DELAMARIS A IZOLA
INTERNA IZDAJA
LETO XIV
IZOLA, JULIJ 1972
ŠT. 3
Finančni uspeh v okviru letnega plana
Velika realizacija izvoza za prve štiri mesece
Uspešno finančno poslovanje preteklega leta se nadaljuje tudi v tem letu. Celotna realizacija in stroški poslovanja se gibljejo v okviru letnega plana, ki je približno 20% večji od doseženega v preteklem letu. Posebno vi-
soko realizacijo smo dosegli v izvozu, in sicer 48% letnega plana, kar je zelo pomembno za naše uspešno poslovanje.
Doseženi uspehi finančnega poslovanja za 4 mesece so naslednji:
REALIZACIJA	Plan 1972	Ustvarjeno	%
Domači trg	140.486	34.351	24
Izvoz	57.936	27.863	48
Sveža riba	18.692	10.269	55
Material	2.000	1.309	65
Interna realizacija	14.291	4.499	31
Izredni dohodki SKUPAJ	233.405	78.403	34
Stroški poslovanja	191.855	65.236	34
Dohodek	41.550	13.167	32
Od tega:			
Pogodbena obveznost	2.640	1.062	40
Zakonske obveznosti	2.370	797	34
Bruto osebni dohodki	32.570	10.961	34
V realizacijo za štiri mesece tega leta nismo zajeli povečane izvozne premije, ki nam bo priznana in znaša približno 4.000 tisoč, prav tako nismo upoštevali nepokritih stroškov flote v znesku 1.905 tisoč din in stroškov tekoče skupne porabe v znesku 324 tisoč din. Vzrok za presežek stroškov flote nad dohodki je v tem, ker je lov na začetku sezone in lahko pokriva svoje stroške šele proti koncu leta.
Slabo doseganje letnega plana opažamo pri prodaji na domačem trgu, in sicer 24%. Iz preteklih let vemo, da se to pojavlja v prvih mesecih leta, medtem ko v drugem polletju domači trg dosega plan. Tekoči plan, to je preračunan letni plan na 4 mesece, znaša 33,33%. Celotna realizacija za prve štiri mesece dosega 34% plana, kar pomeni, da
Ostanek dohodka	2.898	347	12	(Nadaljevanje	na	3.	strani)
uresničevanje ustavnih dopolnil.
Tovariš Kraigher, ki je bil z načeli sodelovanja med obema podjetjema že seznanjen, se je zanimal, kako se medsebojni samoupravni sporazum izvaja v praksi in na kakšne težave smo naleteli. Glavni direktor, ki je povzel tudi trenutni gospodarski položaj obeh podjetij, je opisal razvoj odnosov, pri čemer je poudaril spremenjeno vlogo skupnih služb in težave v finančni politiki, nastale zaradi zakonskih ovir pri formiranju Interne banke.
Ker so skupino sestavljali predstavniki samoupravnih organov, Zveza sindikatov in Zveza komunistov obeh podjetij, je razprava zajela tudi organiziranost in vlogo družbeno-političnih organizacij pri dosedanjem razvoju samoupravnih odnosov.
Posebej se je tov. Kraigher zanimal za izvajanje ustavnih dopolnil in formiranje TOZD. Strinjal se je s stališčem, da priprave ne smejo biti le formalne, ampak da se mora zavzeti za to delo vsa skupnost. Neobveščeni delavci ne morejo ne formirati ne upravljati bodočih TOZD.
Gregorin Kirn
Pri Kraigherju
Dne 23. maja 1972 so predstavniki Delamarisa in Slavnika obiskali predsednika Skupščine SRS tov. Sergeja Kraigherja z name-
nom, da ga seznanijo z razvojem samoupravnega sistema v obeh podjetjih, z medsebojnim sodelovanjem in s pripravami na
Za okroglo mizo pri tovarišu Kraigherju
Kako uresničujemo ustavna dopolnila
Po sprejetju zveznih in repu-liških ustavnih dopolnil se je po vsej državi pričela nova aktivnost v delovnih in drugih organizacijah. Nosilca izvajanja ustavnih določil v prakso sta Zveza komunistov in Zveza sindikatov.
Tudi v naši delovni skupnosti, v podjetjih Delamaris in Slavnik, pričenjamo uresničevati tisti del ustavnih dopolnil, ki se nanaša na samoupravne pravice delavcev. Akcijo je sprožil sindikalni odbor in jo nadaljuje komisija, imenovana na skupni seji delavskih svetov Delamarisa in Slavnika.
POMEN IN VSEBINA »DELAVSKIH AMANDMAJEV«
Ustavna dopolnila leta 1968 so nakazala pot nadaljnjega razvoja samoupravnih odnosov. Sedanja dopolnila (v 1. tč. XXI. dopolnila) to utrjujejo in pravijo, da je temelj socialističnih samoupravnih odnosov položaj delovnega človeka, ki mu zagotavlja, da »s svojim delom s sredstvi reprodukcije v družbeni lastnini neposredno odgovorno in enakopravno z drugimi delovnimi ljudmi odloča o vseh zadevah družbene reprodukcije ..., in uresničuje svoj osebni materialni interes in pravico, da uživa uspeh svojega dela« v nadaljevanju določa: »Vsak del delovne organizacije, ki pomeni delovno celoto, v kateri se uspeh skupnega dela delavcev lahko potrdi kot vrednost na trgu ali v delovni organizaciji, imajo delavci pravico organizirati kot temeljno organizacijo združenega dela (TOZD).
Temeljna organizacija združenega dela se lahko tudi izloči iz sestava delovne organizacije, če se z izločitvijo ne kršijo pravice delovnih ljudi v drugih delih delovne organizacije, v delovni organizaciji kot celoti in ne ovira proizvodni proces v njej.
Iz navedenih ustavnih določil, izhaja, da amandmaji niso le proklamirali, ampak potrdili eno osnovnih načel socializma — osvoboditev človeškega dela.
TOZD - OSNOVA SAMOUPRAVLJANJA IN GOSPODARJENJA
TOZD je, na kratko rečeno, ustrezajoči del delovne organiza-je, ki izpolnjuje dve osnovni zahtevi:
— da se v njej določeni proizvodni proces ali del procesa
prične in konča, s tem da sta pričetek in konec določljiva, in,
— da se vrednost, ustvarjena v tem proizvodnem procesu, da izmeriti in uveljaviti na trgu v delovni organizaciji ali izven nje.
To pomeni, da delavci sami na samoupravni osnovi ob pomoči strokovnjakov (z dodatnim in funkcionalnim izobraževanjem se morejo tudi sami usposobiti) usmerjajo ustvarjanje vrednosti in njihovo delitev.
PRAVICE TOZD
Delavci TOZD imajo po osnovi in vsebini različne pravice (in dolžnosti):
— prava in osnovna pravica delavcev v delu delovne organizacije je, da se organizirajo v TOZD. To ni obveza, ker se TOZD ustanovi samo na zahtevo delavcev.
