega ne upala vprchat, bebika pa že, ki jo ima tako rad! Ve * v v njej jezno odvr .. . bebiko sva se spogledali, si mežiknili in se nasmehnili. Jimmy je pa v tem tekel okrog naše meje na Svetkov vrt in tam brskal za zajcem. On je že bu-til iz hiše, naglo stresel krogle r puško in zavpil Jimmyju: — ‘Ali je tam?” “Aj do no!” je mali odvrnil in začel brskati po grmovju in klicati skrivaču: ššš, šššš! ‘Ata, glej, je že skočil ven!” je zavpila bebika. “Kje pa je?" je vprašal oče in gledal na vse strani za zajcem. “Daddy, ravno proti tebi skače,” mu pove mali s sosedovega vrta. Med našim in Svetkovim vrtom je namreč visoka živa meja in tako ni čudno, če naš zajca ni videl, čeprav mu je bil skoro pod nogami. “Za njim skoči in ga zapodi kam drugam!” je on naročal Jimmyu in držal puško pripravljeno na strel. “Ata, ali ga smem prijeti, če ga bom lahko?” zavpije mali, ko skoči za zajcem. “Kajpak, prijemal ga boš,” mu reče oče, “zapodi ga kam, da ga bom lahko videl in mu natresel svinca v kožuh.” “Ata! ata!” zavpije tedaj mali, “poglej, že leti po Svet-kovem vrtu, daj ga, daj ga!” “Čakaj, da se postavi bolj na piano, da ne bom streljal v Svetkov» hišo,” je rekel on in držal puško pripravljeno. Vidite, prav zares sem mislila, da bom danes končala to povest o vojski pri naši hiši, pa ne gre in ne gre. Toliko važnih pripetljajev je bilo z zajcem, da bi rada vse natanko povedala. Saj sem tyla takrat prvič na lovu jn vsi, razen našega, smo se tako lepo zabavali, da nikpli tega. Torej bom pa še prihodnjič nekoliko, boste videli, kake je tista krotka živalca nazadnje le odnesla zdravo kožo. To se pravi, prav vso ne, mislim pa, da je še danes kje ne domovine s plätilom davkov - . za dve in pol leti nazaj.” Na- ! med živimi, cesar sem na vso pravil nam je kar lepo pridigo ,°>°č vesela ker se m, smili, ki (Dilje ni 3. ittini) V6 teko luštkana. _ " jnnCRTgKA DnvrWTK. AUGUST FR. JAKLIČ: Peklena svoboda Poveet o Jjubljanski in ižanski revoluciji leta 1848 “Lej ga!’ mu je rekla. Inko je opazila, da ima solzne oči, muje še dejala: “Ne vem, če si jokal, ka-li.” "Kaj češ,’ je odgovoril in ji pokazal skozi okno: "Lej, tam zadaj so Skrilje. Tam je moje srce!" "Kako si otročji! Tam je .graščina! Ali si že pozabil?’’ "Tak sem!" Janez je pa tudi pogledoval na ižansko stran. Toda tisto, česar se je najbolj spominjal, ga je dražilo. Ni še pozabil, tudi odpustil ni še bil. O, še vse bi bil rad povrnil, kar je bil dolžan graščini in tistemu njenemu Lahu. Z obrestmi bi mu rad dal nazaj. Eno leto je sedel na Žabjeku- Vklenjenega so ga gnali na Turjak in potem v Ljubljano in potem ga je Menat spravil še ob dekleta in domačijo. K ivojakom je moral iii in se daj si išče s pohabljeno nogo dela za zdrave roke. Ob vse ga je del. Kes je, da bi dobil lahko ženo, saj se mu dekleta kar ponujajo, kakor je v mestu navada, in tu di posteljo in zibel bi mu mati lahko kupila, toda kam bi šel z ženo, ko je povsod tako tesno. Tam na Skriljah je bilo drugače ... In ko je tako jezno gledal na Ižansko, je pač videl ti sto piko pod Mokrcem, hišo na Preseki, in v duhu je videl tudi gozdarja. In ko se mu je zdelo, da sliši tisti onemogli otroški jok iz Cecmanove bajte tedaj je zavrelo po njem, da je odskočil od okna in hitro prijel za delo, da mu je odleglo in je pozabil. Pri Ižanki so se dostikrat pogovarjali, kako je bilo na Skriljah. Lepo je bilo tam, samo ko bi graščina ne bila tako ne- , reč, ki jo misli pogoltniti-graščina in. se ruvati z njo toliko .