C.C. Postale. - Esce ogtu mercoledi e sabato. • 6 febbraio 1926. Posamesm števttk* 25 siotinK. Izhala: '.'xako sredo popoldne in soboto zlutra}. 'nine zaceloleto 15 L. « polleta 8 I. « čfitrt let a 4 L. Zu Inozemstvo celo ieto lir 40. \ Vi nuročila brez do- !¦ wslane naročnine se \ fti monmo ozirait. , O'lgovo'ni urednik: Potdc Kernpcrle. ji+* V^čjJft'** w* 't^^T^^^^^^^F ^^^^^^^^T ^^^^^^m ^^^m ^^^m ^^^^T j^^V ^^^^^Bf ^K^^T ^^^^^B St. 10 soboto 6. febraarja 1926, unoix. tsetrankirana msrna .-¦:.¦ ne sprejemajo. Oglasi se računajo po dogovoru in se plačajo v naprej. List izdala konsorcij. »UUKISKE STRAZi, Tisk Zadružne tiskarw v Gor id, Riva Piazza» ia ši. 18. U pray a in urednistw. ulica Mameli stew, a, — i. pi e\ Scuole). ¦¦-¦ Teles, int. St. 308. SYočemo umreti. Nuročninii za naš list za tekočc ieto je v glavnem poruvnanu, vrste n?<ših nuročnikov so zopet sklenje* ne in stvnjene. »Goriška Struža«,'ta P°&urnni in neustrašeni klicar in cuviit julijskih Slovanov ima zopei zbvano nvmudo, ki vzbuju nam, ki snio kvi njene krvi, veselje in ponos, nasprotnikom pa izsiljuje spostova? nJe in vpoštevanje. ßod/ odkrito povedano: ku je Zlo 'ötisko lew k zatcnu in smo se loiili nmljiv. Vsakoniur, ki hoče videti in spoz* naH, mora biii pri tem dejstvu jas- ^o» da je »Goriška Stražn« neraz; dvužno spojena s širokimi množica: ^i našega Ijudstva. Vsi vemo, da gre velika denarna stiska po deželi. Slat be lefine, visoki davki in nešietc dsuge okolsčine so izmozgale nasega ^toyekä du kosti. Za najpotreunejše Prirnanjkuje včasih, ioda naročnina Za »Goriško Stražo« mora biti. To P3 glusno priča, kako je posiala *<>traža« za naše Ijudi neobhodno P°trebna, kako je postala svetinjä, °*ez katere ne sme biti nobena po; s*ena slovenska dvuzina in hiša. ¦I a zvesfoba in — skoro bi rekli — "ubezen, ki jo širne plasii našega nWoda izkazujejo našemu listu, nas Kuvduja z globnkim zadoščcnjem. ^vprav so šle včasih gromke vihre Pfeko nas, čcprav se je včasih zdelo, "ct se je celo pcklo zaklelo proti 7.7ti/77' Ijudstvo nam je ostalo zvesto lp naklonjeno. Zrtvovali smo se mi, °da žrtvuje se iudi naš pviprost člo? vek, naš tvpin, ki tako hrepeni po solncu, a je njegova usodu že od davna temna, njegov delež grenak. To tlačeče breme kolikov mogoče olajšati, v brezupno vzdušje prikra* sti vsaj žarek tolažbe, v iem je obsiojal cilj nasega dela, v tu numen smo podkladčili svoja ramcnu. in odiočna ter nepopustljiva zavednost, ki spaja iisoče v zvesii zajednici v krogu našega lista, daje našemu delu pviznanje. Vsi oni tisoči, ki ieden zu tednom nestrpno pričakujejo, kdaj jih zopei obisče naša »Stmža«, spričujejo in priznavajo: »Straža« je vršila in vrši ustvar; jajoče delo. Njena načela so jasna, izklesanu in slone na večnih temc; Ijih. Na vsch poljih, — političnem, socialnem, gospodarskcm, prosvei* nem, — je snovala in tfradila, kolU kor je pač bilo v teh dobah preiz: kušnje mogoče. Poglej knmor hočeš v deželo, povsod boš videl plodove dela, pri kuterem je »Slraža« odlič* no sodeiovala. Nikdar ni dvžala rok križem, ampak vedno je z zavib.anU mi rokavi romalu iz kraja v krui, od enega konca domačije do drugcLa. »Straža« je stala vedno na bra; niku pravic slovenskegu Ijudsiva. Njena pot je bila posuta sicer man sikdaj s trnjem, njeni dehivci so mo* rali mnogokaj pretrpeti, toda ona je ostala irdna in neomuhlh'va. Če prapor nuše nurodne znwdvovti . š? vedno tako visoko plapola po naših dolih in gorah, je to v veliki mcri zasluga neugnane »Straže«. »Straža« jc končno veliko pripoi mogla, da se je ozračje v naši deželi va/.čistilo. Razni nalezVivi bacili so ) pvegnani in ljudsko srce uiriplje v zdravem, pruvilnem tempu. Ko se zahvaljujemo za pri/.nanje, ki doni našemu delu, obljubljamo iskreno in pošteno, da hočemo tudi v bodoče delati kakor doslej, da se hočemo z neizprosno doslednostjo držati nučel, za katere smo se borili dosedaj, kajti edino v niih vidimo rešitev in življenje. In mi hočemo živeti, nočemo umreti! Kaj se godi po svefu? pa prihitc zasopljcni in prašni scli, ki poročajo, cla unor še ni zadušen, kcr se jc postavil cel topniški polk iz-Vendas Novas na stran uporni; kov. Polastil se je brž železnicc in razpostavil svojc batcrijc po alma« daških ^ričih ter namcril ccvi na vladne palače. Rrž za tcm pride zastopnik od vstaške.Lja polka, ki preberc ultima* turn vladi: »Ali naj vlada takoj od* stopi in sc ustava spremeni ali pa bo Lizbona še to noč kup razvalin«. Zunnnji in mornariški minister sta orž zbrala spct vojaštvo in dala vstflšem svoj od<*ovor: s trdnjave sv. Jurija nad mestom so zaeeli bruhati topovi smrt na uporne top? ničarie. Nasprotni topovi so pa vsipali krolle na mesto. Topniški dvoboi je tra.jal dokler sc ni zmra? čilo. V tem so na.Ljlo pozvali v pre* stolico ministrske.aa predsednika in državnega predsednika, da skiip* no ukrenejo takoj kar ie treba. Upor se je že širil tudi med mor* riarji in je vojna oklopnica »Vasco da Gama« že skoraj prestopila k upornikom. Z zvestimi četami je treba takoj še rcšiti položaj. Nočna bitka na Almadi. $e isto noe je prebudilo lizbon« ske prebivalce iz nemirne^a sna ! moeno prasketanje pušk nekje zu* naj mesta. Vladne čete so sc tiho nrjplazile pod almadaške višine in ^znenada udarile na upornike, ki .-.) čakali jutrnr.jcsia zora. da zaono njih topovi znova smrtonosno pe* sem. Posebno srdito so branili u* porni topničarji svo.jo i^lavno ba* teriio pri cerkvi v Älmadi. Tu so imeli njih vodje major Lacerda Al* meida in Mermins svo.j jjlavni stan. Toda vladne čete so z naskokom zavzele tudi to bnteriio in ujele vse davnc kolovodje. Ko je zasinil nnd Lizbono dan je bila zma.sia na strani vlndc in revolucija prepre« čcna. Mrtvi in ranjeni ter par po* rušenih hiš v Lizboni še pričajo o rcvolucionnrncm posknsu. Vlada je zdaj začela stikati za vscmi sumljivimi ljudmi. Polovila in zaprla je /e 125 častnikov in vcčje štcvilo radikalov. Njena ostrost pa že kliče nove krvave dneve nad majhno Portusialsko. ^ortugalska republika na zapad* ttem robu Pirenejske^a polotoka ?e lahko zove dežela revolucij in tr^niasonstva. Vstaje in pobune v°jastva so na dnevnem redu. Re? ^°lucija je vrßla s prestola zadnje* ^a vladarja iz rodovinc Bra.qanza 111 upeljala republiko; revolucijo* narna ^ibanja so tudi dosti škodi- !a. katoliški Cerkvi. Še pred krat* ^!rri smo poroeali, da so vr^li bom* J^° pred patriarhovo palačo v Liz* j?