— kot po dosedanjih predpisih delavci v TOZD odločajo o medsebojnih razmerjih. Razlika je v tem, da je odločanje sedaj neposredno, torej ne preko organov upravljanja, ampak na zborih delavcev, ki odločajo o vseh važnejših vprašanjih z delom in odnosi, ki v delu nastajajo.
— delavci v TOZD upravljajo s proizvodnjo, določajo in odločajo o vseh vprašanjih s tega področja (investicije, poslovna sodelovanja, itd.).
— upravljanje s sredstvi družbene reprodukcije je neposredno, s čimer je uresničeno ustavno načelo, da s sredstvi razpolagajo neposredni proizvajalci.
— TOZD samostojno, na zborih delovnih ljudi, odločajo o dohodku, ki ga ustvarjajo.
— delavci v TOZD odločajo o ostalih vprašanjih svojega družbeno-ekonomskega položaja.
Sem sodijo vsa vprašanja družbenega standarda: osebni dohodki, stanovanja, letovanja in rekreacije, otroško varstvo itd.
Vse, četudi le okvirno naštete pravice in dolžnosti delavcev, ki se po ustavnih dopolnilih uresničujejo v TOZD, predstavljajo po vsebini in načinu uveljavljanja kvalitetno spremembo v našem ustavnem sistemu.
Obrazložiti je treba še pravice delovnih ljudi v TOZD do izločitve iz delovne organizacije. Izločitev je dopustna pod pogojem, da ni v nasprotju z interesi delovnih ljudi v drugih TOZD, v delovni organizaciji in interesi celotne organizacije. Kljub tej omejitvi je pravica do izločitve tisti »pečat«, brez katerega bi bile vse ostale pravice le deklarativne.
KDO IN KAKO USTANOVI TOZD
Vsaka delovna organizacija se sme pod pogoji, ki smo jih prej navedli, organizirati kot temeljna organizacija. Ustava ne določa omejitev ne glede tega, kakšen del podjetja je to, ne koliko delavcev v njem dela.
Edino merilo je, da gre za zaokrožen proizvodni proces, v katerem se ustvarja vrednost.
Vprašanje, kateri deli podjetja naj se konstituirajo kot TOZD, ostaja torej odprto. Povsem jasno je, da je cilj ustavnih dopolnil krepitev delovnih organizacij na osnovi gospodarjenja z večjo odgovornostjo in s čistimi medsebojnimi računi, ne pa drobitev delovnih organizacij.
Ustanavljanje TOZD ni dolžnost, ampak pravica delavcev. Te pravice lahko delavci izkoristijo, če so dovolj informirani in če temu vprašanju res posvetijo potrebno pozornost. Dolžnost Zveze komunistov in sindikalne organizacije je, da preko vseh oblik obveščanja, izobraževanja in zbiranja mnenj delavcev omogoči kvalitetno odločanje.
Za ustanovitev TOZD je pristojen zbor delavcev v delu delovne organizacije. Odločitev zbora je veljavna in jo lahko ostale TOZD izpodbijajo, če krši ustavna načela o formiranju TOZD. Z ustanovitvijo TOZD pridobi vse z ustavo določene pravice in dolžnosti.
ODNOSI MED TOZD
Z ustanovitvijo TOZD se iz sestavljenih organizacij pojavi vprašanje, kako urejati medsebojne odnose med temeljnimi organizacijami. Ti odnosi so sicer obstajali že doslej, vendar se glede na položaj TOZD pojavijo v novi luči. Odnosi v delovni organizaciji postajajo večstranski:
— odnosi znotraj TOZD: te urejajo delavci neposredno na zborih delavcev,
Z odškodnino, ki jo plačuje Italija ribolov
v naših vot
ah, še vedno težave
— odnosi med posameznimi TOZD: urejajo jih neposredno zbori delavcev, posredno pa na način, ki ga sami določijo,
— odnosi med TOZD in delovno organizacijo kot celoto: vrste in način urejanja določijo TOZD s samoupravnim sporazumom.
Enostavno je povedano, temeljne organizacije po ustanovitvi same določijo, kakšna bo oblika in vsebina zadev, ki jih skrbno urejajo, ter o opravljanju skupnih zadev sklenejo samoupravni sporazum.
Samoupravni sporazum ne more in ne sme odvzeti TOZD neposredno odločanje o tistih pristojnostih, ki jih ustava daje TOZD kot neodtujljive. Med te pa spadajo odločanje o ustvarjenih sredstvih, o organiziranju proizvodnje, medsebojnih odnosih itd.
V okviru samoupravnega sporazuma med TOZD se lahko dogovorijo o skupnem opravljanju nalog posameznih služb: nabave prodaje, razvoja, finančnih poslov itd.
KAJ SMO DOSLEJ STORILI
Na pobudo sindikata sta imenovala delavska sveta Delamarisa in Slavnika na skupni seji komisijo z nalogo, da spremlja in usmerja delo v zvezi z uresničevanjem ustavnih dopolnil.
Komisija si je svoje delo razdelila v dve fazi. V prvi je potrebno čim izčrpneje in preko vseh sredstev obveščanja prikazati delovni skupnosti vsebino in pomen ustavnih dopolnil. Istočasno bo potekala tudi izobraževalna akcija. V tej fazi bo komisija tudi zbrala prva stališča organov delovnih organizacij ter družbeno-političnih organizacij.
Na podlagi zbranih stališč in gradiva, ki ga bodo strokovne službe pripravile o organizacijskih in poslovnih ukrepih, potrebnih za uresničitev predvidenih sprememb, bo komisija pripravila osnutek bodoče samoupravne in organizacijske strukture. Ta osnutek bo dala preko organizacij Zveze komunistov in Zveze sindikatov v javno obravnavo in kasnejše odločanje. Iz programa komisije je razvidno, da ne smemo obnavljati prakse, po kateri se delavcem predloži »na krožniku« izdelan in težko izpodbiten predlog, o katerem formalno glasujejo. Namen ustavnih dopolnil bomo dosegli le, če bomo dejansko odločanje približali delavcu. Samo na ta način bodo temeljne organizacije združenega dela postale to, kar pove njihovo ime.
Problem, o katerem bo skoraj sklepala Zvezna skupščina, neposredno zadeva življenjske interese Delamarisa. Dosedanji zakon o odškodnini, ki jo plačuje Italija za ribolov v obalnem morju Jugoslavije, mora biti usklajen z Ustavo. O njem bo odločeno po vsej verjetnosti konec tega meseca oziroma v začetku naslednjega meseca. Gre za to, komu pripada ta odškodnina. Po predlogu komisije Zveznega izvršnega sveta in Zveznega sekretariata za kmetijstvo naj bi odškodnina pripadala Črni gori in Hrvaški. S tem Slovenija oziroma Delamaris ne bi bil udeležen pri delitvi te odškodnine. S takim določilom zakona, ki je enako kot v zakonu iz leta 1965, za katerega spremembo se je Delamaris neprestano boril, se ne moremo strinjati.
