KTL, industrija papirja in embalaže Ljubljana, n.sol.o. št.88 Ljubljana, november 1986 Čestitamo ga jtragnih^ 29. NOVEMBER - DAN REPUBLIKE VSEM BRALCEM GLASILA DO KTL Ob dnevu republike Na bratstvu in enotnosti jugoslovanskih narodov, na svobodi in eoakopravnosti vseh, na demokratičnih osnovah in samoupravnih socialističnih odnosih, na humanističnih načelih in na jasni viziji svetle prihodnosti so bili zastavljeni temelji nove Jugoslavije, ki se je ognjevito razplamtela skozi delovno zastavljena povojna leta. Skozi vse povojno obdobje se je Jugoslavija srečevala z raznimi oblikami' nerazumevanja tako znotraj kot" zunaj naših meja. Da smo ostali neomajani gre zahvala zlasti našemu voditelju, ki je še v času svojega življenja dejal: "Meni je danes teže kot kadarkoli prej. V času ilegale in preganjanja, v zaporih in ofenzivah je prevladovala ne samo neomajana vera v pravico in neizbežnost našega boja, temveč je bil možen tudi občutek mednarodne solidarnosti, ki nam jo je, če ne drugače, pa vsaj moralno nudilo napredno gibanje vsega sveta. Danes pa smo zaradi nasilnega potvarjanja resnice ostali osamljeni! Ali bi lahko, ali bi smeli izbrati pot slepe pokorščine, ali pa je bilo neizbežno, da se tako kmalu po trdi vojni spoprimemo mogoče s še težjim obdobjem? . . .Tovariši, kot voditelj bi bil lahko izbral tudi drugo pot — pot potrditve Stalinu in Informbiroju. Če bi bil to storil, bi bil ostal še naprej cenjen in spoštovan in meni osebno bi bilo dobro. Toda te poti nisem mogel izbrati ..." Kajti bil je prepričan, "da resnica končno mora zmagati", in je zmagal. Velikokrat je Tito poudarjal, "vem, da me boste vi, ki ste z menoj utirali pot revolucije, ki ste z menoj čuvali nosila ranjencev in tifusarjev in z zaupanjem hranili preživele v požganih in izropanih vaseh, najbolje razumeli in še bolj prepričali, da nismo mogli izbrati druge poti..." Zato ni moglo biti drugače, kot da smo iz boja izšli kot zmagovalci, saj so ljudje radi sprejemali tako odkrito in pošteno vodstvo, ki jih je vodilo v svobodo, pravičnost in socialistično pehodnost. Ob neomajanem vodstvu Tita, se je gradila neodvisna in lepa Jugoslavija. Ljudje z različnimi svetovnimi nazori se v njej dobro počutijo in uživajo pravice, ki jim pripadajo. Torej, ko danes spet praznujemo rojstni dan naše dežele, ki je prepojena s humanistično samoupravnim socializmom, smo kar malo premalo borbeni v težnji, da bi se razvijali k večji popolnosti, kajti zadnji družbenopolitični navdihi iz katerih izhajamo so in bodo tudi v prihodnosti obarvani z različnostjo naše in širše svetovne skupnosti. T. P. Poslovni rezultati DO KTL v devetih mesecih letošnjega leta Z deset mesečnimi rezultati smo lahko zadovoljni toda ne v vseh temeljnih organizacijah Za devetmesečne periodične obračune pravimo, da so generalka zaključnih računov. Z oktobrom prihajamo v zaključno fazo leta in zadnje tromesečje je le še dokončevanje podobe in piljenje rezultatov, ki smo jih oblikovali v predhodnem obdobju. Kaj nam torej napovedujejo devetmesečni poslovni rezultati? Vse kaže, da bodo finančni rezultati zadovoljivi. V obdobju januar — september smo 100 % uresničili plan celotnega prihodka. Ker smo uspeli racionalizirati porabo sredstev smo plan dohodka presegli za 22 %, prav tako plan čistega dohodka. Če združimo vsa sredstva, ki smo jih v tem letu ustvarili za rezervni in poslovni sklad ter amortizacijo, potem lahko zaključimo, da so sredstva namenjena reprodukciji za 102 % večje kot lani v takem času in, da so za 