°ni. V tej v vednih bunah živeči aržavici so v začetku teßa tedna ?Pct zadušili upor, ki je ^rozil, da 0 strmoßlavil vlado, če ne bo ob ^avem času strt. Vlada sluti zaroto. Načrt za vstajo se ie že nekaj asa pripravljal. Lizbonski meščani ^0 si skrivnostno namisiavali, da c.nekaj pripravlja. Vse ie bilo v Pričakovanju in strahu. Na vladi 0 za zaroto še ob pravcm času zytdeli, pa so se dclali kot da za j^ ne vedo. V noči od 1. na 2. fe* , r^arja je pozno v jutranje ure r^la luč v palači mestne^a ^uver* ^ .Portujialske prestolice. Zu* '¦nJi in mornariški minister sta se posvetovala z vdanimi oficirji, ka* ko bi zadušili revolucijo. 2. februarja na vse zj»odaj zju* traj je tiho drsel proti lizbonske* mu predmestju Campolidu neki avtomobil. V njem so sedele štiri osebe do nosu zavitc v površnike. To so bili voditelji revolucije, ki so šli v campolidsko vojasnico, da pre^ovorc vojastvo, naj jim sledi. Komaj malo vstran od vojašnice se v skokih izvijcjo iz jutranje me^le visoke postave, planejo na avtomobil in povežejo voditelje punta: podpolkovnika Justina Hstevana, nekej^a stotnika, poroč* nika in u^ledne^a pristaša radikal* ne stranke Monteiro. Takoi na to je vlada mobilizirala vsc vojaštvo in razposlala na ulice močnc pa* trulje. Že je mislila, da je punt po* polnoma zadušcn. Pa sc jc motila. »Ali naj vlada odstopi, ali pa bo Lizbona kup razvalin!« Ob šesti uri popoldne sc nakrat ' strahovito strese ozračje; na alma* j daških ^ričih onkraj rekc Taho, ki i podi svoje valovc skozi Lizbono, j začno grmeti topovi in Granate se* > čejo po ulicah. V vladni ^lavni stan Izza novemberskih volitev se še niso zbrali čehoslovaški poslanci k sei^m v poslansko zbornico. Le k cni svečani seji so prišli. ko je mi* nistrski predsednik ^vehla nrebrnl iziavo novij vlade: od tedaj so ostala vrata zbornične palace za* prta. Cudno se sliši, da se poslanci v državi z dobrim parlamentari* zmom ne sestajajo k sejam. To bo takoj razumljivo, čc si oaledamo težave novc čehoslovaške vlade. Majhna večina. Sedan j a Švehlova vlada ima v zbornici le majhno večino. Komaj deset poslancev več kot opozicija, ki šteje med se tudi slovaško ljud* sko stranko. S tako majhno večino ne upa v parlament, ker se boji po* raza. Zato odlaša in odlaša sklica* njc zbornice, ker hoce zavezo vlad* nih strank malo bolj razširiti. Tcžko je v sedanjih razmerah kr* mariti skozi razburkano strankar* sko valovje. Svobodomiselne vlad* ne stranke so precej navzkriž s če* ško ljudsko stranko. Slednja pa je nod modrim vodstvom ministra Šrameka po novemberskih volit* vah dobila velik u^led. Zato mora* jo vladne stranke precej popuščati v svojem svobodomiselstvu, če no* čejo, da Šramek s svojimi 31 po* slanci presede v klopi opozicije in s tem vrže vlaflo. Da bi se vladna koalicija bolj razširila, bi mogla pomajiati le Hlinkova ljudska stranka na Slo* vaškem. Njo tudi že prikrito va* bijo celo vladni listi kot ic »Pra* f^cr Presse«, naj sc odloči za vstop v vlado. Župnik Hlinka, ki se bori neustrašeno za pravice Slovakov, pa noče poslušati takih vabljivih <4lasov in pravi: »Dajte prej Slo* vaški popolno samoupravo!« Via* da je že šla tako daleč, da je pri* pravljena dati Slovakom delno sa* moupravo pri financah in šolstvu. Opozicionalni predlog. Koalicija šesterih vladnih strank mora popuščati, ker -je opozicija naredila izborno šahovsko potczo. Nemške stranke, ki se kot zastop* nice ncmške narodne manjšinc bo* re za svoje pravice, so hotelc via* do spraviti v zatjato. Predlaßale so eclokupni opoziciji, naj se zberejo podpisi na resolucijo, ki zahteva ta* kojšnje sklicanje poslanske zbor* nice. Po majhnem oklevanju so tu* di Slovaki pristali na ta predlog in tako so nemški socialni demokrat* je spravili skupaj 120 podpisov, to je dve petini vseh poslancev, koli* kor je po pravilih potrebno za pravomočen podpis. Vlada se je te poteze zbala in je še podvojila svo* ja po^ajanja z raznimi strankami, da okrepi svoje vrste. Za enkrat jc našla pri predlogu opozicije ncko formalno napako in ga ni sprejela. Toda čas za sklicanje parlamenta je tudi brez omenjenega predloga že tu. Odprta vprašanja. Vlada pa ne mara še v zbornico, ker čaka cela vrsta vprašanj še na rešitev. Spor z Vatikanom še ni poravnan. To vpliva na svobodomiselne vladne stranke, da sc po eni strani boje slovaške ljudske stranke, kcr bi ta v vladi okrepila »klerikalni« vpliv. Z Nemci se tudi ne morcjo botati, ker so nemške stranke znane kot zaj-irizene ^ in bi zveza z njimi zbudila med Čchi viharen odpor. Razen teh političnih vprašanj (^lede Vatikana, slovaške ljudske in nein* ških strank je še na dnevnem redr., kaj bo s priznanjem Rusije. Socialis sti vseh baž to zahtevajo. Narodni demokratje in tucli agrarci. torej stranki gospoda Svchle in Beneša, pa nista nič kaj za to. Na drugi stra* ni pa si zopet boji vlada nakopati nasprotstvo močnih socialističnih strank. Poleg teh preglavic je še izbruhnil spor za mesto senatnega predsedni* ka med vladnimi strankami samimi. Finančni minister pa si ubija glavo, kako bi uradnikom zvišal place, ne da bi obremenil davkoplačcvalce. Kakor vidimo je vzroka dovolj, če hoče vlada vse to prej urediti in potem sprejeti boj z onozieijo. Ka* ko se bo ta v parlamentarni bitki završil je težko uganiti. Iz tega po* litičnega vrveža pa se da razbrati, da se katoliški duh tudi