časa, da popusti. Kaj ni mislila tudi Mokrca spraviti v svojo malho? Ha! Kdo pa je bil tisti, ki ji ni pustil? Ali nisem bil jaz, Tone Krivanoga, ki sem ji potegnil Mokre iz golta prav že zadnji hip? Ha! Ali ni bilo tako? Ali si že pozabil? Ko bi ne bil jaz takrat na Žegnanem studencu, kje bi bil Mokre! Noben Škriljan bi ne smel stopiti vanj. Tako je pa Mokre ostal kmečki. Kaj ni res?" Glavan je bil že zdavnaj iz-previdel, da z ugovarjanjem Tonetu ne pride blizu, da ga Tone z jezikom gredoč poseka. Zato je vedno pustil, da je njegova obveljala. Pred materjo je popravaljal Tonetove besede šele potem, ko ga več zraven ni bilo. . V četrtek med postnimi kva-tri pa jim niti na misel ni prišlo, da bi bili prežvekali stare reči. Sam antikrist je bil v mestu in je delal čudeže. Sicer so rekli, da bo denar sejal, kadar bo pričel, sedaj pa samo ljudi meša, da so ob glavo. “S čim jim je zavdal? Denar mora pač tudi imeti! Kje se je ustavil?” Tone se je nepopisno kesal, ker je tako dolgo spal, da je zamudil antikrista. Sam sebe je zmerjal z naj krepkejšimi priimki. Pa tudi gospodinji ni prizanesel in Janezu ne, kar se toliko nista pobrigala, da bi bila vsaj izvedela, kje se je antikrist ustavil. Saj tako preprost vendar ni, da bi ostal kar na cesti pod milmi nebom. Gospodinja se je branila, da z antikristom noče nič imeti, da noče grešiti zaradi njega. ‘Kaj misliš, da je meni kaj L?! Denar! AUG. IH« koLedar društvenih PRIREDITEV AUGUST 15,—S’ 'oiska tekma na itre-lišču Eucli-: Rifle kluba. 16. —Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi svoj piknik na Močilnkiarjevi farmi. 22.—Prireditev skupnih ohij-skih podružnic Slovenske ženske zveze v SDD na Recher Av. 22,—Lake Shore Post št. 278 letni piknki na John Miheličevi farmi. 22,—Društvo Soča št. 26 SDZ priredi piknik na vrtu Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. OKTOBER 10,—Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi banket v Slovenskem domu na Holmes A ve. 16.—Društvo Sv. Kristine št. 219 KSKJ ima svojo plesno veselico v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 16 — Podružnica št. 8 SMZ praznuje deset-letnico svojega obstanka v Slovenskem domu na Holmes Ave. 17,—Jesenski koncert društva Zvon v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti. 24. — American Legion’s letni "Clambake’’ v svoji dvorani (Knausovi) na E. 62 St. in St. Clair Ave. Pričetek db 6 popoldne. VESTI SLOVENIJE in je vse njeno, kar ji je všeč, in izpuli kmetu iz rok stvari, ki so bile že od davnih dni njegove. Lepega dne se kar postavi graščina: “Stoj, to je naše!" ih kmet se mora obrisat in še molčati mora, da ne pride v graščinsko ječo. Kajpak se je Krivanoga veril, da je le zaradi tega tako, ker se kmet preveč boji in misli, da je “fešnar” sam Bog Oče nebeški in najbolj zanikrn logar sam Sin njegov. “Upreti se je treba. Zobe je treba pokazati graščini in hitro pograbiti tisto (Nadaljevanje s 1. štren?) TUVl EN DUHOVNIK SE-. VEDA. — Težko si mislite v Jugoslaviji proces proti “zločincem," da ne bi med zločince postavili tudi kakega duhovnika. Tudi ta proces ni minil ■ brez tega. Obsojen je upravitelj ljubljanske šent peterskej župnije, pod katero' spada vas Bizovik, na 18 let. Župni upravitelj Ivan Pavlin je baje sprejemal s Koroškega pisma beguncev in jih pošiljal v Bizovik Uršuli Pavčič. Torej za pošiljanje pošte 18 let! Seveda je sodišče iz tega naredilo, da je hotel “vpostaviti protiljudsko oblast." Sedanja vlada hoče na vsak , hovno sodišče. To je res klecnilo pred komunisti in dva od petih železničarjev obsodilo na smrt, drugim pa zvišalo zaporne kazni. Tako sta obsojena na ustrelitev železničarja Anton Snoj in Karl Petaros. Sedaj bo imel javni tožilec mirno vest. j ' ZLOČINCI NA LOPATI. — iVsa Slovenija je polna ziočin-,cev. Državni tožilec jih je našel tudi na Lopati v hinjski fair! v Suhi krajini. Zločin teh [zločincev proti priljubljeni i"ljudski” oblasti je v tem, da niso izdali treh fantov in jim še pomagali, ko so v noči