11% večje kot so jih za to obdobje načrtovali. S primerjanjem inflacijske ravni cen s tako rastjo reprodukcijskih sredstev lahko ocenjujemo, da smo zadržali reden nivo reprodukcijske sposobnosti iz lanskega leta. V obdobju januar — september 1986 nobena temeljna organizacija ni izkazala izgube. Vendar pa moramo takoj pripomniti, da le ni vse tako rožnato. Čeprav so v temeljni organizaciji Kartonažna Ljubljana ustvarili za 175 milijonov din sredstev za poslovni sklad je to vendar samo 40 % od pričakovanega in še to je bolj rezultat učinka revalorizacije zalog, kot dela. Posebej pa se postavlja vprašanje nad poslovnim rezultatom v temeljni organizaciji Jelplast, kjer sicer ni bilo izkazane izgube, vendar to le na račun dodatno odobrenega dobropisa (višjih cen) s strani treh temeljnih organizacij KTL Ljubljana, ki so od njega kupovale polizdelke. Za obe temeljni organizaciji velja, da bosta morali napeti vse sile in izkoristiti vse rezerve, da bodo rezultati ob koncu leta zadovoljive jši . V obdobju januar — september 1986 smo prodali na konvertibilno tržišče za 10 % manj kot lani v enakem obdobju vendar je bilo to tudi načrtovano, kajti še vedno smo v mejah planiranega izvoza. Izvoz v letošnjem letu ni ustrezno dohodkovno zadovoljiv, vendar moramo določeno raven izvoza o-hranjevati zaradi zapolnjevanja proizvodnih kapacitet in ohranjevanja določenega obsega pravic do uvoza. V letošnjem letu bomo zelo uspešno na področju posodabljanja pro izvodnih kapacitet. Plan investicij, investicijskega in tekočega vzdrževanja osnovnih sredstve zelo uspešno izpolnjujemo v vseh temeljnih organizacijah. Poleg lastnih sredstev smo tu vključili finančna sredstva in sredstva izvajalcev (dobaviteljev). Aktiviranje vseh osnovnih sredstev v letih 1986 in 1987 bo omogočalo uspešnejše prilagajanje proizvodnje zahtevam kupcev. Bolj sistematično, kot doslej pasmo pristopili tudi k proučevanju proizvodnih programov temeljnih organizacij in pričakovati je, cb bo delovna enota Embalažni inženiring v DSSS v naslednjem obdobju uresničila nekaj svojih idej in zamisli in s tem obogatila proizvodni program delovnih organizacij. Ugoden finančni rezultat ob devetih mesecih in podobna pcena rezultata do konca leta 1986 sta omogočila, da bomo do konca leta lahko odrinili za osebne dohodke nekaj več sredstev. Zaradi prekoračevanja dinamike rasti osebnih dohodkov v I. polletju smo v obdobju julij — september osebne dohodke praktično zamrznili. (nadalj. na 3. str.) Izdelava kuvert na avtomatu v tozdu Kuverta Izboljšanje delitvenega razmerja v čistem dohodku v korist akumulaciji pa dovoljuje tudi nekaj hitrejšo rast osebnih dohodkov. V celoti torej vzeto smo lahko z devet mesečnimi rezultati zadovoljni čeprav ne v vseh temeljnih organizacijah enako. Doseženi rezultati naj nam bodo v vzpodbudo, da si z boljšo organizacijo, večjo pozornostjo in marljivejšim delom lahko rezultate še izboljšamo in zagotovimo nadaljni razvoj. V preglednici so navedeni nekateri osnovni podatki o absolutni velikosti in dinamiki rasti rezultatov poslovanja TOZD in DO KTL Ljubljana. D. KOROŠEC Avtomatska žaga v DE-20 Karto-nažrta Fizični obseg tržne oroizvod. Indeks st.zap. Lnd.rasti Drod.de la Vrednost izvoza Celotni prihodek TOZD I-DC.86 I-H.86 [.-n.86 v ton T-TX.8S 1-X1.85 .