med Čehi vedno bolj uveljavlja in da bodo katoliške stranke imcle še velik vpliv na zgodovino čehoslovaške re« publike. i z „Goriška Straža" v vsako hišo! Stran 2. »GORI^KA STRA2A« Posredovanja poslanca Besednjaka. Sočanoml Vašo prošnjo, da bi vlada dala podporo za vodnjak in napajališča ter pot, sem izročil osebno prefcktu. V Italiji ne obstoje zakoni, ki dolo* čujejo za take slučaje vladno po* moč. Kljub temu šem zadevo pre* fektu toplo priporočil in on je ob* ljubil, da bo študiral, kako bi se dala izposlovati Sočanom izrednim po* torn podpora. Strankam, ki so prejele kazenske odloke od registerskega urada v Gorici. V Cepovanu, na Anhovem in še v nekaterih drugih krajih so kmetje dobili od registerskega urada kazen, češ da so oddajali v najem sobe, ne da bi bili dobili za to dovoljenje od oblastva. Kcr gre za večje števio kmetov, sem posredoval pri finanč* ni intcndanci v Vidmu in poudaril, da je ta kazen nezakonita. Postava pravi namreč, da je trcba-prositi za oblastveno dovoljenje l,e tedaj, ako so sobe opremljene (meblirane) in ako izvršuje stranka oddajanje sob v najem kot obrt. Ako ni obrti ali so pa sobe neopremljene ni treba dovoljenja in je zato vsaka kazen kriviena. Uspeh posvedovanja. Ce je kmet oddal neopremljeno sobo v najem, naj se predstavi z odlokom, ki ga je prejel od register? skega urada voditelju urada in naj pred njim izjavi, da ni bil dolžan zaprositi za tozadevno dovoljenje ker je bila soba neopremljena. Do* bro je, da prinese s seboj tudi potr* dilo županstva. V teh slueajih bodo prizadeti oproščeni taksc in kazni. Če pa so oddale prizadete stranke v najem opremljene sobe, naj izja* vijo voditelju urada, da so priprav* ljene plačati predpisano takso (10 lir za sobo in 35 lir za stanovanje). Istočasno pa naj zaprosijo voditelja registerskega urada, da naj predloži finaneni intendenci odpis kazni ter da naj ji predoci, da stranke niso mogle poznati italijanskih davenih predpisov. Svetujcm vsem prizade* tim, da naprosijo v tej zadevi taj* ništvo Kmečko * delavske zveze (Via Mameli 5) da posreduje v nji* hovo korist pri registerskem uradu. Dr. Besednjak. DNEVNE VESTI. Osebna vest. Dr. Kavnik Tone je imenovan za živinozdravnika v Kanalu. Prefektu* ra v Vidmu je imenovanje potrdila. »Idealizem«. Prcd letom dni je izdal publicist Drago Godina debelo knjigo pod naslovom »Idealizem«:. V njej ob* ravnava socialno vprašanje, kako bi se kruh in delo med človeštvom na najbolj nošten način norazdelila. Na prav izviren in resnično idealen naein skuša resiti to pereče vpra* šanje. Knjigo naj si omisli vsakdo, ki se skuša po^lobiti v te vrste li* teraturo. Knjiga se naroča pri pisa* telju. Nevarno ime. Tržaški »Piccolo* prinaša zani* mivo pravdo glede krstnih imen. Pravda je posebno zanimiva s po* litičnega ozira, kar povdarja tudi list sam. Ree je naslednja: Neki G. M., zasebni uradnik v Trstu, je dal svojemu sineku ime Gorazd. Urad* nik na magistratu pa je namesto tega vpisal ime »Gerardo«. Oče se je temu protivil. Pritožil se je na sodišče. To je dalo prav omenjemu magistratnemu uradniku. Gospod G. M. se je pritožil na prizivni sod? dni dvor. Ta je pa v polnem obse* I gu odobril razsodbo prve stopnje in sinček se mora proti očetovi volji zvati Gerardo. Sodišče je razsodbo utemeljilo češ, da se ne ve kaj je pravzaprav to »Gorazd« in da morda pomeni, kaj smešnega ali nenravnega. Zato ima prav magistratni uradnik in ne otrokov oče. Prizivni sodni dvor je pa utemeljil, da ime ne sme naspro* tovati niti očetovi oblasti, niti ško* diti javnemu redu ali javni morali. Nazadnje pa če »Piccolo« modro pristavlja, da je oče s slovanskim imenom »Gorazd« imel politične namene. Ta je pa najbolj brihtna.' Kraški in vipavski vodovodi. Podprefektura nam je poslala do* pis zastran urcditve nekdanjih avs strijskih vodovodov na Krasu in na Vipavskem. Misli se ustanoviti zadruga vseh prizadetih občin, da se vodovodi uredijo in da se bodo potem vzdrževali v rednem obra* tu. V ta namen se bo vršil na go? riški podprefekturi dne 7. t. m. ob 11. uri dopoldne sestanek predstav* nikov raznih oblastev in vsch oseb, ki se za to vprašanje zanimajo. Nova ljubljanska univerza. Rektorat ljubljanske univerze je predlagal v Beogradu, nai se naku* pi stavbišče za zgradbo nove ljub* ljanske univerze. Zgraditi io name* ravajo na krasnem prostoru pod Tivolijem, kjer stoji danes Ceki* nov grad. Papežev državni ta.jnik. Kardinal Gasparri, ki vodi po* litične zadeve Vatikana, je svetov* no znan diplomat. Zato pa tudi vživa mnogo ugleda in njegova be? seda marsikje dosti zaleže. To pa ni bilo nekaterim všeč in so sku* šali na papeža vplivati, da kardina* la odpusti. Toda papež se je zanj odločno potegnil in so zato vse go* vorice, da bo na Gasparrijevo me* sto prišel sedanji politični smeri morda bolj naklonjcni kardinal Ceretti, le prazne marnje. Učen rod bo izšel iz novih osnovnih šol v Ju* goslaviji, če se vresničijo obljube min. Radiča. Ta namrcč obljublja enkrat, da se bo poučeval v šolah ruski jezik, potem spet italijanski; na svojih zadnjih shodih po Bosni je pa Turkom obljubil, da bo uve* del v šole arabščino. Izpraznitev Kolina. Opolnoči v noči med 31. januar* jem in 1. februarjem so se mo* gočno zamajali zvonovi v stolpu stare gotske katedrale v Kolinu. Na trgu pred cerkvijo se je zbra* la tisočglava množica in v splo* šnem vcselju poslušala razglas, da so Francozje izpraznili Kolin in ga prepustili popolnoma Nemčiji. Ko* linska pokrajina je spet v naročju materc domovine. Nepokornež. Tajnik Farinacci je vrgel iz faši* stovske stranke poslanca Bolzona, ker je ta napisal neke reči, ki ne diše prav po pristnem. Mož bi bil moral vedeti, da je pokorščina ena najlepših čednosti. Boljše place bodo odslej naprej dobivali pa ne vsi uradniki, ampak oficirii. Zvi* šali jim bodo menda kar za po* lovico. Vojaški rod. Vlada pripravlja