GLEDALIŠKI LIST SEZONA m5'2H \ Vli | \\\ W'V I t 'U \ \ 7, X. ^ \ ^ \ v\\ ŠTEVILKA’ 8 IZDAJA UPRAVA NARODNEGA GLEDALIŠČA VOJUBLJANI n L K05TR UUKR5inOUIC LTUBL1RDR, Dunajska cesta šteu. l/a Palača Ljubljanske kreditne banke Trgouina modnih čeuijeu in usnjatih izdelkau: = Listnice - Damske torbice = Potoualni usnjati predmeti i. čr. Samoprodaja in zaloga izčelkou touame ,,PETOUIH“, d. č. n BEOGRAD Dionička glav. . . Din 60,000.000 Rezerva.......... Din 30,000.000 Podružnice: Bled, Cavtat, Celje, Dubrovnik, Her-cegnovi, Jelša, Jes. nice, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Preva je, Sarajevo, Split, Šibenik, Tržič, Zagreb, Anierikanski odio. Naslov za brzojavke: Jadranska Afiliirani zavodi: Jadranska banka: Trst, Opatija, Wien, Zadar; Frank Sakser Stale Bank, Cortland Street 82, New-York City, Bunco Yugoslavo de Chile, Vaiparaiso, Antofogasta, Punta Are-nas, Puerto Natales, Porvenir. (S) Najfinejša svetlobna telesa s— za stanovanja, vile, banke, bare, kine itd. kakor: lestence, namizne, stoječe svetiljke itd. itd. v vsakem poljubnem slogu, tudi po doposlanih načrtih, izdeluje v kovini, lesu, svili, steklu itd. edina jugosiovenska Svetlobna industrija „VESTA“. Naročila samo na atelje „VESTA“, Ljubljana, Koloduorska ul. 8/1. SPORED. DRAMA. Začetek ob 8. uri zvečer. Torek, 20. novembra Zaprto. Sreda, 21. „ Ljubezen.................Izven Četrtek, 22. „ Kar hočete. Dijaška pred- stava po znižanih cenah, ob 4. uri popoldne . . . Izven Petek, 23. „ Smrt majke Jugoviča . . . Red B Sobota, 24. „ Osma žena................Izven Nedelja, 25. „ ob 3. uri popol. Krojaček - Junaček. Mladinska predstava ..................... Izven Nedelja, 25. „ ob 8. uri zvečer Danes bomo tiči..................Izven Ponedeljek, 26. „ Osma žena................Red E OPERA. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Torek, 20. novembra Mignon....................Red C Sreda, 21. „ Nikola Šubic Zrinjski . . . Red F Četrtek, 22. „ Prodana nevesta..........Izven petek, 23. „ Aida.....................Red A Sobota, 24. „ Mignon...................Red D Nedelja, 25. „ Evgenij Onjegin. Ljudska predstava.............Izven Ponedeljek, 26. „ Zaprto. Oprava si r>ridržuje pravico spremembe sporeda in zasedbe. Priporoča se I tvrdka največja zaloga oblek na Aleksandrovi cesti samost. 12 Začetek ob 8. Konec okrog 11. LJUBEZEN. Tragedija v petih dejanjih. Spisal Anton Wildgans. Prevel O. Šest. Režiser: O. ŠEST. Martin...................................g. Rogoz. Njegova žena Ana.........................ga Wintrova Njegova mati.............................ga Juvanova Vitus Werdegast..........................g. Šest Vera.....................................ga V. Danilova Madame Charlotte.........................ga Rogozova Osiveli gospod...........................g. Putjata Sobarica.................................gna Gorjupova Dejanje se vrši v velikem mestu, drama, izvzemši tretje dejanje v hiši zakoncev, tretje dejanje v sobi Vere v zavodu Madame Charlotte. Med prvim in drugim dejanjem ne mine celih 24 ur. Drugo in vsa ostala dejanja se odigravajo tekom par ur. V četrtem in petem dejanju igrajo za sceno tretji stavek K. Marksove sonate. Zahtevajte povsod našo domačo KOLINSKO CIKORIJO izvrsten pridatek za kavo IS. KLEINMAYR & FED. BAMBERG, dr. z o. z., LJUBLJANA. f-rc/zi • Edmond Kostand: Cyrano de Bergerac. H> rojska komedija * / CZt/ZvCZ/ • v petih dejanjih. Poslovenil Oton Župančič. Cena 65 Din. * Francoma književnost zadnjih 50 let moida ne premore