-IX.85 v S konv. v 000 din 1 2 3 9 S 6 7 KARTONAŽA 8.1100 98 100 102 97.000 2.908.631 LEPENKA 7.7119 101 101 102 290.918 1.916.392 VALKAHTON 31.598 109 99 107 308.779 9.885.367 KARTONAŽNA 10.836 91 101 91 981.660 7.139.800 PAP.KONF. 3-1165 90 87 101 227.669 2.130.825 JELPLAST 185 99 98 102 - 207.182 KUVERTA 1.122 97 109 '902 710.310 1.992.507 EMB.SERVIS 962 100 97 98 - 936.698 TIKA 9.007 111 99 110 68.139 1.790.791 SIQ4A 1.395 112 108 106 - 586.680 DSSS - - 95 - - 532.136 DO KTL 69*669 100 99 103 2.633-965 28.972.009 kiiring 95*J. 7^5 TOZD Kartonažna TOZD Dohodek Indeks i.-n. 86 Del čistega dohodka za akunulacijo Akimilacija v 000 din Indeks I.-IK.86 i.-ix.85 Cisti 0 HDD zaposl. v din INDEKS I.-IK. 86 I.-IX. 85 v 000 din T.-TT. 65 i.-n. 85 I.-IK. 86 1 8 9 10 n 12 n 19 15 KARTONAŽA 819.990 207 97,8 *5,5 268.692 185 97.269 209 LEPENKA 986.386 279 9.2 92,6 199-382 1518 102.800 198 VALKARTON 2.239.873 261 58,3 65,3 1.119.767 297 107.229 220 KARTONAŽNA 1.825.055 160 37.6 19,2 298.983 77 101.133 190 PAP.KONF. 728.972 213 98,8 55,8 312.989 297 100.667 203 JELPLAST 61.535 183 5.8 6,1 2.961 183 81.057 195 KUVERTA 672.169 229 65,8 69,3 357.108 210 176.929 218 EMB.SERVIS 197.827 210 59,0 52,7 61.995 200 105-975 236 TIKA 699.028 208 59,5 53,0 270.237 198 99-032 210 SIGMA 130.093 165 52,9 91,0 39.779 126 80.600 198 DSSS 397.699 210 - - - - 131.922 207 DO KTL 8.153.517 209 95,9 96,0 2.829.893 209 106.097 203 Štafetni intervju: Milan Sterle, tehnolog v tozdu Kartonaža Rakek Tehnološka kriza pri nas je v bistvu kriza kadrov V zadnji številki Glasila KTL smo vam v tej rubriki podali pobudo uredniškega odbora, s katero smo naslovili apel na vse naše delavce, naj se kateri izmed njih ojunači in da odgovor na zastavljeno vprašanje člana poslovodnega odbora Jožeta Novosela. Milan Strle Kmalu po izidu Glasila se nam je javil Milan Sterle, tehnolog v tozdu Kartonaža Rakek, z željo, da na zastavljeno vprašanje, kakor tudi na celotno obravnavano tematiko v prejšnjem intervjuju poda svoje mnenje. Oglasili smo se pri njemu, mu predeči li zastavljeno vprašanje in ga zaprosili za odgovor na: "Za uspešen nadaljni razvoj DO KTL je temeljnega pomena prestrukturiranje proizvodnje na nivoju delovne organizacije ob postopnem izločanju vseh faktorjev, ki nam zmanjšujejo dohodek." Glede na podano vprašanje, bi najprej povdaril dejstvo, da sam le delam na nivoju temeljne organizacije — naj rečem kar na mikro ravni, dočim se postavljeno vprašanje nanaša na prestrukturiranje proizvo- dnje v delovni organizaciji. Torej naj bi na vprašanje konkretneje odgovorili delavci, ki delajo na tem nivoju. Mislim pa, tb je zastavljeno vprašanje, glede prestrukturiranja proizvodnje dejansko v tesni zvezi z našo razvojno politiko, na katerem področju pa sem nekoliko šibak. Vsekakor sem seznanjen s smernicami našega razvoja, ki smo si jih začrtali v srednjeročnih in dolgoročnih ciljih, in za katere menim, da so vzpodbudni. Seveda pa se jih ne bi bilo potrebno striktno držati, temveč stremeti za tem, da se jim v skladu s spremembami situacije tako glede tržnih razmer, kakor tudi naše splošne gospodarske politike - čimhit-reje in uspešneje prilagajamo. Pri tem pa mislim, ker sem dejansko objavljeni intervju s tovarišem Novoselom z velikim interesom prebral, da ta član poslovodnega odbora — kljub temu, ko trdi, da nima ne vem kakšne moči in vpliva — ima jasna stališča in ve "kaj hoče"! Če pa vemo kaj hočemo — nam to tudi zadostuje, da z (nadalj. na 4. str.) Delavci pri montaži križnih vlog v tozdu Kartonaža Rakek jasnimi stališči in z lastno odgovornostjo podamo te predloge samoupravnim organom v sprejem, ker vsaj smatram, da so minili tisti časi, ko bi bilo to potrebno dirigirati z neke pozicije