od 12. do 18. maja prišli s Koroškega n kot vidimo na Dolenjskem prav tako malo priljubljena kot na Gorenjskem. Ko beremo o teh neprestanih procesih proti zločincem, se resno vprašujemo, koliko je še na Slovenskem ljudi, ki niso zločinci v očeh te “ljudske" oblasti. Odkar tedaj vladajo komunisti, so postali Slovenci narod zločincev. MOSTARSKI 8KOF 11 LET. . Pa da ne boste mislili, da so samo Slovenci, zločinci, naj tu dostavimo, da je bil obsojen mostarski škof v Hercegovini dr. Peter Cule na 11 let. Tudi on je upornik proti ljudski oblasti. Z njim je bilo obsojenih še osem drugih oseb, duhovnikov njegove škofije in nekaj redovnih sester, na zapore od 6 mesecev do 8 let. Vse v imenu nove svobode, ki je zasijala srečnim Jugoslovanom. ■o------- KMEČKI DAVKI V TITOVI-NI # (Nadaljevanje « 1 «trsni) 0 častni dolžnosti plačevanja davkov. Kmetje so postajali že nesrt-pni in radovedni so začeli spraševati, koliko se jim je davka za nazaj predpisalo. Šef davčnega odseka je imel s seboj davčno knjigo in je vsakemu povedal, koliko ima plačati. — Kmetje so kar strmeli nad visokimi številkami, ki jih je navajal, se čudili in zmaj sn eli z glavo, češ, saj to ni mogoče. .. Predpisi so bili pet do desetkrat višji kakor je bil povedal uradnik finančnega odseka mesec | poprej na množičnem sestanku. Pri teh številkah, ki jih je na- 1 vaj al šef davčnega odseka, ni->so mogli kmetje več ostati mir-Ini. Kakor v razburjenem panju se je pričelo splošno prerekanje in padale so razne priporu be kot: “Polovico živine bo šlo iz hleva, če bom moral toliko plačati" ali “Vse tri krave bom davek, ker de- nam ne bo treba plačati?” Drugi je pa planil kar z vso resnico na dan: “Že vemo, kam pes taco moli! V kolhoze nas bi radi spravili kakor v Rusiji. Tako da ne bomo več gospodarji na svoji zemlji, ampak navadni poljski delavci v obdelovalni zadrugi.” Šef finančnega odseka se je zopet oglasil in poj sani!, daje ta davek predpisan na novo za dve in pol leti nazaj in ga država mora pobrati, ker je res v stiski. Toda za bodoče, da bo za kmeta edina rešitev pbdelovalna zadruga. Tgko ta večer na sestanku ni prišlo do nobenega sklepa. — Kmetje so zahtevali znatno znižanje davkov, šef finančnega odseka pa je vztrajal pri predpisanih odmerah. Tako so se pozno v noč ljudje razšli brez sporazuma. Tov. šfef je nato poslal davčne odmere krajevnemu odboru s pozivom, naj ta sam pravično porazdeli davek na kmete, in s pripombo, da ga lahko manjšim kmetom tudi zniža, seveda pod pogojem, da za razliko poviša davčni predpis večjim kmetom. Večji kmeti pa so že itak imeli ogromne predpise. Zato so se člani kra jevnega odbora ustrašili tega dela in so vrnili vse akte finančnemu odseku pri okraju. Reč se je tako malo zavlekla. Med tem časom pa so na finančnem odseku pisali položnice in jih razpošiljali kmetom s pozivom, naj plačajo davek v 14 dneh, sicer da bo rubež. Slika leta 1948 Zadeva je postala resna. Zvedelo se je, da so v nekaterih občinah že rubili za davek in pri tem za smešno nizko ceno jemali kmetom živež, pridelke, živino. Šlo'je torej zares. Davčna uprava ni smela po nalogu partijskih šefov nič popuščati. Večji del kmetov je torej plačal davke kot so bili predpisani, čeprav s skrajno tgžavo. Marsikaj so morali prodati, da so dobili gotovino za davek: ne- ska oblast, v njih srca pa huda grenkoba proti tej oblasti. Zakaj je ljudska oblast tako pritisnila v davkom in še kar za nazaj? Prvič zato, ker rabi denar, ker so ravno državna ' podjetja stalno v izgubi, deficitu. Pričakovanega in obljubljenega dobička ni. Drugič zato, ker hoče oblast prisiliti kmete v kmetijske obdelovalne zadruge. Pravilno bi jih moral po sovjetskem vzorcu imenovati kolhoze. Ali ime zadruga i-ma med nami Slovenci