zakon o mla* dinskih fašistovskih organizacijah. Te naj bi vzgajale mladino od 8. do 18. leta v vojaškem duhu in jo pripravljale za vojaški stan. Kako lepo bo, ko bomo tudi mi starine še nosili čako na glavi! Nemčija v »Zvezi narodov«. Kakor se sliši vi Nemčije so se strankarske strasli ze toliko ubla* žile, da bo Nemčija prosila za vstop v »Zvezo narodov«. Pri prihodnji seji Zveze v marcu bosta žc /raven tudi nemška zastopnika. Zdaj manj* kata še vedno Amerika in Rusija. Samostalna Bavarska. Bavarci nočejo in nočeio odne* hati od svoje zahteve, da postane* jo popolnoma neodvisni od Berli? na. V nedeljo so imeli veliko ljud? sko zborovanje, kjer je bil navzoč sam ministrski predsednik Held. Bavarci hočejo sicer ostati v za* vczniški nemški državi, toda za« htevajo popolno neodvisnost od Berlina. Trdijo, da v Berlinu ne vlada več nemški, tcmveč židovski duh. Mogoče, da jih pa vleče k te* mu stališču tudi želja po kraljih in princih. Mogoče, kdo ve. Kaj pravijo Angleži? Angleži se boje, da.se bo Italija začela širiti proti Baikanu. Ugledni list »Westminster Gazette« piše, da bo grški diktator Pangalos spre? jel ponudbo iz Rima, naj se zveže z Italijo. »Bodimo pazni« pravi list ob koncu. Proti naši državi. Bojkotu Nemčije proti uvozu italijanskega blaga in proti izletom v Italijo so se pridružili tudi Av* strijei. 160 dunajskih organizacij je podpisalo tozadeven sklep. Nebeški zašČitnik. 21. aprila bo imela fašistovska milica velik praznik. Praznovali bodo sv. Scbastijana. Tega svetni* ka si bodo izbrali tudi za patrona. Štirikrat čez Atlantski ocean. Za Kolumbovih časov so jadrni? ce tedne in tedne brodarile po va= lovju oceana predno so prispele v Ameriko. Moderni brzoparniki prehite razdaljo v par dnch. V zadnjih letih te pa prenesejo z zra* koplovi čez morje kar v še kraj* šem času. Do zdaj so preleteli že štirikrat z letali Atlantsko morje. Prvi je bil ameriški zrakoplovec Read. 22. januarja pa je letel čez Spanec Franco, ki se je dvignil v zrak na Spanskem in pristal čez 35 ur in 20 minut v Braziliji. Politična nedelja. V nedeljo so imeli razni politični voditelji svoje shode po Jugoslavia ji. Vodja samostojnih demokratov Pribičevič je imel zborovanje v Mariboru, Stjepan Radič je šel med muslimane v Bosno, dr. Koro* sec je govoril v Zagrebu, radikali so imeli svoj shod v Glini na Hr* vatskem, Ljuba Davidovič pa v Ni* šu. Politika v znamenju samih shodov. Slabo odposlanstvo. Jugoslovansko odposlanstvo, ki se pogaja v Amcriki za voine dol* gove, ima zelo slabe uspehe. Naj* brž se bo moral minister Stojadi* novič vrniti ne da bi kaj opravil. VACLAV BENEŠ - TftEBfZSKY Dve povesti Karlštejnskega vrana Iz češčine prevel dr. Fran Bradač. (Dalje.) Kristina jc vzela starčevo glavo v svoje roke, odgrnila mu je bele lase s čela in se mu je od blizu za* gledala v oči, ki so sc vsak hip bolj in bolj kalile ... »Da, ljubo dete, sem! — Čemu bi to še danes tajil pred teboj! — Ho* tel sem z vsemi drugimi v tujino ... Toda nisem se mogel ločiti od tega gradu; saj sem v njegovih prostorih preživel tako mile, blažene trcnut* ke... In da bi se mogel tu preživ* ljati, sem se poprijel tega dela. In rajši bi bil ves dan brez grižljaja, ne* go da bi ne videl velikega četvero* stranega Karlštejnskega stolpa, ne videl v stolpu oken kapelice sv. Kri* ža in starih, stoletih vranov, ki kro* žijo okrog stolpa ...« »Kdo bi iskal v revnem metlarju Litenjskega Hijeronima! Ljudje so pozabili to, kar je bilo včeraj, kaj šele to, kar ni kakor je bilo pred dvajsetimi ali petnajstimi leti. — Ali si bila, Kristina, kdaj na Litenjskem pokopališču? — Na desno od zvo* nika pod prelomljenim kamenom le* ži mo ja dobra žena! Celo ta kamen jim je bil na poti; niso ga mogli pu* stiti pri mini.« Starcu se je danes tudi glas izpre* menu; slabo znamenje. Kristina je še vedno držala njego* vo belo glavo v svojih rokah. »Da, res, niti enega tedna bi ne bil preživel v tujem ozračju!« Žulovcu je vstajal na zgubanče* nem čelu mrzel pot. Kristinka mu ga je otirala z roko. Ni vedela, kaj pro* rokujejo te kapljice: Komaj je obri* sala eno, že je privrela druga na če* lo, kakor po zelo težkem delu. »Žena mi je umrla takoj drugi dan, ko so prcčitali v naši hiši od* povedni dekret... Kaj nimam niti hčerke? — Nimaš, starec? O da, re* vice so pokopane ena pri Slanem, druga pri Lonnih in tretja nrav na meji.« »Jaz sem tvoja hčerka, starček!« »Ti? — Pridna si, dobra, toda hčerka Litenjskega fevdnika, hčerka metlarja Žulovca? — Ne vem, otrok, ne vem! — Imam sicer sina.« Starček se je moral opreti na vr* bo; in tako nagloma so ga zapuščale moči. »Ko bi bila druge krvi. .. Ampak takole je pretežko!« »Starček, kaj je res moj oče tako zloben?« »Nikar ne hoti vedeti, dušica dra* ga.« Žulovec je začel vedno bolj počasi dihati. »Moj sin je že na poti... Gre me zopet obiskat. — Ah, moj Bog! — Ne bo me več videl, ne najde me več živega! Izroči mu moj poslednji pozdrav, povej mu, da ga blagoslav* ljam...« »Mar nas hočeš zapustiti?« »Že odhajam — Kako težko, tež* ko! — Ali ga ne vidiš ...« Po dolini so se razlegali čudni zvo* ki. Starček je dvignil glavo in oči so se mu nenadoma zjasnile. »Zvoni mi zadnjo uro! — Slišiš? — Karlštenjska ura!« Res je bila na Karlštemu po več letih zopet stara ura in, ko je uda* rila poslednjič, je v njej zahreščalo, da so slišali to po vseh Budunjanih. Ljudje so si pripovedovali čudne reči; nihče pa si ni mislil, da umira nedaleč v koči na bregu poslednji fevdnik,, ki je še čuval češko krono, v skrinjah dragocene pergamente in je sam klical namesto čuvaja v stol* pu: »proč od grada, proč...« Kristina se ni ganila od Žulovca in zdelo se je, da pripogiblje stara vrba nad njim svoje veje niže in niže, kot bi žalovala. Nihče je ne bo več kle* stil, nihče ne bo obrezoval suhih vejic in polagoma odumre kakor metlar. »Res, čudno sestrico imava! — In ti še bolj čudno hčerko. — Saj sva že vcndar precej časa tukaj, a o Kri* stini niti sledu! — Lepo se spominja svojih bratov!