dela, ki bi bilo v svoji dovtipnosti. vznešenosti in sijaju besede t.iko tipično francosko, kakor je Kostandov „Cyrauo“. Z duhom poet, z vnanjostjo nosata grdoba; srce polno ljubezni, usta pre• ipevajoča od po meha nad seboj; lev, ki bi si moge priboriti svet in se ne upa dvigniti oci odžene, i jo ljubi tvo vam junaka te čudov te komedije! „Cyrano de Bergerac*4 je uvrščen v letošnji repertoar ljubljanskega Narodnega sled ili ča. V. BESTER atelje „HELIOS“ Oglejte si slike, Aleksandrova cesta 5 - 2 - Začetek ob 4. Konec ob pol 7. KAR HOČETE. Komedija v petih dejanjih. Spisal William Shakespeare. Poslovenil Oton Župančič. Režiser: O. ŠEST. Orsino, vojvoda ilirski.......................... Sebastijan, mlad plemič, Violin brat............. Antonio, pomorski kapitan, Sebastijanov prijatelj Pomorski kapitan, Violin prijatelj............... Cudo^H') P^em^a v vojvodovi službi j ' Vitez Tobija Rig, Olivijin stric................. Vitez Andrej Bledica............................. Malvolio, Olivijin dvornik ..................... Fabijan,) , ................ Norec, I V S zbl pn 01lV1J1 l Menih............................................ Olivija, grofica................................. Viola, Sebastijanova sestra...................... Marija, Olivijina hišna.......................... Birič............................................ Sluga pri Oliviji................................ Dvorjani, biriči, sluge. Godi se v ilirskem mestu in na bližnji morski obali. Po drugem dejanju daljši premor. — Godbo zložil Anton Balatka. Dobro volj ačka banka, d. d. v Zagrebu podružnica LJUBLJANA Telef. inter. št. 5 in 720 Dunajska cesta št. 31 Izvršuje vse bančne posle najkulantneje g. Drenovec g. Kralj g. Terčič g. Medven g. Cesar g. Markič g. Peček g. Šest g. Rogoz g. Gregorin g. Skrbinšek g. Lipah ga Wintrova ga Šaričeva ga Juvanova g. Sancin g. Kumar - 3 - Začetek ob 8. Konec ob 11. Smrt majke Jugoviča. Dramska pjesma u tri pjevanja od Ive Vojnoviča. Režiser: ROGOZ. Majka Jugoviča.........................ga Rogozova Prva snaha.............................gna M. Danilova Druga snaha...............................gna Rakarjeva Treča snaha...............................gna Juvanova Četvrta snaha.............................gna Ježkova Peta snaha................................gna Kovačičeva Šesta snaha...............................gna Gorjupova Sedma snaha...............................gna Artlova Osma snaha................................ga Medvedova Deveta snaha Angjelija....................ga Šaričeva Kosovka djevojka..........................ga Danilova-Balatkova Jedna baka................................ga Juvanova Damjan Jugovič............................g. Rogoz Slijepac guslar...........................g. Skrbinšek Bakin unučič..............................g. Tavčar Jedan čobanin..........................gna Gorjupova 1. glasnik................................g. Drenovec 2. glasnik................................g. Peček I.1 f.............................g. Sancin II. j Turčin >............................g. Cesar III. J l.............................g. Smerkolj Djeca Jugoviči, kopljanici turski, hriščanskizarobljenici, hriščanski kopljanici, starci, žene, djeca, ranjenici, narod itd. itd. - Glas zarobljenika turskog. Glas zvijezda-krijesnica. Glas nočnog vjetra. Prva su dva pjevanja na čardaku Jug Bogdanove kule, a treče na Kosovu. Doba: O Vidovdanu god. 1389. Začetek ob 8. Konec ob pol 11. OSMA ŽENA. Komedija v treh dejanjih in štirih slikah. Spisal A. Savoir. Poslovenil dr. F. S. Režiser: B. PUTJATA. Brown Hubert Marki . Cok. . Tajnik. Matard Natakar Monna g. Putjata g. Rogoz g. Danilo g. Medven g. Jan g. Jerman g. Sancin ga Nablocka Lucienne.....................................gna Mira Danilova Miss Georg...................................ga Medvedova Dejanje se vrši v Ostendu in Parizu. Čas: Sedanjost. Toalete g. Rogoza so nabavljene pri tvrdki Drago Schwab. t. ROT s-š tJIflBLJHMM GRADIŠČE 7 '2^tOQ?