dober glas, ker so nam zadruge veliko pomagale in smo jim zato vedno zaupali. Kolhoz pa pomeni nič več in nič manj kot to, da bo iz svobodnega slovenskega kmeta postal robotnik kolhoza. o--------------------- Konvencija Liberalne stranke v Kanadi Ottawa. — Dosedanji kanadski zunanji minister Louis Stephen St. Laurent je kandidat za predsednika narodne liberalne stranke in s tem tudi naslednik predsednika vlade MacKenzie King a. St. Laurent bi bil prvi Kanadec francoskega porekla, ki bi postal predsednik vlade po letu 1918. Drugi kandidat je pa minister za poljedelstvo James Gardiner, ki je po poreklu Škot in po veri protestant. Narodna liberalna stranka ima svojo konvencijo te dni in bo napravila potrebne sklepe. Nasprotovanja med zapadnimi in vzhodnimi pokrajinami, med rimokatoliki in protestanti, med francoskimi in angleškimi Kanadčani so že večkrat bili zelo hudi v političnih bojih Kanade in se pojavljajo tudi sedaj pri izbiri kandidata. TEKOM ČASA, to se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik Jiahaja na St. Olalr Ave. In E. 62 St., Je okrog 36 drugih zobozdravnikov v tel naselbini prakticiralo In se Izselilo, dočlm se dr. Župnik Se vedno nahaja na svojem mestu. Ako vam Je nemogoče priti v dotik» z naAlm zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik lzvrtil vsa morebitna popravila na njih delu to ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora. Delo Izgotovljeno brez odlašanja r j”Tzmk 6131 SI. CLAIR AVB. vogal E. 62nd St-: vhod «am# na E, 62 St. Prad le odprt od «:30 «J. do «. sv. _____Tel.: EN «13_ DO YOU SIT VITAMINU «artoSE* da a* mdma mkmMO’ «MM., Jk dweTmday «»S tttteSSSS SLttSttSS SSatfM h* <***•" 5*3«* MM uuweAToea. ■* dar denarja nimam, takrat" je antikrist!" ‘Ti že, ko nič ne veruješ. Sej si še konjsko meso žrl!" . ‘Hahaha! Dobro smo se oblizovali! Samo premalo ga je bilo gospodi ostalo.” “O, nesnaga!” “Dobro je bilo, tako pravim! Pa brez greha tudi! Ničmanj vere nimam sedaj, ko sem jo imel prej, preden sem pokusil konja! Hahaha! Sedaj moram pa še antikrista videti! Fant, greš z menoj ?’’ se je obr nil Tone k Janezu. “Bova vsaj videla, kakšen je in koliko premore.” Fant je bil takoj pripravljen. In ko so položili žlice in odmolili, tedaj sta bila Tone in Janez že na poti za antikristom. “Morava ga dobiti!" “Ob vero bosta, ob zveličanje! Fant, ostani doma!” Mati ju je zastonj ustavljala. Tone Krivanoga ji je odvedel sina. Morebitne pomisleke fantove je Tone lahko že v kali zadušil rekoč: ‘Mati je kakor vse ženske. Misli, da vero takoj zapraviš. Ce je nočeš, je pa ne. Kaj ne znamo opostolske vere? Šest resnic pa tudi znamo. In to verujemo! In to je naša vera, vse driigo so čenče, pa naj bo konjsko meso ali žveplenke. Kaj, fant? Misliš, da bi naši veri kaj škodilo ako bi antikrista takole malo ukanili in bi za kako pijačo nekoliko puščali njegovi mošnji? Kaj misliš, da ima antikristov denar kaj mfnj cene kakor drugi? Noben denar ni žegnan in se tudi noben žegen denarja ne prime. Meni verjemi! Pa tudi noben denar žegna ne prinese, samo toje hudič, ker brez njega ne m/re-mo biti. Saj še lunka žghnja ne moreš dobiti brez denarja! |Tako ti rečem, če bova videla, da ima antikrist res kaj prida denarja v vreči, se bova potrudila. In — če ne bo drugače, bova še v veri za malo časa kaj popustila. Noben pater se ne nehvaležno, da se hoče ljubezni do nje! V PTUJU NA ŠTAJERSKEM je bilo v tistih dneh tudi obsojenih več “teroristov,” to je ljudi, ki so proti vladi. Dva sta bila obsojena na smrt, trije na 20 letno ječo. DVA ŽELEZNIČARJA V SMRT. — Aprila meseca je sodišče v Ljubljani obsodilo več železničarjev na dolgoletno ječo in prisilno delo, ker da so sabotirali delo na železnici. O tem smo poročali. Toda javni