« »Saj se ne izgubi! — Kopriva ne pozebe!« »Tvoja hčerka in najina sestra — kopriva. — Jaz pa sem rekel gospo* du grofu, da je roža iz Jerihe, cedra z Libanona, ciprcsa z gore Sionske... Vidiš, da sem tudi pobožen.« »Pobožnost je vedno lepa čed* nost!« »Saj vem; zato sva si jo z bratom osvojila v zvrhani meri.« Mia j ši brat se jc igral z okroglo svetinjo, ki je bila prišita pod suk* njičem; na njej so bile vrite besede: Jesus, Isyon, Sabaoth; in zdelo se je, da je nekoliko ganjen. »Očc, ko bi ne bilo te * le, bi se mi bila švedska sablja zasadila na* ravnost v sree!« Mlajši brat je pokazal svetinjo in oče si jo je natanko ogledal. V takib stvareh je bil strokovnjak. »Koliko si dal zanjo?« »Monstranco. — Dobil sem jo ta* korekoč zastonj.« »GOglSKA STRA2A« Stran 3. Mestne novice. Urban Debeluhar pride v Gorico. Na pustno nedeljo 14. in pustni torek 16. t. m. priredi prosvetno društvo »Mladika« v Marzinijevi dvorani, Corso Verdi 1, komedijo »Urban Debeluhar«. Komedija ima pet dejanj in je vsa prepletena s šaljivimi dogodki in prizori. Kdor sc hoče v tem pustnem času enkrat pošteno nasmejati, naj ne pozabi na »Urbana Debeluharja«, ki pride na pustno nedeljo in torek v go? riško »Mladiko«. Več prihodnjič. Šolskemu vodstvu mestne ljudske sole pod Kostanjevico. Mi starsi,- ki posiljamo svoje otroke v to šolo, opazujeo že dalje časa sem njihove muke in težave. Smilijo se nam ti ubogi revčki, ko jih moramo buditi zjutraj že naj? manj ob 7. uri. Tudi se nam zdi prehudo in zanje preveč, da mora? jo od 8 ure zjutraj do poldne, to* rej cele štiri ure, pri sedanjih ne? prijetnih zimskih razmerah in v slabem zraku čcpeti v soli. Ali bi slavno šolsko vodstvo ne moglo ukreniti kaj primernega vsaj za malčke iz I. in II. razreda? AH bi se ne mogel uvesti zanje pouk od 9—11 ure in od 2—4 ure popoldne? Uverjeni smo, da bi taka uvedba okrepila večinoma šibke vojne o? troke. Prosimo, da bi se ta naša želja po možnosti upoštevala. Eden v imenu vseh. * Nujdeno kolo. Našlo se je kolo, ki je shranjeno na mcstncm magis? tratu. Lastnik. ki mora dokazati svoje lastninske pravice, ga lahkc pride iskat. Kaj je novega na dežeii? Kanal. Naše »Prosvetno društvo v Kana? lu« proslavi pusta z igro »Dimež« 14. t. m. in na pustni večer. Dimež je res svoj čas, kakor je napisano v zgodovinskih listinah, rokomav? hil s svojimi tolovaji po kamniškem okraju. Brezdvomno bo Dimeževa rokomahovska kri opogumila naše mirne Kanalce, da si ogledajo bližje te čudne tolovaje. Prepričani smo, da nas tudi sosedna prosvetna dru? štva obiščejo v obilnem številu. Na? tančnejši spored javimo drugie. Na sveenico so naša brhka dekle? ta združena v Marijini družbi praz? novala petnajstletnico obstoja Ma? rijine družbc. Iskreno častitamo. Dne 3. t. m. sta se vršili dve po? roki. Poroka g. Miljuiina Garlatti z g.čno Slavico Angeli v farni cerkvi v Kanalu ter poroka g. Jožeta Debe? njak z g.čno Mariči Garlatti v Su? botici. Oba para sta iz zelo uglednih starih kanalskih družin. Obema za? konskima paroma želimo mnogo sreče v novem stanu. Častitamo! Volčjadraga. V nedeljo dne 7. t. m. se bo pri nas vršila velika pustna veselica. Na sporedu so: deklamacije, dve burki, katerc bodo zbi'jale pri gledalcih salve smclu;, šaljiva ošta in Gan? glova drama »Dva svetova«. — Med presledki udarja domaei orkester. lgra se prične tcčno ob 3.30 uri pop. Ker bo ta prireditev ena najlepših, kar smo jih do danes videli na Vol? čjidragi, prieakujcmo, da nas pose* tijo tudi bolj oddaljene vasi. Pri ja? telji kulturc in zabave, vsi v nedeljo na Volejodrago! Gradišče nad Prvačino. Komaj je minulo leto dni, ko so tatovi oüiskali naše župnišče ter od? nesli za tisoe lir vrednosti — raznih reči in /e zopet so obiskali našo ma? lo vasico. Zelo se jim mora dopasti tukaj na našem prijaznem gričku. Prišli so v noči od petka na soboto pretečeni teden ter razvili prave nočne tatinske manevre. Seveda, vse po dobro premišljenem načrtu. V eni noči so namreč vdrli v 10 hiš z večjim ali manjšim uspehom. Šli so po vrsti. Ker se jim pri obeh Pericih ni prav obneslo — zapodili so jih — so šli v sosednjo hišo Antona Zor? na. Naložili so v žaklje vse (svinj? sko) meso dveh prašičev, vzeli s se? boj dolg kuhinjski nož in gospodar? jevo lovsko puško. Prepodeni po gospodarju so jo odkurili na razne strani, popustivši svinjino pred hi? šo, puško in nož so pa vzeli. Od tu so šli v svojih nočnih vajah k orga? nistu in poštarju A. Saksida po lov? sko puško in tako pripravljeni pa hajd h trgovcu Rafaelu Kersevanu na sredi vasi. Tu so se nrav poseb? no odlikovali. Pobrali so 16 kg raz? nega tobaka, vžigalice, 18 kg kave, vzeli so iz prodajalnične mize pie? dalnik z raznim drobižcm, ne da bi kaj pokvarili zaprto ključavnico. Sneli so tudi za vrati obešeno zim? sko suknjo z rokavicami in še mno? go drugih reči. Skupna škoda, ki so jo prizadeli trgovcu znaša nad 4700 Lir. Nož Zornov so pa pustili v za? hvalo za ukradeno blago — lepo na mizi trgovine. Tudi predal, knjiži? co in listke dolžnikov so vrgli v vasi od sebe. Poiskušali so svojo tatin? sko umetnost nato še po^ raznih hi? šah — a brez uspeha. Čudno pri vsem tem pa je to, da psi, ki so pri hišah, to noč niso prav nič lajali, ko drugače vedno silno lajajo. Vse ka? že, da so to prav izučeni in mojstr? sko izobraženi tatovi. Sledili so jih zjutraj zgodaj, ko so našli prva in zadnja vrata v trgovčevi hiši na ste? žaj odprta, oo cesti proti Prvačini in dalje proti Volčjidragi dokler ni dež zabrisal sledov. Kr. karabinjerji so takoj zjutraj v soboto preiskovali prav natančno povsod. Upanje ima? mo, da dobe tatovi za svoje ponoč? ne vaje in manevre zasluženo »odli? kovanje«. Kamno. Umrla je pri nas najstarejša žena v vasi g.a Ana lvančič, mati