herarhije! Normalno pa je, da temu sledi tudi potreba, ko se za realizacijo sprejetega prevzame tudi odgovornost. Le tako se bo lahko za vsakega, ki je nekaj strokovnega predlagal v sprejem, tudi ugotavljala odgovornost za njegovo uspešno realizacijo. Iz sedanjih dolgoletnih izkušenj pa vemo, da znamo pohvaliti le tistega, ki uspešno izpolni neko nalogo — ne ugotavljamo pa odgovornosti pri posamezniku za njegove napačne predloge. To krivdo kdaj kar pripišemo odločitvam organov upravljanja, kar pa dejansko pomeni celo neke vrste kompromitacijo našega samoupravnega sistema. Po mojem mnenju pa to ni potrebno, ker je že sedaj v vseh naših zakonskih določilih in stališčih naših vodstev točno opredeljena osebna odgovornost v sklepih. Toda nikakršnega odziva ni bilo — prav tako pa tudi ne polemike, v kateri bi mi kdo očital to mojo potezo. Vesel bi bil nekega dialoga v zvezi s tem, saj bi se nato branil in dokazal, da bomo le z izvajanjem sprejetih obveznosti bolje poslovali. Toda ne bi bil to, tako velik problem, če bi bilo tako samo v našem tozdu, kjer zaposlujemo samo 240 delavcev; tako in take tendence so v vsej naši družbi od tozda — DO — občine — republike do federacije in prav zaradi tega smo tudi v taki situaciji — kot smo. Morda sem s temi navedbami celo nekoliko skrenil s prave vsebine željenega odgovora na zastavljeno mi vprašanje, toda dejstvo je, da ravno to stanje zahteva tudi naše celotno prestrukturiranje in sicer predvsem naše miselnosti. V tej zvezi je prav zanimiv članek v torkovem delu (p.u. 4. novembra) oziroma še bolj knjiga Marka Kosa Pogled v prihodnost: "Tehnološka kriza pri nas je v bistvu kriza kadrov". In če je to tisto dejstvo, o katerem sem tudi sam preje govoril, potem vse zadeve izhajajo iz subjektivne narave vseh nas in je vse odvisno tudi od sle- hernega posameznika. In tu se ponovno vračam v naš tozd za katerega ne morem reči, da ni bilo danih pobud. Res da ni bilo predlaganja ne vem kakih večjih novitet, toda določene aplikacije pa smo bili v stanju predlagati. Toda dejstvo je tako, da ne pristopimo niti k tistim aplikacijam, ki so že uveljavljene v industrijsko razvitih državah. Delavec Rudi Kavčič je v enem izmed Glasil prikazal tak primer s člankom "O krožkih za izboljšanje proizvodnje" in o čemer je bila izdana tudi knjiga s strani Gospodarske zbornice Slovenije. Toda vkljub velikim prizadevanjem v našem tozdu, tako s pobudo sindikata in delavskega sveta, pa k temu še nismo pristopili, prav tako pa tudi ni nobenega odgovora z navedbo vzroka — zakaj je tako? Ni nobenega pristopa k akciji, ki bi mobilizirala čim širši krog delavcev za njihovo skupno sodelovanje. Od nekaterih se sicer pojavljajo očitki, da bo zaradi tega izpadla proizvodnja, kar pa vsekakor ni resnica. Ljudje so namreč pripravljeni sodelovati — saj imamo tudi dosti teh nekoristnih premorov — toda primerno morajo biti motivirani, pa bo kaj takega mogoče tudi izven delovnega časa. Tudi na sestanku osnovne organizacije ZK smo se pogovarjali o potrebi vzpodbujanja masovne inovativne Če pa se seveda ta izmaliči, pa ne moremo reči, da je to v okviru sistema, ampak režima prilagojenega tako, da le-ta ustreza nekaterim strukturam, ki se s tem same sebe branijo. Moram po vda riti, da sem z vsebino iznešene tematike v zadnjem intervjuju izredno zadovoljen in sicer zaradi tega, ker le-ta odpira neko veliko perspektivo "razmišljanja o vsem tem". Pri tem nekateri mogoče trdijo, da so za izvedbo realizacije odpori med proizvodnimi delavci. Ker pa sam kot