tožilec ni bil s to obsodbo zadovoljen. Zdelo se mu je premalo. Mladi poba, ki je sedaj javni tožilec v Ljubljani, je hotel krvi. Pritožil se je na Vr- bo obotavljal dati odveze za greh, ki sem ga naredil takrat,, ko sem ogoljufal antikrista He-e! boš videl, fant!" (Dalje prihodnjič.) tera so _______ sta. Pri Papež Frančiški na Lopati št. 22 so našli zavetišče in hrano. Govorili so še z Marijo Novak, Papež Silvestrofn, Papež Malko, Papež Marijo in Papež Antonom. Sodišče je te strašne zločince, ki so storili beguncem dobro delo, obsodilo takole: Novak Marija je dobila 10 let; Papež Silvester 8 let, Papež Malka 7 let, Papež Frančiška 7 let, Papež Marija 2 leti, Papež Anton 1 leto. Najbolj so bili hudi na Pape-[ža Silvestra. Ta fant je tajnik krajevnega odbora Osvobodilne fronte za vas Lopato. In vendar je pomagal svojim prijateljem, ki so prišli pogledat v ; domačo vas iz Koroške. Tako se sme. torej Osvobodilna fronta 'zanesti na svoje tajnike. No, fna Lopati bodo TeS tudi za na-j prej težko našli tajnika, ki bi bil za “ljudsko" oblast, ki je bom dobil skupaj za davek." Ali: Nemogoče, da bi to plačali! Pa zakaj za dve leti in pol nazaj? Odkod naj vzamemo denar?”, so klicali šefu davčne uprave. Prerekanje je trajalo pozno v noč. Šef finančnega odseka je poslušal razburjene kmete in se smehljal. Ali jih je hotel potolažiti ali se iz njih ponorče-vati, ne vem, ko jim je rekel z lahnim nasmehom: “Saj si lahko pomagate na ta način, da osnujete obdelovalno kmetijsko zadrugo. Kot člani zadruge ne boste imeli plačevati skoraj nobenih davkov. Ta izhod imate in dolžan sem vas nanj opozoriti." Pa se je oglasil nek kmet: “Poprej si nam rekel, tovariš šef, da država*nujno potrebuje denar za obnovo. Če pa gremo kmetje v obdelovalno zadrugo, odkod bo potem država vzela denar za obnovo, ko ga , —Mesto Pittsburgh ima več mostov kot katero drugo mesto v Zed. državah; ima jih namreč okrog 60. ■ELO B0IIJ0 ‘o preteku 14dnevnega roka sta se pojavila iv kraju dva mladeniča dobrih 20 let stara, bivša partizana, tovarniška delavka in začela za rubež popisovati razne predmete zlasti pa živila pri onih kmetih, ki še niso plačali davka. Rubila sta v prvi vrsti živež. Zato sta povsod najprej pregledala shrambe. Žito, mast, meso, to jima je najbolj dišalo. Rubila sta te predmete po smešno nizkih cenah, kakor se je to izvedelo tudi iz drugih občin. Da ne bi Za hišno delo, 2 dni v tednu, pranje, likanje in čiščenje. Pokličite GArfield 3474. (156) MALI OGLASI Lepa zidana hiša naprodaj V bližini E. 186. St., za 1 družino, 6 sob, sprejemna soba, jedilna kuhinja, 1 spalna soba spodaj, 2 spalni sobi zgorej in kopalnica, beneški zastori, storm doors, windows and screens, garaža, vrt z nekaj sadnim dre- viem> vse je v dobrem stanju in jim zarubljenih živil dejansko Ise lahko takoj vselite vanj. Za vzeli, so jih kmetje iv strahuj podrobnosti pokličite hitro sami prodali po dosti u-godnejšžh cenah in so tako prišli do denarja in plačali davke in rubežne stroške. Nekateri so si denar tudi izposodili, drugi so prodali državi (lesnih trgovcev več ni) stoječ les in na Edward Kovač Realty 960 E. 186. St. (x) 5 lotov naprodaj Naprodaj je 6 krasnih lotov s trgovcev vec ni; siujcv ic= m “«i . . . . . ., . . račun prodanega lesa dobili de- Mmm drevjem zasajenih, jako nar, samo c^o se rešili pogub- dobra zemlja. Nahajajo se na ne prisilne prodaje. Highland m Trebiaky «atah v Ena M )t računala na miloat Richmond Heights. Zamfonna- Neka kmetica pa le ni plača- cije pokličite IV 8389. (165) la davka. Upala je, da ji bodol - ^ • prizanesli. Prišel je državni | mse impreuuj kamjion in na njem poleg So-1 ferja še dva jnilicionarja (oro- Fina hiša za 2 družini, 5 in 5 sob. Za 2 družini po 4 in 4 dva jnilicionarja (uiu-i žnika), dva delavca in dva u-H»; garaza * 3 aVte' ,?a9C radnika davčnega odseka. Po-Mff zapušcmose prodahiso brali so kmetici, vdovi, stari » 1 družino 6 sob je zdaj pra-čez 60 let, ki je pred okupacijo Him za 1 druzmo 8 sob, je zvesto pomagala partizanom, prazna. Zelo dobro zgrajene hives živež, moko, suho meso, ši- še. Razkaže se vam jih po dogo-valni stroj, vse to za smešnojvoru, če pokličite MU 1310. Ameriški pUotf šestnajstih F-M> "Shooting'Stars" m pot, v Nemajosose «stolni, v oLm Anglija, kjer pMom «odkujejo svoja m?