Kaj pravi glavni direktor Andrej Verbič?
Da bi se spremenil zakon iz leta 1965 kot tudi že omenjeni predlog zakona, smo posredovali pri. vseh odločujočih republiških in zveznih organih. Mislim, da je podjetje storilo vse, kar je bilo potrebno in še več. Zastopnik podjetja je sodeloval tudi v razpravi o predlogu zakona na odborih Zvezne skupščine.
Verjetno bo prav letos minilo 10 let, od kar smo v Delamarisu ustanovili delovne enote. Z vsako spremembo statuta podjetja se je število teh delovnih enot spreminjalo. Edino, kar je ostalo ves čas, so bile sicer deklarirane pravice delovnih enot, ki pa se niso v svojem bistvu uporabljale. Tako stanje ni bilo samo v našem podjetju, ampak v veliki večini podjetij. Samoupravljanje je potekalo na nivoju podjetja, ni se pa v odločanju približalo neposredno izvrševalcem.
Zakaj se prav letos toliko poudarja in razpravlja o nadaljnjem razvoju samoupravljanja?
Tu ne gre za to, da hi se ljudje počutili samoupravljalci in da bi bili zato kot država bolj socialistični. Tu gre za to, da se sproži večja in širša iniciativa v gospodarjenju in dia bi na ta način dosegli boljše rezultate, ki bi omogočali večji življenjski standard. Znano dejstvo, da je tisti sistem boljši, ki omogoča večjo rast narodnega dohodka, še danes drži.
Podporo, da bi se zadeva uredila tako, da Delamaris ne bi bil oškodovan, smo dobili ne formalno, ampak tudi stvarno od slovenske gospodarske zbornice, republiškega sekretariata za gospodarstvo, republiškega izvršnega sveta in ne nazadnje od naših zveznih poslancev. Pri predlogu za formiranje enotnega sklada za napredek morskega ribištva pa smo dobili tudi od Grupacije morskog ribištva. Prav zaradi tega je predlog zakona, da bi sredstva odškodnine pripadala Črni gori in Hrvatski, ki ga je predlagal Zvezni izvršni svet, Zvezna skupščina zavrnila.
Mnenja smo, da so sredstva odškodnine lahko le odškodnina za manjši ulov in se morajo v taki ali drugačni obliki vračati podjetjem, ki se ukvarjajo z ribolovom. Nikakor pa se ne morimo strinjati z mišljenjem, da je to nadomestilo odškodnine ali rente za izkoriščanje morja. Gre še za več! Če bi obveljalo tako gledanje, kot ga izraža zavrnjeni predlog Zveznega izvršnega sveta, bi lahko pričakovali, da bi za ulov izven morja SR Slovenije morali plačati najemnino. Prepričani smo, da bo ta dolgoletni problem Zvezna skupščina ustrezno rešila še pred skupščinskimi počitnicami.
Ker imamo v podjetju vrsto dejavnosti in smatramo, da bi delavci v teh dejavnostih sami boljše, hitrejše in kvalitetnejše odločali, ni razloga, da se o taki organizaciji dela v bodoče ne bi dogovorili.
Finančni uspeh
(Nadaljevanje s 1. strani) smo tekoči plan dosegli in ga celo presegamo.
Podjetje je v zadnjem času v velikih težavah zaradi pomanjkanja sredstev, kar pa je bolj splošnega gospodarskega značaja kot pa notranjega. Nelikvidnost v gospodarstvu ovira priliv denarnih sredstev in smo prisiljeni najemati kredite za tekoče poslovanje; to pa povzroča stroške in manjšo rentabilnost podjetja. Prepričani smo, da bomo te težave s posebnim zavzemanjem vodstva podjetja in celotnega kolektiva rešili v kratkem času.
Tane Jelič
Gospodarjenje približati delavcem
Delegacija kluba poslancev hrvaškega Sabora v Delamarisu
Delegacija kluba poslancev	ji. Med drugim so obiskali tudi
hrvaškega Sabora je bila na	našo občino in imeli razgovor
enotedenskem obisku v Sloveni-	v našem podjetju. Popeljali so se
Poslanci hrvaškega Sabora na »Knežaku«
Obalno gospodarstvo
Gospodarsko rast v obalnih občinah lahko ocenjujemo kot uspešno, saj je stopnja rasti višja kot povpreček v Sloveniji.
V zadnjih dveh letih se je celotni dohodek povečal za 67 %, vendar ob upoštevanju porasta cen le 26 %. Udeležba industrije v gospodarstvu obale znaša 30 %, prometa 29 %, gostinstva 7 % in ostalih panog 17 %. Osebni dohodki so se povečali predlani za 17 % in lani za 20 %, tako da so znašali v povprečju za
1971.	leto 1720 din mesečno, kar je tudi nad slovenskim povprečjem.
Prodanega je bilo 70 milijonov litrov bencina, kar predstavlja 9 milijard starih din dohodka za cestni sklad. Naj večji problem, ki je tudi ovira nadaljnjemu razvoju, je akutno pomanjkanje sta-
SEMINAR O VARSTVU PRI DELU
Ta mesec so obiskali seminar o varstvu pri delu vodilni delavci Delamarisa in Slavnika. Seminar je bil organiziran na Črnem vrhu nad Idrijo. Predavatelji so bili republiški strokovnjaki s tega področja. O bodoči organizaciji varstva pri delu pri nas pa je predaval inž. Anton Lampe.
novanj. Dejstvo je, da se zaposlovanje hitreje veča, kot se veča stanovanjski fond. Kaže, da bodo v bližnji prihodnosti tudi ta problem uspešneje reševali, saj pripravljajo družbeni dogovor o večjem prispevku gospodarskih organizacij v te namene.
V prvih mesecih letošnjega leta je opaziti v gospodarstvu obale kot tudi v Sloveniji rahel padec konjunkture. Dejstvo je, da so se v znatno večji meri povečali materialni stroški kot realizacija. To pomeni, da se relativno znižuje ekonomičnost poslovanja. Ob prvem periodičnem obračunu letos je vrsta podjetij ugotovila, da z ustvarjenimi dohodki komaj še pokrivajo materialne stroške in obveznosti iz dohodka ali pa so že v izgubi. Vrsta dejavnikov je vplivala na tak rezultat: zamrznjene prodajne cene, povišanje cen nekaterih materialov posebno iz uvoza, devalvacija dinarja, revalorizacija osnovnih sredstev, nelikvidnost, multilateralne kompenzacije itd. Čeprav je vrsta naštetih dejavnikov vplivala na finančni rezultat Delamarisa, smo kljub temu z uspehom lahko zadovoljni.