tehnolog delam med njimi vem, da takih odporov ni, teveč so le-ti v določenih vodstvenih strukturah in strokovnjakih, ki imajo večji vpliv in pri katerih namreč pride bolj do izraza tista ljubosumnost, kot je navedena v odgovoru tovariša Novosela. Tudi po mojem mne- nju je to osnovna hiba, da se dane pobude delavcev dejansko ne izvedejo. Naj navedem, da sem v eni izmed letošnjih številk našega Glasila v precej obširnem prispevku "tehnološka disciplina" — Ali smo pozabili na sklepe OO Z K tozda Kartonaža Rakek in v katerem je bilo sprejetih deset pomembnih sklepov, dejansko opomnili na nekatere naše sprejete obveznosti. Dejstvo je namreč, da je te sklepe v obveznost izvajanja sprejel tudi delavski svet tozda, toda še vedno se ni nič spremenilo. Je tako — kakor da se za to nihče ne zmeni! Dejansko sem pričakoval, da me bo morda kdo klical na odgovornost, ker klevetam osnovno organizacijo, pa tudi delavski svet h na ta način opozarjam na potrebo po realizaciji sprejetih obveznosti dejavnosti pri nas v skladu s sklepi problemske konference Centralnega komiteja ZK Slovenije. Samo od tedaj se pri tem ni ničesar premaknilo. Pri nas je bil dan tudi velik poudarek na tako imenovano delo v projektnih timih — projektnih skupinah. V tem primeru naj določena skupina prevzame v izvedbo določeno nalogo, jo obdela in pripravi v določenem času ustrezen projekt za izvedbo. Tudi tega pri nas nismo realizirali. Zakaj ne? Naj rečem zato, ker smo preveliki individualisti in ljubosumni drug na drugega; malo pa k temu tudi pripomore naša slovenska mentaliteta velike "zaplankanosti", da se nočemo organizirati za skupinsko — timsko delo. Za nasprotje naj navedem primer iz Japonske, ko tistega, ki ni navajen na skupinsko delo, celo pošljejo na neke vrste zdravljenja, kjer naj se privadi na integracijo v določeni sredini. Zato smatram, da je tudi naša zastavljena matrično-timska organiziranost dela, bila zelo dobro zamišljena ter temelječa na skupinskem delu nekaj ljudi zadolženih za izdelavo določenega vzorca in točno programiranega v kakšni smeri. Sicer v podrobnosti ne poznam te celotne organizacije, toda smatram, da pa je v tem le pot, za naš nadaljnji hitrejši razvoj. Za konec naj navedem, da se pri nas celo podcenjuje temeljne orga- nizacije kot tiste prve osnovne proizvodne asociacije, ker se smatra, da v njih ne morajo obstajati niti raziskave niti kako večje strokovno delo. Toda sam sem prepričan, da je prav v tozdih tisto mesto, kjer se mora ačeti vse, saj so edino tu možne neke aplikacije. Druga stvar pa je seveda vprašanje raznih temeljnih raziskav, ker teh ni mogoče razvijati pri nas.dočim osnovne aplikacije pa so možne samo v tozdu in sicer konkretno: v proizvodnji, na delovnem mestu." Smatram tovariš Sterle, da ste deloma le odgovorili na vprašanje, predvsem pa poudarili, kako bi se morali obnašati pri izvajanju sprejetih nalog. Želim, da nam sporočite, koga določate za naslednjega sogovornika v štafetnem intervjuju in po kateri tematiki? Prvotni namen sem imel, da bi bil to Franc Savnik, toda ker je imenovani že in sicer kot prvi sodeloval v štafetnem intervjuju, predlagam naj bo naslednji Viktor JANČIGAJ. Imenovani je mnogo delal na vprašanjih razvoja v razvojni službi. Veliko je nekoč pred 10. do 15. leti delal tudi za našo temeljno organizacijo. Je dejansko človek z bogatimi izkušnjami in najboljši poznavalec celotne zgodovine našega razvoja. Mnogo je delal na razvoju nekaterih naših novih artiklov, tekočega traku, časov in drugo. Lahko