^TZu Vm S - Ti letalci, ki so sedaj v Fuerstenfeldbmck a Nemčiji, so napravn s tem, letal, 5,000 ml, dolgo pot v 12 urah in pol. ceno 5000 dinarjev. Za to blago bi ženska dobila v prosti proda ji najmanj šestkrat toliko, torej 30,000 dinarjev. Seveda so računali kmetici poleg davkov stroške rubežni 3500 dinarjev. To je samo en primer, kako postopa ljudska oblast z ljudstvom v novi socialni državi, ki ne pozna usmiljenja, kadar gre za koristi državne bla gaj ne. Kmetje so morali torej plačati pretirano visoke 'davke za nazaj, četudi so se za to zadolžili ali morali prodati stoječ les ali živino iz hleva. Toda v njih glave je prišlo spoznanje, kaj prav za prav pomeni ljud- (166) Super Market naprodaj Grocerija in mrzlo meso, stanovanje 3 sob, zmerna najemnina, lease za 5 let. Prodaja na debelo 370,000 na leto. Knjige I kupec lahko pregleda. Zelo dober kup. Pokličite IV 5956 po 7 zvečer. Wm. J. Van Aken Org. PR 3777. (155) PrijateTs Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave. <■ E. SUM ^I>IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1I>INII>IIIIIIIII>IIIIII>IIIIIII>>>II>>>IlIII>>I>I>>>l>>>>>>I»»»»I>>>tzL = = PREKLETA KRI ROMAN Karel Maueer Fantje navijajo vrv okoli. Vrv spet polzi v globino, mladega jesena. | Vižar z obema rokama grabi “Na glavo pazi, da kam ne za jesen. Zdaj bo morda prizadeneš," svetuje Kocjanov, jšel Tomaž.' “Pa steno priveži na pas, da ti ne bo vnapoto.” Frone je ves zmeden. Grmač še nekrat pregleda vozle in zanjko, ki drži Fronca čez prsa. “Počasi spuščajte." “Počakaj," se prav nazadnje domisli Grmač. “Kamen lahko prežre vrvi. Nekaj je treba podstaviti, da bo vrv prosto tekla." Potlej so privlekli mlado bukev, ki jo je podrl sneg in jo položili na rob. Vrv bo vsaj po gladkem tekla. Luč izginja. Fantje počasi odvijajo vrv. Francka je nehala veka ti. Vse strmi za lučjo, ki izginja v globino. V srcih je.nekaj težkega, že slutenega. "Če so notri, so mrtvi,” hlip-ne Vižar. Nihče mu ne odgovori. Iz globine ni glasu. Toda vrv je mlahava. Frone mora biti na dnu. Boštjan sloni čez rob. “Froonc!” Daleč spodaj gori lučka. Nobenega odziva. “So doli?" Tudi Boštjanu se trese glas. Zdaj Froncov glas votlo bobni po steni navtegor. Vsi ga slišijo. Mrtvi. Fantje vlečejo. Grmač je pri bukvi, da pomaga, kadar pride vozel. Brazgotina! Vičarjev. Tiho ga odvezujejo. Nihče ne more gledati starega, ko pade na kolena. Zdaj je še Mrkovec. “Božja volja," ječi Grmač in pomaga vrvi spet kvišku. Tudi Mrkovec je na gazi. Vrv gre po Fronca. Počasi gre luč kvišku, skale se svetle, bled obraz. Frone se odvezuje. V obraz je tak, kakor da mu je vsa kri ostala v jami. Grmač snema klobuk. "Za vse tri rajne — Oče naš . . .” Vsi molijo. Potlej gre Kocjanov po voz. Drugi razvezujejo vrvi. Pri Mr-kovcu, pri Vižar ju in pri Pi-škotarju gori luč vso noč. Mrliče devajo na pare. Vsa vas je tiha. Kropilci se kar srečujejo. K Mrkovcu, k Vižar ju, k Piškotarju. Tiho govore ljudje, kakor da jih je groza. ‘Matevž in Tomaž sta se udarila." Nemara bo le res, da je Matevž takrat Tomaža s soro. Bogve, noče nobeden nič re-Francka bruhne v vek, Vižar či. V srcu pa vsak verjame, sloni na jesenu in glava se mu j Le kako je