|9 KOŽUH ©VI Pl fE 'VAN PERDAN, LJUBLJANA Veletrgovina špecerijskega blaga klavna zaloga Ciril in Metodovih vžigalic — 5 — Začetek ob 8. Konec ob 11. Danes bomo tiči. Veseloigra v štirih dejanjih (osmih slikah). Spisal J. Nestroy. Poslovenil * * * Režiser: O. ŠEST. g. Lipah gna Gorjupova g. Rogoz g. Plut g. Sancin gna Rakarjeva g. Kralj g. Drenovec g. Skrbinšek ga P. Juvanova ga Wintrova ga Medvedova g. Jan gna V. Juvanova gna Ježkova g. Kumar g. Jerman g. Cesar g. Terčič g. Medven g. Smerkolj Dejanje se vrši pri Plavcu, v malem mestu, potem v bližnji stolici in na koncu spet pri Plavcu. Po Četrti sliki daljši odmor. Salon za dame in gospode EMIL NAVINŠEK šef vlasuljar slov. opere in drame v Ljubljani Izposojevalnica gledališVciti lasulj in potrebščin pri Plavcu Plaveč, trgovec v malem mestu . . . Minka, njegova sestranka in varovanka Bobek, trgovski pomočnik Matiček, vajenec Zmikavec, hlapec Jera, hišna Melhijor, hlapec brez službe.................. Drugovič...................................... Poskočil, krojaški mojster................... Globočnikova, trgovka z modnim blagom Jelovškova, vdova............................. Cvetkova, Plavčeva svakinja.................. Komar......................................... Tina, izdelovalka lišpa....................... Liza, služkinja pri gospodični Cvetkovi . Hišnik........................................ Kočijaž....................................... Stražnik...................................... Grabež, potepuh............................... Prvi natakar.................................. Drugi natakar................................. — 6 — Začetek ob pol 8. Konec ob pol 11. MIGNON. Opera v treh dejanjih, po Goetheju napisala Mihael Carre in Jules Barbier, vglasbil Ambroise Thomas. Dirigent: A. NEFFAT. Režiser: V. SEVASTJANOV. Mignon . . . . . gna Saxova Filina .... . . ga Gaj-Jermanova - ga Vesel-Polla k. g Viljem .... . . g. Burja Lothario . . . . . g. Betetto — g. Zupan Laertes . . . . . g. Mohorič Jarno .... • • g- Pugelj Friderik . . . . . gna Kocuvanova Antonio . . . . . g. Perko Prva dva dejanja se vršita v Nemčiji, tretje v Italiji v letu 1790. Vsebina. 1. dej.: Pred veselo kremo, kjer popivajo meščani in nastopijo cigani s svojo umetnostjo, se pojavijo kot gledalci tudi igralci. Jarno, vodja ciganov, sili z bičem v roki Mignon, da bi pela. Viljem se zavzame zanjo. Cigani odidejo in puste Mignon Lothariju. Igralec Laertes svari Viljema, naj se čuva Mignon. On pa jo odkupi od ciganov in jo vzame, preoblečeno v deško obleko, s seboj. 