preč. g. Matije, kurata v Gaberju na Vipav? skem. To je letos že tret ja smrt. Kamno ni velika vas, nekaj nad 80 številk. Do lani smo imeli svojega duhovnika, sedaj nas oskrbujejo iz Tolmina in kot vemo, z veseljem. Kajti cerkev je zmeraj polna, ima? mo lep in močan mešan zbor in ne le v cerkvi, tcmveč tudi zunaj nas ni sram pokazati svojega prcpričanja. Boli nas le, da naše pokopališče ni tako, kot bi marsikdo želel. Nima? mo svojega grobokopa. Kaj ko bi se enknit spravili vsi gori in bi ga ure? dili? Tolmin. V Tolminu in okolici vlada med občinstvom veliko vznemirjenje ra? di konkurza tolminskega okrajnega konsumnega društva in radi tolmin* ske stavbinske zadruge. Dasi bi bili obe zadrugi lahko veliko koristili, ako bi bili v spretnih rokah, mora? mo pa žalibog javno povedati, da se bojimo ncljubih posledic, ki bodo lahko škodovale vsem v gospodar? skem oziru. Ker je že »Edinost« o tem pisala, bomo pa še mi svojo po? vedali. Konsumno društvo je ustanovil tolminski nadučitelj v p. Kašca, ki so ga vže nazivali za zadružno ka? paciteto, ter je nabral po vsem tol? minskem okraju več sto elanov po sto lir delež. V odbor so prišli sicer dobri možje, a prepustili so vse po? slovanje Kašci in Batistuti, ki sta pa zašla predaleč. Društvo je zašlo v zagato ter ga ni bilo mogoče več spraviti v pravi tir, ker se je poslo? vanje še nadalje zanemarjalo in ni bilo v strokovnih rokah. Društvo je bilo ustanovljeno v času, ko je ko? munizem hotel povsod prodreti. Stavbinska zadruga je bila usta? novljcna v času, ko so rasle te vrste zadruge kakor gobe po dcžju. Vsta? novitelj te nesrečne zadruge, ki bo spravila svoje člane v največjo ne? srečo je zopet znana vsestranska ka? paciteta — sedanji generalni tajnik političnega društva »Edinost« v Tr? stu, Jos. Gabršček. Ta človek je je? del svoj eas duhovski kruh v malern semenišču, za časa vojske je baje kot reservni častnik uboge, stare čr? novojnike na Štajerskem mučil, leta 1922. je bil najhujši komunist ter se prelevil pred par leti v naj bolj za? grizenega liberalca. S svojim »bis? trim očesom« je zasledoval politiko klerikalcev na Stajerskem, na Kranj? skem in na Goriškem ter konečno ponudil svoje rnoči tržaškirn gospo? j dom, ki so ga sprejeli z odprtimi rokami in mu dali v roke kot gene? ralnemu tajniku vse delo vanje društva. Na nekem obenem zboru »Edinosti« je ta mož v navzočnosti goriških in tržaških liberalnih kori? fej napovedal skrajni boj klerikaliz? mu, ki more priti le čez liberalna trupla do zmage tcr slovesno rekel navzočim: »Kdor ne sprejme tega boj a proti klerikalizmu, naj se kar hitro odstrani iz dvorane. Tern be? sedam so vsi navzoči ploskali in nihče se ni odstranil. Toraj ta mož je ustanovil stavbinsko zadrugo v Tolminu. V boju proti klerikalizmu si zadajajo sami sebi smrtnc udarce! Kako se bodo razmere razvijale pri obeh faliranih zadrugah, bomo še poročali. Od druge strani smo prejeli: Zadružno življenje pri nas ni pov? sod v enakem razmahu. So razni vzroki. Eni jih iščejo v nerazumeva? nju zadružne misli, drugi pravijo, da je kriva »Zveza«, mi pa mislimo, da bo krivda le doma. Zakaj gre v Poljubinu eni mlekarni dobro, dru? gi ne. Ker imajo pri eni dober odbor, pri drugi pa je odbor glavni nasprot? nik zadružne misli. Ljudje bi se radi združili v eno, pa odbor noče. Taki ljudje niso za današnje case. Ljudje pamet, dokler je čas. Zakaj je nro? padel konsum? Ker je bil pri »Zve? zi«, kajne? Kdc pa mu je podaljšal življenje, če ne ona. Kdo ga je vo? dil? In hranilnica? Odstopila je od »Zveze«, pa, ali ima zato kaj več kredita nri ljudstvu? In Stavbinska zadruga? Kdo jo je zavozil? Čas bo pokazal vse. Mi pravimo, da mani? ka poštenosti, da manjka globoke krščanske zavesti. Rihemberg. Zanimanje za mlekarsko zadrugo narašča in cclo oni, ki so stali le od daleč, sc radi razgovarjajo; seveda, kakor pri vsaki zadevi. so nekateri manj gibeni, a drugi dostopnejši, proti glasov pa vendar ni slisati, za? to lahko upamo, da pride do zaže? ljenega uspeha. Vsi in ne le nekateri, se moramo zavedati težkega gospo? darskega položaja ter moramo hi? teti, ta z nasveti, drugi z dejanji, is? kat novih virov, da si zagotovimo obstanek na rodni grudi. Ne se pla? šiti stroskov, ki ne pridejo niti v po? štev pri tako velikem delokrogu, ampak moško zastavimo svoje sile v splošni blagor. V torek (2. 2.) sta se vršili dve predavanji v prilog snu? joče se mlekarske zadruge in sicer v Brjah in Smarjah, za kar cast go? spodoma predavateljema (ing. Pod? gorniku in ing. Rustju), ker sta s svojo besedo marsikaterega ohrab? rila. Gospode odbornike pripravljal? nega odbora za ustanovitev mlekar? ne prosimo, da izvršijo vsak v svo? jem delokrogu popis članov ter imc? nike istih prinesejo s seboj k seji, ki bo dne 7. februarja ob 8. uri v poslopju Posojilnice v Rihemberku. Štanjel. Tužni dnevi se kažejo našemu na? rodu, a gospod Kurent, zakupnik pustnega vcselja, tei'a ne pozna, on sc hoče veseliti. Zato priredi dne 7. februarja t. j. prihodnjo nedeljo ob 15. uri »Bralno in pevsko društvo Štanjel« s sodelovanjem bratskega društva »Prosvete« iz Rihemberka v grajski kleti ljudsko veselico z bo: gatim in dovršenim sporedom. Društvo »Prosveta« bo nastopilo s svojim moškim in mešanim pevskim zborom pod vodstvom svojega zna? nega pevovodje gosp. Valcnčiča ter bode pelo precej težke skladbc, med temi tudi »Vragovo nevesto«; dra? matični odsek istega društva pa uprizori Stokovo igro »Moč unifor* me«, burko v treh dejanjih s pet jem in s spremljevanjem na glasovir. Med presledki posameznih točk sporeda pa udarja rihemberški tarns buraški zbor. Za vso nadaljno za* bavo pa preskrbi društvo Štanjel. K obilni vdeležbi, vse, kar leze in gre, vabi odbor. Gabrije na Vipavskem. Dne 3. t. m. se je poročil g. France Kos z gdč. Emo Vrtovec iz Go? renjih Lisjakov pri Smarju. Novo? poročencema želimo obilo sreče! Selo