Mrkovec prijel trese. Boštjanove oči so mo- zraven?” tne, nekam ing ubij ene, j Seveda, s Tomažem sta bila Potlej leti kamenje na pokrov, za kamenjem prst, težka ilovica. Tri nove gomile. Tudi Lojzka je bila na pogrebu in sicer v črnini. Saj še starega ni obžalovala. Ljudje se spogledujejo. Za Matevžem vekata samo dva: Francka in Lojzka. Iz Zabrezja nihče drugi. Kocjanov bi rad šel s Francko skupaj, pa se boji ljudi. Koj bi se razvezali jeziki. Saj že tako gotovo ugibajo, kako se bo Francka zagnala. Vdova ne more ostati. Ji ne kaže na taki domačiji. Naj se s hlapci pobija in z deklami? Urban zvečer nima obstanka. Kar nekaj ga grabi pri srcu Koj po večerji ogrne suknjič in stopi na prag. Jasna noč je in mrzla. Pri Piškotarju gori luč, Kar same ga zaneso noge. Ne more se upirati. Na Piško-tarjevemu dvorišču je tema, j okna v hiši niso zagrnjena, j Francka sama sedi za mizo 'V črno obločna, sklonjena. I Urban ne upa stopiti bliže, takega na Bregu še ni |Od daleč strmi skozi okno in v srcu mu je čudno toplo. Nežika je mislila, da ob mi-| Vezi so vendar razvezane, sli na Tomaža ne bo vokala. Pa Bogve, kako misli Francka? je bolj kot za očetom. Vse je Rad bi vstopil, položil France enkrat' vstalo v srcu in šlo 'cki roko čez hrbet in rekel eno mimo oči. Kakor procesija, tistih besedi, ki jih je govoril I Polde strmi v plamenčke i sveč in se bedasto smehlja predse. “A — a — a,” maje z glavo, kakor da zazibava otroka. Polde, zadnji brst preklete krvi, preklet od suhe roke do jezikove korenine. Francka čuti, da Bog ni mogel maščevati grehov rodu. Gleda zveriženo postavo, zmedene oči in nihajočo glavo. “A — a — a.” Francka mora misliti na Urbana, na sanje, ki so umrle, na noči, ko je od ihte trgala blazino in poslušala petje zabre-ških fantov. Vse je mimo. Matevž leži v črni krsti in z njim ves Piškotarjev dom, preklet od dekel in hlapcev, od rojenih in nerojenih otrok, ki so rasli iz blodne Piškotarjeve krvi. “A - a - a." Poldova glava niha (kalkor mrzlo nihalo. Ko v hiši obeša suknjič na klin, hrkne Kocjan. “Kje si hodil?" "Vreme sem šel gledat. Nemara bo zjutraj hud mraz." Kocjan ve, da se je Urban zlagal. Pa nič ne reče. Vesel je, da je sinu odleglo. Vsaj spal bo lahko. 14. Trije kralji so odkoledova Pogreb je bil vseh treh hkrati. Dve črni krsti ih bela Tomaževa. Kaj bilo. . ni nikjer zapisano, da mora bi- Zdaj da Svečnice m več prto-, ^ z muziko- Xudi brez nikov. Prav. Saj ne bo | harm(jnike bo držalo. Da bo le toliko govorjenja. Ob. delavni-, dinjo dobil. Ko bo Reza kih vendarle m toliko časa. | * naj pa Nežika odide. Zenske še poklepetičijo, dedcem ' - ■■ CARD TABLES To all club, lodge, fraternity, grange, society, or other organization presidents, secretaries, finance committees, relief committees, trustees, or building committees: it will pay you to Investigate the Cody Card Table Plan for raising $100 cash for your groups within 10 days as well as receiving 24 modem card tables as a gift; local representative will call and explain plan in Cuyahoga, Geauga, Summit and Lake Counties any time; absolutely no obligation. Call or write for appointments or information, — CODY, 1792 E. 100, CLEVELAND 6, 0. SW 3514. 