nečem, da je dejansko tudi človek, z izredno veliko bogatimi idejami. Zato želim, da nam sedaj po tolikih letih svojega dela v KTL, oceni in odgovori, kje so osnovni vzroki, da njegove bogate ideje in predlogi niso zaživeli v tisti meri, kot bi bili lahko, in ker vem, da tudi sam ni s tem zadovoljen. Veliko p namreč pobud in idej, ki kljub možni realizaciji ostanejo samo v predalih in nikakor ne pride do njihovih realizacij. Naj se vam zahvalim tovariš Sterle za odgovore in za vaš predlog glede mojega naslednjega sogovornika, saj kot vem je tovariš Jančigaj nekatere svoje zamisli celo patentiral — toda brez odziva v KTL. Razgovor vodil in besedilo pripravil za objavo: Milan SEME Nekateri kazalci gospodarjenja za deset mesecev Letošnji izvoz bo manjši kot lani V desetih mesecih znaša fizični obseg tržne proizvodnje 77.569 t, to pa je za 1.334 t manj kot smo načrtovali z letnim dinamičnim planom. Odstopanja so nastala iz najrazličnejših vzrokov od obnovitvenih del, demontaž starih in montaž novih strojev do razdrobljenosti naročil in med neurejeno razmejitvijo med proizvodnjo za domači trg in izvoz. Čeprav smo že od polletja dalje intenzivno skušali zmanjšati zaostanke za planom, nam to ni uspelo v veliki meri tudi zaradi prepočasnega prilagajanja tržnim zahtevam kot je npr. prehod v 3. izmeno. Istočasno ko ugotavljamo, da ne bomo izpolnili dinamičnega plana fizičnega obsega moramo ugotoviti, da tudi plana fakturirane realizacije ne bomo dosegli, saj zaostajamo za dinamičnim planom v desetih mesecih za 9%. S prodajo izdelkov smo dosegli fakturirano realizacijo v višini 29.567.944.000 din, vzroke zaostajanja pa lahko iščemo v visoko postavljenih planskih cenah — dejansko dosežene prodajne cene so nižje in tudi cene vhodnih materialov so rasle drugače kot smo začrtali z dinamičnim planom. Proizvodnja plošč iz valovitega kartona znaša v desetih mesecih 57.488.000 m2 in je večja kot lani v enakem obdobju in ravno dosega dinamični plan. Vendar pa podatki kažejo, da je premajhna predelava plošč glede na plan tako v samem Val kartonu kot tudi v Karton aži. V desetih mesecih znaša izkoristek materiala 87,9%, kar je le za malenkost bolje kot v enakem lanskem obdobju in od planiranega izkoristka. Iz tega lahko sklepamo, da smo v letu kvalitete naredili premalo na področju prihrankov materiala. Konvertibilni izvoz v pretečenem obdobju znaša 2.913.946 USA dolarjev, to pa je 5% več od dinamičnega plana, če pa ta podatek primerjamo z bnskoletnim v enakem obdobju pa vidimo, da smo letos izvozili za 8% manj. Vzrck je v pozni vključitvi izvoza v Grčijo in v manjšem izvozu v Italijo. Največ smo letos izvažali v ZRN, Ita-. lijo, ZDA, Grčijo, Nizozemsko in Saudsko Arabijo. Precej manj kot smo načrtovali smo izvozili na klirinško področje — le za 969.574 Cl dolarjev, v glavnem v SZ in na Češko. B.J. Poškodbe pri delu za razdobj^ januar - september 1986 Nadaljuje se zmanjšanje poškodb pri delu 30.9.1986 je bilo v DO KTL zaposlenih 2.210 delavcev, od katerih se je poškodovalo pri delu 91 delavcev in sicer 73 na delu ter 18 na poti. Pri delu se je tako poškodoval vsak 24 delavec, na delu pa vsak 30 delavec. Poškodovanec je bil povprečno odsoten z dela 13.5 delovnih dni. Težje poškodbe na delu so bile 3 in to v tozdih Lepenka, Val karton ter Kuverta. Če navedene podatke primerjamo z enakim obdobjem 1985 leta vidimo, da se je število poškodb pri delu zmanjšalo od 93 na 91 (za 21 %), prav tako pa tudi resnost poškodb od 15,4 na 13,5 (za 12,5 %) izgubljenih