2. dej.: Filina se lišpa za predstavo. Nocoj bodo igralci nastopili v gradu. Filina je ljubosumna na Mignon, katera sklene raje ostati sama in ae ločiti od Viljema. Izprememba: Mignon, oblečena zopet kot ciganka, želi iz ljubosumja do Filme, da bi se paviljon podrl. Lothario ga zažge. Filina ji ukaže, prinesti iz gorečega paviljona šopek cvetlic, ki ga je pozabila v njem. Mignon uboga in Viljem jo komaj reši iz ognja. B. dej.: Bolno Mignon so prenesli v vilo Cypriani. Viljem spozna njeno ljubezen in jo vzljubi. Ko pa naenkrat odkrijejo, da je Mignon hči markijeva, J^i mu je bila pred leti ukradena in katero je on, preoblečen kot Lothario, tako dolgo iskal in jo danes ves srečen našel, se tega dogodka vsi trije vesele. QRIČAR & MEJAČ LJUBLJANA, ŠELEMBURGOUfl U[ICfl 3 ZALOGA OBLEK ZA DflMt, GOSPODE IN OTROKE VOGAL ■- KNAFLJEVE ULICE - 7 - Začetek ob pol 8. Konec ob 11. Nikola Šubic Zrinjski. Glasbena tragedija v treh dejanjih in osmih slikah. — Po drami T. Kornerja spisal Hugon Badalič. — Vglasbil Ivan pl. Zajec. Dirigent: L. MATAČIČ. Režiser: V. SEVASTJANOV. Nikola Šubic, hrvatski ban, poveljnik Sigeta g. Cvejič — Levar Eva, njegova žena . . . gna Sfiligojeva Jelena, njiju hčerka . . ga Gaj-Jermanova - gna Thalerjeva Gašpar Alapič...........g. Pugelj Lovro Juranič...........g. Banovec — Kovač Vuk Paprutovič .... g. Mohorič Sulejman Veliki, turški car...................g. Betetto — Zupan Mehmed Sokolovič, veliki vezir..............g. Sovilski — Šimenc Mustafa.................g. Rus Ali Portuk..............g. Ribič Ibrahim Beglerbeg . . g. Erklavec Levi, Sulejmanov zdravnik ....................g. Debevec Timoleon................g. Perko Osmanka, Sokolica, Mejra, Fatima, Zulejka. — Hrvatski častniki in vojaki. Bule, odaliske, evnuhi, čuvarji saraja. Zbor vil, turški vojaki. Prva slika se godi v Beogradu, ostale v Sigetu in pred njim v turškem taboru leta 1566. J. Wanek, Ljubljana, Sv. Pelra c. 19 krznar in izdelovatelj čepic Velika izbera raznovrstnih kož, moderniziranje plaščev in kolje v najmodernejše modele. - 8 - Začetek ob pol 8. Konec po 10. Prodana nevesta. Komična opera v treh dejanjih. Besedilo spisal K. Sabina, prevel A. Funtek. Vglasbil B. Smetana. Dirigent: A. BALATKA. Režiser: FRANJO BUČAR. Krušina, kmet...................................g. Šubelj Katinka, njegova žena...........................gna Kattnerjeva Marinka, njiju hči..............................ga Lewandovska Miha............................................g. Dr. Rigo Neža, njegova žena..............................gna Ropasova Vašek, njiju sin................................g. Mohorič Janko, Mihov sin, iz prvega zakona .... g. Šimenc Kecal, mešetar..................................g. Betetto Vodja glumačev..................................g. Medven Esmeralda, plesalka.............................ga Matačičeva Indijanec.......................................g. Drenovec Godi se v večji češki vasi v sedanjosti. — Prva vprizoritev leta 1866. v Pragi. HED. SARC mn mu m m i m iiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin n m m mn Ljubljana, Šelenburgova ulica 5. Perilo, opreme za neveste, platno, prti in brisalke, žepne rute, švicarske vezenine, perje in puh. Pralnica in likalnica. Zavarovalnica in pozavaroval- nica 6,000.000 Din po^° največjo vplačano glavnico y med jugoslov. zavarovalnicami Dohodki premij l. 1922 18,036.500 Din Škode l. 1922 .............. 6,343.000 Din Začetek ob pol 8. Konec ob 11. AID A. Opera v štirih dejanjih. Spisal Antonio Ghislanzoni. Vglasbil G. Verdi. Dirigent in režiser: F. RUKAVINA. Kralj egiptovski................g. Pugelj — Zupan Amneris, njega hči.ga Rewiczeva - gna Sfiligojeva Ai'da, sužnja etiopska .... ga Lewandovska — gna Zikova Radames, vodja egiptovske vojske .............................g. Sowilski — Šimenc Ramfis, veliki svečenik ... g. Betetto — Zathey Amonasro, etiopski kralj in oče Aide..............................g. Cvejič Sel............................................ . g. Banovec — Mohorič Svečenica........................gna Mišič-Saxova Svečeniki, svečenice, ministri, vodje, vojaki, sužnji in ujetniki etiopski, narod egiptovski. Dejanje se godi v Memfidi in Tebah za vladanje Faraona. Nove dekoracije naslikal g. Skružny. Novo garderobo izdelala gledališka krojačnica pod vodstvom ge Waldsteinove. Plese naštudiral baletni mojster g. A. Trobiš. Vsebina: 1. dejanje: Dvorana v kraljevi palači. Ramfis in Radames govorita o vojni; Radames upa, da postane vodja egiptovske vojske. Samo v tem slučaju lahko popelje ljubljeno Aido v domovino. V Radamesa je zaljubljena tudi Amneris. Kralj ga imenuje glavnim poveljnikom in Amneris mu izroči zastavo. Sprememba: V templju. Veliki svečenik izroči Radamesu sveti meč in prosi boga za zmago. 2. dejanje: Amneris se v svojem stanovanju pripravlja za sprejem zmagovalne vojske. Ker pa sluti, da ga tudi Aida ljubi, ji zapove, da mora pozabiti nanj in da se mora zmagovalne svečanosti udeležiti kot sužnja. Sprememba: Radames se vrača kot zmagovalec. Med ujetniki je pripeljal seboj tudi kralja Amonasra, očeta Aidinega. Kralj sicer na prošnjo Radamesovo sužnje osvobodi, le Aide in njenega očeta ne. Radames naj poroči kraljevo hčerko Amneris. 3. dejanje: Na obali Nila. Amneris moli na predvečer poroke v Izinem templju. Radames je hotel z ljubljeno Aido zbežati iz Egipta, toda njegov načrt se izjalovi in veliki svečenik ga zapove zapreti. 4. dejanje: Kraljeva dvorana. Amneris še vedno ljubi Radamesa in ga skuša osvoboditi. On je ne ljubi, pusti rajši se živega pokopati. Obupana Amneris preklinja sodnike. Sprememba: V svetišču Vulkanovem umreta v objemu Radames in Aida. — 10 — Začetek ob pol 8. Konec pred 11. Evgenij Onjegin. Lirična opera v treh dejanjih in v 7 slikah. Po besedilu Puškina vglasbil Iljič Čajkovski. Dirigent: F. RUKAVINA. Režiser: V. SEVASTJANOV. Larina, posestnica................................ga Smolenskaja Tatjana, j hčer]d J...............................gna Zikova Olga, I l........................gna Sfiligojeva Filipjevna.......................................ga Borova-Valouškcva Evgenij Onjegin..................................g. Popov Lenski........................................g. Kovač Knez Gremin......................................g. Betetto - Zathey Stotnik ........................................g. Perko Zarecki..........................................g. Šubelj Triquet, Francoz.................................g. Mohorič Gillot, dvorjanik................................g. Drenovec Kmetje, plesni gostje, posetniki, oficirji. Dejanje se godi deloma na posestvu na deželi in deloma v Petrogradu. Čas: Drugo desetletje tega stoletja. Vsebina. 1. dej.: Onjegin se vrne iz veselega velikomestnega življenja k smrtni postelji svojega strica, ki mu zapusti veliko premoženje. Njegov prijatelj, mladi pesnik Lenski, ga seznani s posestnico Larino, ki ima dve hčerki, veselo Olgo in sanjavo Tatjano. Olga je zaročena z Lenskim. Pri prvem srečanju se zaljubi Tatjana v Onjegina. To mu pove v pismu. Onjegin je zato zelo srečen, toda misli, da ni za zakonskega moža. Tatjana ga kljub temu še ljubi. 2. dej.: Ples ob priliki Tatjaninega godu pri Larinovih. Iz nagajivosti napram Lenskemu koketira Onjegin z Olgo. Resni Lenski ga zato pozove na dvoboj. V dvoboju ustreli ponesreči Onjegin svojega prijatelja Lenskega. 