Na obali so se osebni dohodki v prvih mesecih letos povečali za nadaljnjih 8 %. Trenutno le-ti še 3 % zaostajajo za s samoupravnimi sporazumi določenimi zneski.
tudi z našo raziskovalno ladjo Knežak. Delegacijo sta s strani slovenske Skupščine sprejela naš poslanec dr. Branko Furlan in Ivan Renko. Poleg predstavnikov družbeno-političnih organizacij obale so delegacijo v Izoli sprejeli predsednik občinske skupščine Jernej Humar, predsednik zbora proizvajalcev občinske skupščine Martin Kokalj, predsednik občinskega sveta za gospodarstvo Maksimiljan Šiško ter podpredsednik socialistične zveze v Izoli Ivo Hajšek. V podjetju je delegacijo pozdravil Andrej Verbič. Seznanil jih je z našim načrtom nadaljnjega razvoja, s sodelovanjem Delamaris—Slavnik, z delovanjem Interne banke, z našimi pripombami na osnutek hrvaškega zakona o morskem ribištvu ter z našim stališčem do uporabe sredstev odškodnine od italijanskega ribolova v Jadranskem morju. Poslanci hrvaškega Sabora so bili z obiskom in razgovorom zelo zadovoljni, saj so se za na šo pozornost toplo zahvalili.
Tik pred zaključkom lista je predsednik izolske občinske skupščine posredoval glavnemu direktorju našega podjetja zahvalo kluba poslancev SR Slovenije za dobro organiziran sprejem ob bivanju hrvaške delegacije v Izoli in v našem podjetju.
Slavnikovi avtobusi in železnica
Nedavno tega so nas sredstva javnega obveščanja informirala, da železnica ne more uvesti potniškega vlaka do Kopra, ker Slavnik noče voziti potnikov od železniške postaje do Kopra. Papir marsikaj prenese, tako tudi to pot. Dejstvo je bilo v tem, da je bil in je še vedno Slavnik pripravljen za ta prevoz dati železnici avtobuse v najem. Nove redne avtobusne linije se lahko namreč uvaja samo v soglasju z odborom pri Gospodarski zbornici Slovenije. Prav gotovo bo zadeva urejena v splošno zadovoljstvo.
Neizpodbitno pa )e, da so s polresnicami sredstva javnega obveščanja jemala ugled Slavniku in s tem tudi neupravičeno razburjala javno mnenje.
Prekinitev dela v »Irisu«
V petek 26. 5. t. 1., ob 7,30 sodelavke v oddelku predelave rib prekinile delo.
Razlog za takšen korak je, kot so dejale, povečanje osebnega dohodka administrativnim delavkam in prenizki osebni dohodki v njihovem oddelku, oziroma previsoke norme, ob katerih je v rednem delovnem času zelo težko doseči 1.000 din mesečno.
Delavke so se zbrale v prostorih menze v »Irisu« in postavile svoje zahteve direktorju obrata Emilu Puglju.
Sestanek ne bi mogli imenovati »delovni«, prav tako ne bi zanj mogli reči, da je bil konstruktiven —- delavke so govorile vsevprek, tako da ni bilo mogoče razumeti nobene.
Vendar je bilo slišati dovolj glasno zahtevek, da se akontacijska osnova poveča na 1.000 din mesečno.
Prepričevanje direktorja obrata, da mora njihov zahtevek reševati delavski svet, ni zaleglo, delavke so od njega zahtevale obljubo, da bo njihov zahtevek sprejet, sicer se ne bodo vrnile na delo. Šele ko so dobile zagotovilo, da bo njihov zahtevek obravnaval delavski svet in da bodo o njegovi odločitvi obveščene, so pristale, da se vrnejo na svoja delovna mesta.
Ko so se delavke razšle, je urednik glasila izkoristil priliko in se pogovarjal s Santino Levac, Eufe-mijo Tul, Liljano Grbec in Marijo Gorela. Iz razgovora se da zaključiti, da je neposredni povod prekinitve bil predlog za povečanje osebnega dohodka administrativnim delavcem, »katerim malica traja po uro ali dalj«. Delavke so dejale, da so »informirane«, da so osebni dohodki administrativnim delavcem povečani na njihov račun zaradi tega, ker je v proizvodnji prekoračen plan.
Ni znano, kdo in zakaj je širil takšno vest med delavci, a je zanesljivo, da tega ni naredil dobronamerno. Mar delavcem ni bilo mogoče pojasniti, naj bi delavcem v administraciji povečali osebne dohodke zato, ker preti nevarnost, da »Delamaris«, v katerem je administrativno delo najmanj plačano na obali, ostane brez administrativne delovne sile, predvsem daktilografov.
Na vprašanje, ali so to, sicer vedno prisotno vprašanje, postavile na ustreznem mestu, so delavke samo čudno gledale. Zdi se, da so jim samoupravne poti (centralni delavski svet, delavski sveti DE, odbori, komisije in podobno) neznane. Ali pa vanje nimajo zaupanja. Liljana Grbec je dejala: »Govorijo, govorijo in nič ne naredijo,« a Eufemija Tul dodaja, da delavci o delu organov samouprav-
ljanja ne vedo ničesar. Nobena prisotnih delavk ni vedela, kdo je predsednik CDS ali DS DE »Iris«. Poznajo edino člane DS iz oddelka predelave, ne vedo pa, ali so člani centralnega ali DS DE.
Vsaka prekinitev dela, ne glede na razmere in posledice, poraja mnogo vprašanj, na katera je težko, vendar je treba nanja odgovoriti. Ob teh vprašanjih se mora zamisliti celotna družba, posebno še prizadeta delovna ali druga organizacija.
Prvo in osnovno: odkod v družbi kot je naša, zrasla iz revolucije, takšna apolitičnost in nezainteresiranost za vsa vprašanja, ki se ne tičejo osebnega standarda in položaja? (Ni nam znana prekinitev dela zaradi, recimo, nesmotrnih investicij, neugodno zaključenih aranžmajev z drugimi partnerji, škode, nastale zaradi napak pristojnih in podobno.)
Po drugi strani v takšnih primerih delavci redko poskušajo uresničiti svoje pravice po rednih poteh, o katerih smo že govorili.
Drugo, ne manj važno, je vprašanje razdelitve osebnega dohodka, odnosa med normo in dohodkom.
Ni zanesljivo, da je postavljena prava mera za oceno prizadevanja delavca na delu in cena za enoto rezultata tega dela. Posebno pri kolektivni normi, kot je v glavnem v oddelku predelave.