na Vipavskem. V nedeljo 31. m. m. je umrl Jožef Bavčar v 84. letu svoje starosti, bil je mož kremenitega značaja, obče spoštovan ter delaven do zadnjega. Zanimivo je, da bi pokoinik imel v nedeljo dne 7. t. m. dijamantno po? roko. Lalibog je ni dočakal. Pogreb blagopokojnega se je vršil 2. t. m. kljub slabemi! vremenu ob veliki vdeležbi. Pred hišo žalosti in na po? kopališču mu je pevski zbor iz Sela zapel žalostinke kot zadnji pozdrav. Bodi mu lahka zemljica, ki jo je ved* no iskreno ljubii! Marijino Celje. Veselico, ki se je minulo nedeljo tako lepo obnesla, ponovimo pri* hodnjo nedeljo 7. t. m. Vabimo domačine in okoličane, nai se je vdeleže v obilnem številu. Pridite, gotovo vam ne bo žal! Idrijske novice. Izredni občinski komisar g. cav. dr. Franc Madirazza nas je začasno zapustil; odšel je na mescčni dopust. Gospodu komisarju, kateremu je blagor našega mesta resno ležal na sreu, želimo, da bi si svoje zdravje med dopustom trdno okrcpil. Za? časno ga nadomestujc novi komisar javne varnosti. Upamo, da bo novi mestni predstojnik vedel ščititi mestne koristi, posebno glede_ šol? stva ter oddaje sluzbcnih mest v ob? čini, ki so ravno sedaj razpisana. Smrt. Pretečeni teden smo imeli kar šest mrličev in tudi ta teden imamo že tri. Če bo šlo tako naprej, bo mesto dobro napredovalo v — umiranju. Po večini umirajo le vpokojienci in to je dobro na dve strani; na eni za džavo, ker se otrese plačevanja pokojnin, no drugi pa za vpokojen? ce, ker prenehajo biti stalno borbo za obstanek, ki je za nje jako krut. Ako gre danes rudar v pokoj, kaj ga čaka? Stradanje! Svoje zasluž(?ne penzije ne dobi po eno leto ali celo dve. Bratovska skladnica mu daje neki predujem na penzijo in ta zna? ša, reci in beri, mesečno L 14. Od tega naj potem ubogi penzijonist živi. Gorje pa, če ima še drtižino. V pregovor je že prišlo, da dobi vsak rudar ko gre v pokoj, tudi eno vrv. Zakaj jo bo rabil, si že lahko vsak sam misli. Iz sirokego sveta. Vsta j a v Siriji. Kakor poročajo iz Palestine še ni mini v Siriji. V neki vasi blizu Aleppo so vstaši zgrabili za puške in začeli streljati na trancoske orožnike. Dokler ne bodo dali Si? riji svobode, očividno ne bo miro* valo tamošnje vročekrvno ljudstvo. Rabeljska obrt. Kot vse kaže ta danes slabo ne? se. Rabelj v New Yorku ie podal ostavko, ker dobiva od vsakega umora potom električnega stola le po 150 dolarjev. Na tako smrt pa obsodijo letno kvečjemu po 10 zločincev. Njegov stanovski tova* riš v Londonu dobiva po 10 šter? lingov »od kosa«; zato je tudi on začel stavkati. Povišek place je za? hteval tudi pariški krvnik; pa tudi on zaman. V srečnih starih časih je rabeljska obrt bolj cvetela. Vsak rabelj je v srednjem veku imel v svojem okolišu pravico do bere na žito. Vsak kmet je moral pustiti, StntTi 4. »Üfl&fcg&A STRATA« da je rabelj zagrabil prgišče žita in je sesul v svojo malho. Da je ra* bclj pri tern pest na široko razkle* nil se razume; zato so pa kmetje začcli godrnjati, češ, da si ne puste žita omadeževati s krvavimi rablje* vimi rokami. Od te.krat dalje so rablju odmerjali žito s korcem. Pa kljub temu se je rabljem še zmeraj dobro godilo. Danes pa — stavkajo. Junak ljubezni. Zahrbtna bolezcn, zaspanost, požanje največ žrtev v pokrajinah ob Kon^u. Mnogoštevilne in velike vasi so popolnoma izumrle. Dežela se spreminja zopet v puseavo in pragozd poganja na krajih, ki so bill s težavo obdelani za polja. Vsa doscdanja zdravila so brezuspešna. Ta strašrsa morilka je ugrabila tu« di vee misijonarjev. Med temi je bil tudi n. Bošesiv (Beauchesne). Dalje časa je stregel zelo požrtvo* valno okuženim zamorcem, dokler ni ta kuga zagrabila tudi njega. Ko je začutil, da mJsijonskemu delu ni več kos in da bo živel samo še malo easa, se je odločil za izredno junaško dejanje. Prosil je svojega škofii Oguarja (Augouard), da ga pošlje v Pariz v Paster jev zavod. Pri item pa ni mislil na svoje o* zdravljenje, ampak je hotel ponu* diti zdravnikom svojc umirajoče telo, da bi mogli z raznimi poskusi iskati zdravila proti zaspanosti. Iz= roeil je škofu podpisano izjavo, da smejo zdravniki poskusiti na njem katerokoli oneracijo. Škof je po- nudbo sprejel in ga poslal v Pariz. Štiri mescce je prcnašal pogumni misijonar na sebi vse mogoče mu* ke, ne da bi bil le cnkrat zastokal ali pokslzal nevoljo. Slednjie je umrl svetniške smrti. Prav so imeli. V zadnjem easu, ko dosezajo modne in športne norosti svoj vis šek, se je upeljalo boxanie tudi med žcnski svet. Box sam na sebi, je že skrajno surov sport. Dva se obdclujeta s pestmi kamor pade, dokler se eden ves v krvi ne zgru* di. Te surovosti se je nalezel tudi »nežni« spol. Pred kratkim bi se imel vršiti tak ženski boxarski dvoboj tudi nekje na Angleškem. Toda vse javno mnenje ie bilo proti tcj surovosti in so morali pri* reditev prepovedati. Spet rudarska nesreča. V Združenih državah v severni Ameriki je spet explodiral plin v nekem rudniku. 30 rudarjev je mrtvih in 15 ranjenih. Teh nesreč pa res ni kraja. Brihten sodnik'. V Grenoblu na Francoskem ima* jo brihtncga sodnika. Nekdo je to* žil svojega soseda, ker ga je raz= žalilj, naj mu plaea 1600 frankov odškodnine. Sodnik je na to pri* stal, a svota za odškodnino se mu je zdela le previsoka. Zato je uka* zal vreči kocke. Pike na kocki so pokazale 100. In toliko \c sodnik prisodil tožitclju za odškodnino. Listnica Kmetskosdelavske zveze in političnega društva »Edmosti« v Gorici. 1. Mat. L, Livek 121: Hipoteeni zavod nam jc odj'ovoril, (Ja je bil Vaš dolg poravnan po finančni in* tendenci dne 29. oktobra 1925. 2. Ščuka A., Koblja glava 70: a) Vojnoodškodninske rekurze za Turk Ant., Pipana Antona in Stolfo Franceta je tajništvo odposlalo di* rektno na vojnoodškodninsko komi? sijo v Trstu dnc 11. januarja 1926; b) Rekurz za Furlana Leopolda je bil med 42 rekurzi, ki jih je tajništ? vo izročilo odposlancu vojnih oško« dovancev dne 18. januarja 1926. 