3. dej.: Ves nesrečen zaradi tega potuje Onjegin brez miru po svetu. Na plesu pri knezu Greminu v Peterburgu spozna Greminovo soprogo — Tatjano. Prva ljubezen vzplamti v njem iznova. Tudi Tatjana ga še ljubi, toda ostati hoče zvesta svojemu soprogu. Nesrečni Onjegin odpotuje. — 1! Dvajset let. (K jubileju opernega pevca gospoda Julija Betetta.) Dvajset let! Dvajset let dela, skrbi in napora. V vsakem stanu in pri vsakem poklicu pomeni to nekaj velikega. Saj dvajset let napravi dojenčka za moža, iz kamena palačo in iz zrna drevo, ki hrani s svojim sadom mlado in staro. Julij Betetto Toda dvajset let dela pomeni pri slovenskem igralcu vse kaj drugega, pomeni neprimerno mnogo več. Saj je pri Slovencih igralski stan kakor dojenček: dobivati mora naravne in umetne hrane, da raste in se razvija. Zato naš slovenski igralski stan šteje med svojimi ljudmi može in žene, ki so bili visoko naobraženi (t. j. odersko naobraženi, ker končno je za igralca ta naobrazba prva in najvažnejša!) in odersko velenadarjeni — in ki so po par letih odšli — 12 — in jih nismo več videli. Saj so nam še v spominu imena, ki bi jih dandanes s spoštovanjem in ponosom napisali na gledališki lepak in bi že ona sama privabila občinstvo v gledališče. Toda danes jih ni več med nami. Danes je doba vseobčega izenačenja in posplošnjenja. Zato tudi igralski stan med svojimi mladimi in med naraščajem nima izrazitih osebnosti. Naj se spomnimo pri tej priliki, ko proslavljamo dvajsetletnico našega odličnega člana imena onih slovenskih oderskih ljudi, med katerimi bi gospod Julij Betetto zavzemal častno mesto. Tragedinje Vele Nigrinove grob na beogradskem pokopališču bi nam mogoče marsikaj povedal o tej naši prvi „dami s kamelijami". Zdi se nam, da Anton Verovšek še na onem svetu pri slovenskem omizju zabava s svojo gorjačarsko šalo dovtipa lačne nebeščane slovenske narodnosti. In Ignacij Borštnik poleg njega, mrk in nedostopen, še vedno ne veruje v življensko srečo: nemo in topo gleda predse in ne pove ničesar. Ustnice mu šepečejo samo ono, kar mu je utripalo srce, ko je bil še med nami: „Brišem in sodim . . . Nazaj, domov v planine! . . . Spustite zagrinjalo! . . Josip Nolli, pevec po božji milosti, bi tako rad nazaj v opero, sedaj, ko smo svobodni in uedinjeni: še lepše bi nam zapel, kot v onih časih ponižanja in suženjstva. Karel Tertnik bi mu bil enak drug v proslavljanju naše slovenske pesmi. Zakaj ti naši umetniki niso bili samo oderski velikani, oni so bili tudi dobri Slovenci. Slovenec, ki je enako Navalu-Pogačniku, Polakovi, Križaju in Rijavcu, zanesel naš glas v tujino, je tudi naš Julij Betetto. O njegovem osebnem življenju se ne da kaj posebnega povedati. Pač pa o pevcu: Ljubljančan, ki je kar čez noč postal član ene največje opere na svetu. Rojen je bil 27. avgusta 1885 v Ljubljani. Kratke hlače je trgal na Grabnu, dolge pa na realki. Po absolvirani realki je hotel k železnici kot uradnik; toda že takrat je železnica slabo vozila in prošnje prepočasi reševala, to pot v korist slovenske opere. V šentjakobski cerkvi sta skupaj pela z g. Pavškom. Ta gospod Pavšek je bil prvi slovenski Vašek in njega prosi Betetto, naj mu preskrbi službo pri kakem advokatu. K dr. Tavčarju je prišel ravno en dan prepozno, mesto je bilo že oddano. Takratni blagajnik dramatičnega društva; g. Rozman, ki je slutil v Betettu pevca, pa preskrbi, da je bil angažiran kot zborist z obveznostjo i manjših solo-partij. Novembra 1903. je pel prvikrat, in sicer v Onjeginu v zboru prvo predpevs'et|ANA ♦ MEJTNItTUC".^ MODNA.* I CGC% 8*S,-A> Zx\+D A MEH N * GCS P C C f * U/ejuje Fran Lipah. — Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani. Cena 4 Din.