Tretje, zdi se, da je osnovni, čeprav neviden vzrok štrajka (imenujmo pojav s pravim imenom) pred kratkim sprejeta uravnilovka. V spremembi pravilnika o delitvi OD je namreč določeno, da noben delavec v polnem delovnem času ne more ustvariti manj kot
1.000 din. Torej: tisti, ki v 8 urah komaj doseže normo (pri osnovi 700 din mesečno) in ki bi ,če ne bi bilo te določbe, zaslužil samo 700 din, dobil 1.000 din, prav tako kot delavec, ki preseže normo za okoli 30%, Zdi se, da je ta »stimulativna« norma bila kaplja, ki je prenapolnila čašo. Zavedajoč se samoupravnih dogovorov in sporazuma o delitvi dohodka v okviru, ki ga predstavljajo za delovno organizacijo, katere akumulativnost ni posebno visoka, se vprašamo: ali ni druge poti in načina za reševanje gordijskega vozla razen udarca z mečem?
Ali lahko delitev osebnih dohodkov uredimo tako, da delavec za normalne rezultate, ustvarjene v polnem delovnem času, »na kasi« dobi 1.000 dinarjev, ne da bi pri tem stimulirali lenuhe?
ALI SMO IZPOLNILI OBLJUBO?
Pred zaključitvijo lista se je urednik o zadevi pogovarjal z direktorjem obrata Emilom Pug-
ljem in bil obveščen, da »zadeva poteka po redni poti« in jo je delavski svet delovne enote že obravnaval.
Iz zapisnika 7. redne seje DSDE »Iris« z dne 7. 6. 1972 je razvidno, da je delavski svet enote pod drugo točko dnevnega reda imel »razpravo o delitvi OD«.
Na seji ni bilo obravnavano vprašanje prekinitve dela (vsaj to ni razvidno iz zapisnika), ne glede na to, da so na seji bili prisotni predstavniki oddelka predelave rib, ki so bili zadolženi, da »pripravijo predlog za izračun osebnih dohodkov.« (?!)
V zapisniku centralnega delavskega sveta pa ni sledu, da je naj višji organ samoupravljanja obravnaval vprašanje delitve osebnih dohodkov v oddelku predelave rib. Po dosedanjem poteku stvari ni izgledov, da bo izpolnjena obljuba direktorja obrata, da bo centralni delavski svet na prvi seji obravnaval zahtevek delavk iz predelave rib za ureditev delitve osebnih dohodkov.
Kot v podobnih primerih je tudi tokrat zatajil »samoupravni mehanizem« v trenutku, ko ne bi smel. Obljuba, ki je dana delavkam oddelka predelave rib, ni izpolnjena.
Potem pa res ni čudno, da delavci nimajo zaupanja v delavske svete in samoupravljanje.
Zdi se, da je Liljana Grbec imela prav: ne glede na to, ali so zahteve delavk upravičene, in ne glede na to, ali bi kaj naredil ali pa samo »govoril«, je moral centralni delavski svet obravnavati tako merila za delitev osebnih dohodkov v predelavi rib kot tudi prekinitev dela samo.
Miloš Vukičevič
Polimer razširja svojo dejavnost
Polimer v Izoli, novo Slavniko-vo podjetje za predelavo poliestrov, je pred veliko razširitvijo proizvodnje. Nedavno tega so podpisali pogodbo z ameriško firmo Leonard International Corporation New York (Waismann) za izdelavo kontejnerjev. Gre za 10-letno pogodbo, po kateri bodo izdelovali v sodelovanju z Emo in Savinjo iz Celja kontejnerje za ameriško tržišče. Po pogodbi bo znašala vrednost proizvodnje 1,6 milijarde Sdin. Zaradi potrebe po proizvodnih prostorih za novo proizvodnjo, bo Polimer del sedanje proizvodnje prenesel v Podgrad.
O čem smo razpravljali
Centralni delavski svet je na svoji 4. redni seji, ki je bila dne 29. 2. in 1. 3. 1972, razpravljal o pomembnih zadevah. Poleg potrditve zaključnega računa za leto
1971 je sprejel tudi plan podjetja za 1972. leto. Razprava je tekla tudi o poročilu o gospodarskih prestopkih in o sistemizaciji delovnih mest z osebnimi dohodki oddelka za organizacijo avtomatov in prodajo instantov.
3. marca je bila skupna seja delavskih svetov podjetij Delamaris—Slavnik, katere namen je bil, da predloži v razpravo obema podjetjema predlog pravilnika o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest skupnih služb Delamaris—Slavnik, predlog o ustanovitvi Interne banke Delamaris— Slavnik in predlog predračuna stroškov skupnih služb in Interne banke za leto 1972
Vse navedene točke so bile predmet razprave v našem kolektivu.
Predsedniki delavskih svetov delovnih enot so sklicali delavske svete in zbore delovnih ljudi z namenom, da bi bili člani kolektiva seznanjeni s posebnimi vprašanji, ki se tičejo vseh zaposlenih. Poročevalci so bili vodilni delavci našega podjetja.
Članom kolektiva so bili z zaključnim računom za leto 1971 prikazani doseženi uspehi v preteklem letu. Seznanjeni so bili tudi s programom dela za leto
1972 z glavnimi planskimi cilji in zadolžitvami, letnim planom razvoja podjetja, vključno z investicijami, letnim planom prodaje in proizvodnje, planom kadrov in družbenega standarda in finančnim planom z ukrepi na področju gospodarjenja z obratnimi sredstvi.
K poročilu o gospodarskih pre^ stopkih, napravljenih v zadnjih letih, je delavski svet skupnih služb podjetja predlagal, da se organizira v podjetju seznanjanje odgovornih delavcev z zakonski mi predpisi.
V razpravi je bila tudi sistemizacija delovnih mest v novem oddelku za organizacijo avtomatov in prodajo instantov, ki bo v okvi-
ZAHVALA
V imenu 650 žena našega kolektiva se odbor za družbeno aktivnost žena kombinata Delamaris zahvaljuje centralnemu delavskemu svetu, vodstvu podjetja in sindikalni organizaciji za izkazano pozornost ob praznovanj u dneva žena — 8. marcu.
Odbor
ru komercialnega sektorja, s pripombo, da se delovno mesto — vzdrževalec avtomatov — uskladi z drugimi podobnimi delovnimi mesti v podjetju.
Vprašanje ureditve osebnih dohodkov je bilo na dnevnem redu v vseh delovnih enotah, posebno odločno je bilo to vprašanje postavljeno v obratih Pločevinaste embalaže in Irisu. Delavci Pločevinaste embalaže se čutijo pri osebnih dohodkih prikrajšani zaradi fizičnega in umsko bolj napornega dela kot v drugih obratih. Zato so navedli primer izpred dveh let, ko je bil obrat najbolj plačan za svoje delo.
K predlogom o ustanovitvi skupnih služb podjetij Delama-
V organizaciji Oddelka za narodno obrambo Koper in občin-skaga odbora Rdečega križa Izola ter s sodelovanjem podjetij Delamaris, Mehanotehnika, Krajevna skupnost, Rdečim križem, Gostinskim šolskim centrom, osnovno šolo »Vojka Šmuc« in z osnovno šolo z italijanskim učnim jezikom v Izoli je bilo 21. maja letos uspešno organizirano tekmovanje ekip prve pomoči.