3. Brt. A., Čepovim: a) Gledc zera« ljiškega davka za 1. 1926 ste najbrže v zmoti. Za 1. 1926 so skupno z dr* žavnim davkom zaračunane tudi ob= einske in deželne doklade na zems ljiški davck; le tako je mogoče, da je predpisanih 53% od čistega do? hodka; b) poberite pri prizadetih strankah »biglietti d' alloggio« in po* šljite jih tajništvu, na kar bo taj* ništvo posredovalo pri vojaškern ob; lastvu za izplačilo; c) glede tretje Vaše zahteve bo tajništvo govorilo s poslancem Besednjakom; o uspe? hu posredovanja Vas obvestimo. Opozarjamo Vas pa že danes, da je v takih stvareh le težko uspešno posredovati. 4. N. M., Soča: a) Tajništvo bo po* sredovalo v vseh treh slueajih, ki ste jih omenili v dopisu od 29. I. 1926. b) Prošnjo posestnikov za državno podporo smo izroeili posl. Besednja^ kn, ki je posredoval pri videmski prefekturi; o uspchu posredovanja Vas v kratkem obvestimo; c) Glede prošenj obč. bab. in Komac Jožefe Vas obvestimo, ko dobimo oclgovor. 5. /. Pavl, Bovec št. 344.: Vaša zadeva je precej zamotana. V krat* kem Vam sporočimo pismeno, kaj bo trcba ukreniti, da ne boste trpeli škode. 6. /. L., Črni vrh v Idriji: Sporočite tajništvu, ee je županstvo vrnilo konkordat Vihteliča Ivana vojnood* škodninskemu uradu v Gorici!? 7. Irh. Maks, Vcl. Zablje: Tajništ* vo bo posredovalo v zadevi sirote Bat. O uspehu Vas obvestimo. 8. Sever M., Vipava: Sporoeite ta? koj tajništvu kako je nastala Vaša vojna škoda; ee pa imate drugo opravilo v Gorici, oglasite se osebno v tajništvu. 9. Mž. /., Deskle: Carine prost uvoz Vam je dovoljen. Tozadevni ocllok je fin. ministrstvo odposlalo na kr. carinarno v Vidmu dne 4. ja? nuarja 1926. 10. Kodelja Ivan, Gorics, V. S. Caterina 14: Zglasite se v tajnšitvu zaradi Vaše pokojnine. 11. Gregovič A., Šmarje: Vaš po* kojninski rekurz je bil prepozno vložen in bo gotovo odbit. 12. Fr. Mih., Gorica, Via Monte; cuco: Zglasite se v tajništvu zaradi Vašc prošnje za odpravnino. 13. Božič Ivan, Šturje: Glede Vaše pokojninske prošnje je ministerstvo zahtevalo še nekatere dokumcnte od županstva dne 7. januarja; manjka^ jo tudi še nekatere informacije kr. orožnikov. 14. Podobnik Jožef, Habovše — Cerkno: Vam ie bila priznana po? kojnina lir 3982 od 29. 4. 1924 do 28. 4. 1928. Dne 2. okt. 1925 je bila tudi že odposlana pokojninska knjižica na kr. zakladno nadzorništvo. Spo* roeite takoj tajništvu, ee niste sc prejeli denarja, da bo posredovalo pri zakladnem nadzorništvu. 15. Klemše Franč., Šmurje, Svino: Dne 17. 12. 1925 je ministerstvo za* htevalo od županstva še slcdeče do? kuinente: 1. mrtvaški list za tretjega sina Ivana; 2. dokaz italijanskega dr? žavljanstva in 3. družinski list in opis družinskega premoženjskega stanja. Ker nima ministerstvo šc tch dokumentov, ni bila Vaša prošnja še rešena. Tajništvo. Fszdraii fantos - vojohos Iz Bormija. Slovenski fantje pri 68. pešpolku v Bormiju pozdravljamo svoje starše, sestre in brate, prijateljice in prijatelje ter jim voščimo več zabave v pustu kot jo bomo vživa? li mi v teh pustih hribih, kjer smo vedno v nevarnosti pred snežnimi plazovi. Prav težko pa pričakuje* mo lctnik 1906, da nam kai kmalu pride pomagat jesti »paštošuto«. Brus Jožef iz Idrije: Skok Peter Ravne pri Cerkncm; Bratuš Ivan, Podraga pri Vipavi; Jereb Anton iz Šebrelj. Iz vroče Libije. Tople pozdrave pošiljamo vsem svojeem iz daljne vroee Libije. Željno pričakujemo letnika 1906. Kakor se sliši bomo kmalu spet doma. Ej, tedaj bomo zavriskali! Vsem dekletom, ki nam dosti pi* šejo, se lepo zahvaljujemo. — Ar* eon Ivan, Vrtojba; Vrčon Jožef, Dobravlje; Fajt Anton, Št. Vid; Soban Jožef, Gorjansko. Potrti neizmcrne žalosti naznanjamo vscm dragim prijateljem in sorodnikom, da jc naš mali ljubljeni sinček Dve meblirani sobi se oddasta v najem, Via Ginnastica St. 6, II. nadstr., Gorica. BojanoBh Radinjo^ nocoj ponoči nenadonia odSel med nebeške krilatce. Pogreb se bo vršil izpred hiše žalosti št. 43 dne 5. t. m. ob 3. uri popoldne. Pevma, dne 4. 2. 1926. Anton Radinja, učitelj, oče, Franica, inati, " Stojanica sestrtca. VABILO k rednemu letnemu obenemu zboru »Stavbene zadruge« v Ročinju v. z. z o. j., ki se bo vršil v nedeljo dne 21. februarja 1926 ob 2. uri po* poldne v zadrugini pisarni s slede* čim dnevnim rcdom: 1. Poroeilo o stanju zadruge. 2. Odobritev lctnega računa za le* to 1924. in lcto 1925 3. Predlog za likvidacijo zadruge in odobritev istega . 4. Volitev likvidacijskega odbora. 5. Volitev pregledovalcev računov. 6. Raznoterosti. Vodstvo. MNOGO POSESTEV IN HIS manjših in večjih v županiji Banja* luka proda se pod jako ugodnimi pogoji. — Točne podatke daje: MORAVA bank, agent, in komis. družba, Banjaluka = Kral.ja Äl?oiiza ul. Kanarčke pristne (Ilarzseifert, Edelroller) izvrstne pevce; samice za pleme prodam. Sv. Peter pri Go* rici, Vertojbenska cesta 199. DELBTEV skupnih zemljiöc, občinskih pašnikov in goz- dov! - - Prašnje za komp. oblastva. - - Kopije map, re- gistrov in izvlečkov. - - Na- eveti in informacije brez- plačno v pisarni w GORICI Corso Vitt. Em. III. - 19 prit- ličje - <- (v hiši Hipotečnega zavoda.) Na prodaj je vee železnih var- nostnih blagajn »Wertheim« raz? lienih velikosti. — Rudolf I.overčič, Gosposka ulica St. 19 — Vria Asco^ li St. 8. Oglaš. —^Oskrbništvo grofa Co= roninija v St. Petru pri Gorici ima na prodaj več tisoč raznih sadnih in murvinih drevesc. Vsa so naj? boljše vrste. Na prodaj so tudi 2 do 44ctna jabolčna in hruskina dre« vesa, cepljene murve s krono, naj* boljše vrste; cepljene češplje 3 do 4-letne in drevesca za olepšavo parkov. Cene so zmerne. Naznanjam slav. občinstvu v mestu in na deželi, da odprem BRIVNICO s 16. februarjem 1926 v hiši Fiegel, Piazza della Vittoria St. 12 v Goriei. Za obilen obisk se priporoča Anton Pucelj, brivec. •^^fc- ^^^~ mm*. -*m+. *mm^ ^^^ ^flk ^c&. ^n^ ^ftk. ^etm^. jn^