86 pa že ne da. Pri Mrkovcu gre vse po starem. Boštjan še je domenil za Kovor. Pačasi bo treba misliti na to, da se bodo skapljali od doma vsi razen Fronca. Tone j kani koj, ko bo odbrenkal vojaščino, na Bistrico. Čez pomlad bo Boštjan še ostal pri hiši. Frone ne bo zmogel vsega. Potlej je pa najboljše, če kmalu pripelj Rezo k hiši. Leta ne bo mogel j čakati. Ga bo preveč basalo. Ljudje ne bodo zamerili. Saj Tako bo najbolj prav. Primož se je ne bo branil, če bo moral koj jutri na okliče. Prve sanje in prva srečanja, sladke besede in pesmi, lecto-va srca in žegnanja, romanja in nedeljski popoldnevi. včasih. Pa si ne upa. Noče, da bi mislila, kako je v srcu čakal na to uro. Koc j a- sl WANTED TO RENT 4-5-6 ROOMS Apartment or house Adult family of 4 Best of care Will decorate Euclid preferred Please phone IV 4979 Bela krsta leži na vrveh in nov se odtrga in se obrne na-zgineva v jamo. za j. _______ Zdaj leže na trebuh Grmač. “Odveži se in po enega navezuj, da jih potegnemo kvišku.” Vrv se premika. Okrog jame je spet tiho.iSa-mo Francka pritajeno veka v robec. Zdaj Frone vleče vrv in vpije. Vlečejo. Počasi, previdno. Razbita glava. Matevž je. “Francka, ne ženi se,” drži Urban Francko za ramo. Mrlič leži na gazi, zlomljen, zbit. Voda med lasmi je pomrznila. zadnje čase kar vedrih skupaj. Skupaj sta lazila za Piškotar-jevim. Zvonovi zvone po cel dan. Ne nehajo. Za tri zvone. Kropilci se vrste. Iz Zabrezja, z Bistrice in Srednje va- V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE PRERANE SMRTI NAŠE LJUBLJENE MAME Frances Turk U je n vedno zatirali» svoje oči dne 9. avrusta 1946. OJ, zvonovi, le zvonite! Svet naj bridko vest Izve, ljubljeni In dobri mami ne utriplje več srce. Vse dni je Vpelo za nas to utrujeno telo-sdai do kraja odpočilo v miru bo se pod zemljo. Žalujoči ostali: SINOVI ln HČI. Cleveland, O» 9. avgusta 1948._____ Pri Mrkovcu komaj kaj jedo. Francka sploh nič. Vižar ždi pri peči in za vsakim kropilcem pogleda z meglenimi očmi. “Boglonaj!" Jemnasta, take žalosti Zabre-zje ne pomni. Da bi pri treh hkrati imeli mrliča. Naka. V krstah leže mrliči, negibni, obtolčeni, višnjevi v obraz. Miren je Mrkovec. Pameten Tomaž. Miren je Piškotar. Da so se tako spravili v kraj, kar ne morejo verjeti ljudje. V Vižar ju se bolečina kmalu unese. Saj ni, da bi se človek grizel. Tomaž je prestal. Saj ni imel nič dobrega. Tudi Vižarka je teh misli. Mrkovčev Frone nima obstanka. Vsi otroci so v hiši, nobenemu ni do govorjenja. Nežika je od v sehe najbolj mirna. Nekam vdano je prenesla očetovo smrt, še bolj vdano Tomaževo. Frone čuti, da ji je s T5ma-ževo smrtjo odleglo. Ga vsaj ne bo več videla. čeprav so oče na parah, mo ra Frone misliti na Balantove-ga Primoža. Otepa se misli, pa se mu že druga vsiljuje. Koj, ko bo žalovanja konec, bo morala priti Reza k hiši. Ne bo šlo drugače. Mož na bojišče — žena prevzela njegov posel. — Zgle-dalo je že, da bo treba brivnico zapreti, ker je moral mož na bojišče v obrambo Izraela. Priskočila je na pomoč njegova žena se naučila brivskega posla in tako je obdržala vrata brivnice odprta tudi v odsotnosti njenega moža. -AND THE WORST IS YET TO COME Slika nam predstavlja nemško “NnipMnko" ki opravlja svoje delti pri popravljanju ceste v Berlinu. Ob veliki poletni vročini ne čuti pomanjkanja obleke ker ji zadostuje kopalna obleka in sandali na nogah. COOL COCOA BROWN - Cone-shaped tabs at the hemline punctuate each panel of this cocoa-brown shantung dress designed by Hattie Carnegie for the personal wardrobe of Joan Fontaine. The brief, fitted Jacket of the same color, with slightly flared peplum, fastens with gold barrel buttons. Po Piškotarjevem dvorišču je tiho. Matevž leži med rožami in svečami, zbit, da ga ni moč spoznati. Francka je tamasta od žalosti. Saj ji za Matevža ni bilo veliko, vendar jo je nesrečna smrt pretresla bolj kakor bi kdo mislil. NOVICI [..z vsega sveta NOVIC! [..kijih potrebujete NOVIC [..ki jih dobite še sveie NOVIC [..popolnoma nepristranske NOVIC [..kolikor mogole originalne NOVIC [..ki so zanimive v»n «uk din prhnil v Mio AMERIŠKA DOMOVINA Povejte to sosedu, Mie ni nnoton nanjo ŽENINI IN NEVESTE! Naša slovenska unljska tiskarna vam tlaka krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina •117 St. Clair A ve. HEnderzon MU