Na tekmovanjih je sodelovalo 11 ekip v konkurenci in 5 ekip izven konkurence.
Ekipe so se zvrstile takole: 1. in 2. mesto z enakim številom točk od možnih 360 sta zasedli ekipi Delamaris in Mehanotehnika, 3, ekipa Stavbenik I. 331, 4. Rdeči
ris—Slavnik, Interne banke in njih finansiranju so izrekle pripombe samo skupne službe podjetja, in sicer, da se uskladijo osebni dohodki, sistemizacija delovnih mest in statut podjetja s samoupravnim sporazumom.
Sindikalna organizacija, vodstvo podjetja in odbor za pravice iz dela so se zavzeli za to, da se prvenstveno uredijo osebni dohodki. V razpravi so že spremembe pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, ki imajo predvsem nameh, da določijo najnižji dejanski mesečni osebni dohodek za delo v rednem 182-urnem delovnem času najmanj 1.000 din.
ZR
križ 327, 5. Krajevna skupnost II. 318, 6. Stavbenik II. 314, 7 Krajevna skupnost IV. 312, 8. Krajevna skupnost V. 306, 9. Delamaris II. 301,	10. Krajevna
skupnost III. 295 in 11. Krajevna skupnost I. 292 točk.
Lep uspeh so dosegle tudi ekipe Gostinski šolski center II. 331 točk, Gostinski šolski center
I. 320, italijanska osnovna šola 317, osnovna šola »Vojka Šmuc«
II. 292 in osnovna šola »Vojka Šmuc« I. 281 točk, ki so tekmovale izven konkurence.
Preko »Našega glasa« se v imenu štaba civilne zaščite »Delamaris« zahvaljujemo za uspešne priprave naših ekip medicinski sestri Marjuči Rajmondi iz
Ekipa Delamaris
Tretje občinsko tekmovanje ekip prve pomoči
Ekipi »Delamaris« in »Mehanotehnika« si delita prvo in drugo mesto
Iz prve številke
Pred štirinastimi leti, junija leta 1959, je izšla prva številka ciklostiranega »Našega glasa«, tik po združitvi podjetij »Delamaris« izvozno-uvozno podjetje, »Delanglade«, Ampelea in »Ari-goni«.
Iz gradiva, ki se nahaja v arhivu, je razvidno, da je sklep o izdajanju lista sprejel delavski svet na 3. seji z dne 24. februarja 1959.
Prvi odgovorni urednik je bil zdaj že upokojeni Avgust Brezavšček.
Pred izidom prve številke je bil razpisan natečaj za najprimernejši naslov. Tako je bil krščen »NAŠ GLAS«.
V prvi številki »Našega glasa« so dopisniki obveščali sodelavce o delu podjetja in delu organov samoupravljanja, o aktivnosti mladine v podjetju (kje je sedaj), o osebnih dohodkih, izgubljenih delovnih urah zaradi bolniške in podobno.
bolnišnice Izola, članom naše prve in druge ekipe »Delamaris«: Mileni Kropič, Jožetu Ka-vrinu, Lidiji Mavrič, Miri Barut, Danici Slavič, Danici Mačak, Dragici Rener, Magdi Tomažič, Vidi Jurinčič, Liljani Atanasovi, Ivanu Grlici in Ivanu Vilerju.
Zahvala tudi tekmovalni komisiji — Jožetu Cesarju, Vladimirju Popoviču, Francu Baši, dr. Slavku Kobiju, Vojku Adamiču, Marjanu Sočam in Žarku Višnji-ču, ocenjevalni komisiji — dr. Slavku Kobiju, dr. Alojzu Medvedu, Brunu Orbaniču, Antonu Juriševiču, Marjuči Rajmondi ter komisiji za razsodišče — dr. Borisu Vrečku, dr. Levu Miloševiču in medicinski sestri Magdi Hrvatinovi.
Zahvaljujemo se tudi sodelujočim v propagandi Ivanu Bizjaku, Ivanu Hrvatiču, Ladu Ostro-uški ter gostom in prisotnim, ki so s svojo udeležbo dali večji pomen tekmovanju ekip prve pomoči.
Želeli bi, da takšna tekmovanja preidejo v tradicijo, da so še bolj množična, ker takšna vrsta tekmovanj sodi v pripravo enot civilne zaščite in drugega prebivalstva za nudenje prve pomoči ponesrečenim ob raznih elementarnih nezgodah, na pripravljenost za vseljudsko obrambo naše dežele in pri vsakodnevnem delu v primeru poškodbe bližnjih.
Pozivamo člane kolektiva in druge občane k sodelovanju za bodoča tekmovanja, ki bodo organizirana z istim namenom.
Žarko Višnjič
»Našega glasa«
Osrednje mesto pa zavzema članek urednika o obisku pri tov. Titu ob njegovi 67-letnici. Iz tega članka posnemamo nekaj najbolj zanimivih delov.
»Kmalu pride s svojim ožjim spremstvom med nas tov. Tito. Gromki živio klici, skandiranje, bliskanje fotoreporterjev, drdranje kamer in šklepetanje aparatov vseh sort in kalibrov so napolnili prostore Belega dvora. Šel je od enega do drugega ter vsakomur segel v roko. Mnogi so ga vabili, naj obišče njihov kraj, njihov kolektiv, z vsakim pa je tudi spregovoril nekaj besed in vse obračal vedno na veselo in šaljivo plat.
Bližal se je naši skupini. Nervoza se stopnjuje. Nekdo od zadaj mi šepne na uho: »Pozdravi v imenu okraja!« Jaz odkimam. Kolektiv me pošilja, mi preblisne skozi možgane. Pred seboj sem držal sliko, nek istrski motiv, in trema je zaradi dolgega čakanja že povsem popustila, tako da sem mu lahko čisto mirno s sliko in posvetilom vred izročil tudi pozdrave in želje kolektiva »Delamaris«. Maršal je vzel sliko v roke, jo dolgo ogledoval ter jo z izrazom zadovoljstva in besedami »lepo, stvarno, nešto original«. To srečanje, ta stisk roke
Dne 6. junija 1972 je obiskala Delamaris kitajska študijska delegacija. Delegacijo, ki so jo sestavljali kmetijski in živilski strokovnjaki, je vodil JEN CHI. Član delegacije je bil tudi strokovnjak za ribjo industrijo CHOU CHI CHIU. V našem podjetju so se zadržali od 10. do 16. ure. Ogledali so si vse obrate, opravili pa so tudi vožnjo s Knežakom, kjer so se zanimali za
s človekom, ki je s svojim delom za človeštvo navdušil svet in ta izraz obraza, ki se ga ne da opisati, saj vsebuje toliko odtenkov čustvenosti, odločnosti in mehkobe, obenem resnosti in veselja. To srečanje je pač veliko doživetje za vsakogar, ki ga je bil deležen. Pri nas Slovencih je kmalu stekla beseda o problematiki vina, o boljših uvoznih pogojih za kavo, riž in sploh kolonialno blago, o jeseniških pečeh in o potovanju. Zelo dobre volje se je šalil in nazdravljal, tako da smo si domišljali, da je med nami najbolj dobre volje. Tako je obiskal vsa omizja in se končno tudi fotografiral z vsako skupino.
S tem je bil tudi sprejem zaključen in zopet smo se razšli na vse strani, vsak pa je nosil v sebi prijetno zavest: videl sem tov. Tita.«
Za 80. rojstni dan tovariša Tita sta mu podjetji »Delamaris« in »Slavnik« poslali čestitke s toplimi željami za dolgo življenje in nadaljnje uspešno vodenje naših narodov v boju za mir in socializem.
Dne 28. 5. 1972 se je predsednik republike zahvalil za čestitke.
V naslednjih številkah bomo objavili tudi izvlečke iz drugih člankov in jih vzporedili s sličnimi dogajanji danes.
ribiške in ladijske naprave, način ulova itd. Delegacijo je sprejel in vodil direktor za posebne naloge Maksimilijan šiško. Kitajski strokovnjaki, katerim je obisk omogočil Zavod za mednarodno tehnično sodelovaije, so že obiskali nekatera podjetja v državi, njihova nadaljnja pot pa jih je vodila v Ljubljano. Obisk ni imel poslovno-komercialnega značaja.
Obisk kitajske delegacije
V letu 1971 tudi v panogi > ugodni rezultati
V poročilu »Grupacije morskog ribarstva«, v kateri je zajeto tudi naše podjetje, je zapisano naslednje:
Po .izredno težkem letu 1968, po sprejetju nekaterih gospodarskih ukrepov, potem s stalno razširitvijo domačega trga ribjih konzerv in zmrznjene ribe kot tudi s stabilizacijo in stimulacijo pogojev izvoza s pomočjo »Fonda za napredek in razvoj morskega
Kljub modernizaciji naša flota tudi v bodočnosti ne bo sposobna v celoti oskrbeti z ribami naše-
Sklad Borisa Kidriča je pripravljen kreditirati raziskave »Knežaka«
Sklad »Borisa Kidriča«, ki financira znanstveno dejavnost v naši republiki, je pripravljen na osnovi predloženega programa, ki ga je izdelal Delamaris skupaj z Morsko biološko postajo iz Portoroža Univerze v Ljubljani, kreditirati raziskovalni projekt pe-laške ribe v severnem Jadranu. Kaže, da bo pogodba v kratkem sklenjena.
REZULTATI ŽREBANJA ZA NAGRADNO KRIŽANKO
Na naslov uredništva lista je prispelo 45 rešitev nagradne križanke, ki je bila objavljena v 2. št. marca letos.
Komisija v sestavi:	Andrej
Stres, predsednik, ter člani Bogdan Golob, Žarko Višnjič, Ernest Starec in Darja Ivančič je ugotovila, da je od vseh prispelih rešitev 24 točnih. Izžrebani so bili:
prvo nagrado 100 din dobi Cilka KUZMIN iz Ljubljane, drugo nagrado 50 din dobi Tonček BALOH iz Izole, in tretje nagrade po 30 din dobijo:
Anica PUC, »Litografija« ARGO
Peter JAKOMIN, vratar »IRIS«
Romana PALČIČ, riba »IRIS«.
Vsem izžrebanim uredništvo prisrčno čestita.
ribištva« je pomenilo leto 1969 in 1970 postopno izboljšanje ekonomskega položaja »Grupacije morskog ribarstva«. Ta tendenca se je nadaljevala tudi v lanskem letu.
V primerjavi z letom 1970 se je povečal celotni dohodek Grupacije za 13%, dohodek pa za 20%. Ostanek dohodka za sklade je porasel za 87%, osebni dohodki pa za 14%. Izgub v grupaciji
ga obrata za predelavo rib, niti trga, na katerem se vse bolj veča povpraševanja po sveži ribi. Dejstvo je, da se v Jadranu pojavljajo le tri vrste rib v večjih količinah: sardele, inčuni in pa-paline.
Tako trg kot tudi predelava pa zahtevata večji asortiment rib. Zato se je naše podjetje v sodelovanju z nekaterimi drugimi podjetji odločilo za postopno ustanovitev mešanega jugoslo-vansko-poljskega podjetja za ulov rib v svetovnih morjih. Poljaki imajo na tem področju dolgoletne in uspešne izkušnje. Gre za ustanovitev flote, katere ulov bi v celoti absorbiral ribje predelovalne industrije in tržišče sveže ribe v Jugoslaviji. Prvi razgovori s Poljaki so bili že opravljeni, kaže pa, da bi za čimprejšnjo realizacijo tega programa bilo umestno najeti nekaj primernih ribiških ladij in nato začeti postopoma graditi lastno floto. Kader bo s prakso vred vsaj v začetku usposabljala izključno Poljska.
Z realizacijo tega programa bi bil Delamaris v mnogo manjši meri odvisen od uvoza, kar bi pomenilo dolgoročno izboljšanje devizne bilance ne le za Delamaris, ampak za širšo družbeno skupnost.
»Naš glas« izdaja kolektiv kombinata konzervne industrije »Delamaris« Izola. List urejuje uredniški odbor skladno s predpisi. Odgovorni urednik Miloš Vukičevič. Tiska tiskarna ČZP Primorski tisk, Koper.
List dobijo člani kolektiva brezplačno.
morskega ribištva v letu 1971 ni bilo. ,
Dobri rezultati poslovanja v letu 1971 so predvsem posledica ugodnih pogojev na notranjem trgu zaradi čedalje večje prodaje ribjih konzerv, ki je 2 do 3-krat večja kot v preteklosti in znaša sedaj že 16.000 ton. Tudi cene ribjih konzerv so se z odobritvijo Zveznega urada za cene zaradi povečanih stroškov proizvodnje lahko povečale za 25%.
Prodaja zmrznjene ribe je dosegla v preteklem letu 15.000 ton, izvoz pa je porasel za 4%.
Leto 1972 smo začeli v zelo nestabilnih razmerah. Zamrznjene cene na domačem trgu, visok porast stroškov proizvodnje konec 1971, devalvacija dinarja so resno poslabšali pogoje gospodarjenja. Samo zaradi devalvacije so se stroški povečali za 22 milijonov novih dinarjev, zaradi povečanja cen drugih surovin pa za 27 milijonov novih din.
»Grupacija morskog ribarstva« pri Zvezni gospodarski zbornici vidi izhod iz neugodnega položaja v dodatni stimulaciji izvoza in v odmrznitvi cen.
Stanovanja v obratu »Iris« ?
Razprave in tudi odločitve o modernizaciji proizvodnje v obratu Iris so privedle do koncentracije proizvodnih objektov in s tem do svobodnih površin za morebitno izgradnjo v severnem delu obrata Iris (okolica cerkvice Sv. Petra). Ker je ta prostor v samem mestu, ima tudi izreden položaj proti morju in ker je ob obstoječi stanovanjski coni Izola, je prav gotovo tudi primeren za izgradnjo stanovanjskih objektov.
Splošno je znano, da Delamaris ni mogel dobiti od občinske skupščine primerne zazidalne površine za gradnjo v kolikor toliko sprejemljivih pogojih.
Ta predlog o zazidavi v severnem delu obrata Iris je že izdelan kot programska skica in ga bodo kmalu obravnavali pristojni organi v podjetju. Taka gradnja bi bila prav gotovo cenejša zato, ker je zemljišče že Delama-risovo, ker bodo komunalne naprave mnogo cenejše, ker so dovozne poti skoro gotove, ker se morebitno vse novo naselje lahko priključi glede ogrevanja na kotlarno Iris itd.
Na tem prostoru je možno zgraditi ca. 80 stanovanj skupno z garažami, parkirnimi prostori, trgovino in plažo.
Upamo, da bomo v naslednji številki »Našega glasa« lahko povedali kaj več, objavili pa bomo tudi skico morebitnega bodočega naselja.
Dolgoročno preskrbovanje z ribo
ODBOR ZA PRAVICE IZ DELA RAZPISUJE
NATEČAJ
za dodeljevanje kreditov za nakup stanovanj, za izgradnjo novih stanovanj, za adaptacijo in razširitev lastnih stanovanj.
I.
Na natečaj se imajo pravico priglasiti vsi člani kolektiva, ki izpoljnujejo pogoje tega razpisa.
II.
Interesenti morajo dostaviti prošnjo stanovanjski komisija v roku 30 dni po objavi razpisa. Prošnje sprejema referent za družbeni standard (osebno ali priporočeno s pošto). To velja tudi za tiste, ki so že vložili prošnjo za kredit.
Zadnji rok za vložitev prošenj je 15. avgust
1972.
Prošenj, dospelih-po določenem roku, odbor ne bo obravnaval.
III.
Prošnja mora vsebovati naslednje podatke:
— ime in priimek ter kraj bivanja prosilca,
— delovni staž v podjetju, kvalifikacijo in delovno mesto,
— povprečni mesečni dohodek prosilca,
— obremenitev osebnega dohodka,
— število nepreskrbljenih otrok,
— delovno organizacijo, v kateri je zaposlen zakonski tovariš,
— višino njemu odobrenih sredstev
— njegove povprečne mesečne dohodke,
— koliko sredstev prosi in za kaj,
— v kolikem času je pripravljen vrniti sredstva.
— kdaj bo predvidoma potreboval sredstva.
IV.
Poleg prošnje iz III. točke mora prosilec dostaviti še dokumente, s katerimi dokazuje verodostojnost podatkov v prošnji (potrdilo o zaposlitvi oz. nezaposlenosti zakonskega tovariša, potrdilo o njegovih dohodkih, o številu otrok itd.), ter:
1. Za nakup stanovanj in stanovanjskih hiš:
a) potrdilo, s katerim dokazuje, koliko sredstev ima na voljo ter kdaj se bodo sredstva sprostila;
b) potrdilo, s katerim dokazuje, kdaj bo stanovanje, ki ga namerava kupiti, vseljivo in ceno stanovanja;
c) potrdilo, s katerim dokazuje, koliko sredstev dodeli podjetje, v katerem je zakonski tovariš zaposlen (če je zaposlen drugje).
Po odobritvi bo moral prosilec predložiti še naslednje dokumente:
a) kupoprodajno pogodbo, overovljeno na sodišču:
b) zemljiškoknjižni izpisek za vknjižbo zastavne pravice;
c) v primeru, da zemljišče ni urejeno v zemljiški knjigi, izjavo enega poroka in menico za 2 din;
d) vinkulacijo zavarovalne police v korist banke.
2. Za gradnjo, adaptacijo ali razširitev lastne stanovanjske hiše oz. stanovanja:
a) gradbeni načrt s predračunom in gradbeno dovoljenje;
b) zemljiškoknjižni izpisek za vknjižbo zastavne pravice,
c) vinkulacijo zavarovalne police v korist banke,
d) potrdilo, s katerim dokazuje, kdaj se bodo lastna sredstva sprostila.
V.
V letu 1972 predvideva plan za te namene 700000 din.
VI.
Posamezniku se lahko odobri največ 100000 din kredita. Obrestna mera je 2 %, najdaljši rok vračanja do 25 let.
Odbor za pravice iz dela
Prav je, da ob izidu prvega natečaja za dodeljevanje kreditov spregovorimo nekaj besed.
Odbor za pravice iz dela je razpisal natečaj na osnovi sprejetega pravilnika o formiranju in koriščanju sredstev SSP. Iz natečaja je razvidno, koliko sredstev imamo za te namene, kolikšna je obrestna mera ter maksimalna višina kreditov na posameznika, ni pa razvidno, kdo
ima prednost. O tem govori pravilnik, ki je bil pred kratkim sprejet. Prav hi bilo, da si omenjene stvari ponovno ogledate.
Sredstva za kredite se bodo sprostila šele oktobra letos.
S sprejetjem pravilnika smo uzakonili stanovanjsko politiko. Odslej bomo torej sprejemali tovrstne prošnje le na osnovi razpisanega natečaja v roku, dolo-
čenem v natečaju. Prošenj, dospelih izven roka, odbor ne bo obravnaval.
Navaditi se bo treba na to, kajti drugače ne moremo in ne smemo reševati teh zadev.
Obrazec (prošnja), ki ga mora vsak prosilec za kredit izpolniti in ga z ostalo dokumentacijo dostaviti stanovanjski komisiji v našem podjetju do 15. avgusta, dobite na tretji strani priloge.
»DELAMARIS« IZOLA
odboru za pravice iz dela
Izola,
1972
PROŠNJA
za dodelitev kreditov
Ime in priimek .....................................................................
bivališče ................................................... zaposlen	v	»Delamarisu«
od ........................... kvalifikacija................................................................................
delovno mesto ............................. služba	(odd.)......................................................
Povprečni mesečni dohodki prosilca .................................................
Osebni dohodki so administrativno ali sodno obremenjeni v višini ....... din	mesečno
oziroma .............. din	skupaj.
Delovna organizacija, v kateri je zaposlen zakonski tovariš ........................
Višina njemu odobrenih sredstev ............................................................................. din.
Njegovi povprečni osebni dohodki ............................................................................ din.
Prosilec prosi sredstva za ......................................................................................
Sredstva je pripravljen vrniti v .......................................................................... letih.
Kdaj (leto, mesec) bo predvidoma potreboval sredstva .....................................................
Opombe: (opis del, ki jih nameravate opraviti, kdaj nameravale začeti in kdaj predvidoma končati gradnjo ali adaptacijo. S čim podkrepite prednost svojega primera itd., itd.).