delovnih dni za eno poškodbo. Pogostnost poškodb pri delu se je tudi zmanjšala od 4,2 na 4,1 (za 2,3 %) odstotka vseh delavcev. Število poškodb na delu se je povečalo od 71 na 73 (za 2 %), pogostnost pa od 3,19 na 3,75 (za 17.6 %) odstotka vseh delavcev. Število poškodb na poti se je zmanjšalo od 22 na 18 (za 18 %). V štirih številčno najmočnejših tozdih je stanje naslednje: V tozdu Kartonažna Ljubljana se je od 725 delavcev poškodovalo na delu 25 delavcev, torej vsak 29. delavec. Le-ti so povprečno bolovali 9,4 delovnih dni. V primerjavi z obdobjem 1985 se je število poškodb na delu zmanjšalo od 34 na 25 (za 26 %), na poti pa povečalo od 6 na 7 (za 17%). Resnost poškodb na delu se je zmanjšala od 15,4 na 9,4 (za 39 %) izgubljenih delovnih dni za 1 poškodbo. Od vseh 32 poškodovanih je bilo 20 žensk in 12 moških. Torej se je poškodovala vsaka 20 ženska in vsak 27 moški. V tozdu Val karton Logatec se je od 397 delavcev poškodovalo na delu 20 delavcev, torej vsak 20. delavec. Povprečna bolezenska odsotnost z dela je trajala 16 delovnih dni. V primerjavi z obdobjem 1985 se je število poškodb na delu povečalo od 14 na 20 (za 43 %), na poti pa od 2 na 5 (za 150 %). V tozdu Kartonaža Rakek se je od 240 delavcev poškodovalo na delu 9 delavcev. Poškodoval se je vsak 27 delavec, ki je povprečno boloval 6,2 delovnih dni. V pri- merjavi z obdobjem 1985 se je število poškodb na delu zmanjšalo od 10 na 9 (za 10 %), na poti pa povečalo od 2 na 4 (za 100 %) poškodb. V tozdu Papirna konfekcija Ljubljana se je od 164 zaposlenih delavcev poškodovalo na delu 5 delavcev, kar pomeni vsak 33 zaposleni delavec. Vsak poškodovani je povprečno boloval 14 delovnih dni. Število poškodb na delu se je povečalo od 4 na 5 (za 25 %). Poškodb na poti ni bilo. V tozdu se je poškod. na delu vsak: delavec 1. Papirna konfekcija 33 2. Lepenka 33 Povprečje KTL 30 3. Kartonažna 29 4. Kartonaža 27 5. Kuverta 26 6. Tika 24 7. Valkarton 20 Povp. izgublj. dni za 1 poškodbo: del. dni 1. Kartonaža 6 2 2. Tika 9,3 3. Kartonažna 9,4 Povprečje KTL 11,5 4. Papirna konf. 13,8 5. Kuverta 14,3 6. Lepenka 15,— 7. Valkarton 15,6 V tozdu Jelplast, Embalažni servis in Sigma ni bilo poškodb. V DSSS je bila 1 poškodba na poti. Od 91 poškodb pri delu so ugotovljeni vzroki poškodb naslednji: pošk. 1. Nepazljivost delavca- sodelavca ................... 33 2. Nezanesljiv, nesmotrn način dela................... 30 3. Kršitev predpisov varstva pri delu...............6 4. Pomanjkljivost na objektih-napravah..............4 5. Na poti na delo, z dela, služb, poti.................. 18 J. KOPAČ Foto vesti: (zgoraj) Prvi posveti o izvedbi načrta za izgradnjo nove tovarne tozda Kuverta, (spodaj) s srečanja mladincev — s tozdov TIKA Trbovlje in Kartonažna Ljubljana, novembra v Ljubljani. Opravičujem se mladincem ker barvne fotografije s srečanja niso uspele. M. S. Z obiska delavcev tozd SIGME v tozdu Kartonažna Ljubljana Meseca septembra je naša temeljna organizacija Kartonaža SIGMA iz Gornjega Milanovca v socialistični republiki Srbiji praznovala svoj prvi pomembni delovni jubilej — deseto obletnico njenega obstoja. Naj zato v kratkem seznanimo naše bralce z nekaterimi najbistvenejšimi podatki iz njene zgodovine. Delovna organizacija Kartonaža SIGMA je bila ustanovljena 14. septembra 1976. leta z namenom, da z majhnimi in hitrimi interventnimi posegi nadomešča tisti del embalaže, ki jo primanjkuje na njihovem področju. Tak pravilen gospodarski koncept njenega razvoja se zato kaže tudi v stalnem povečevanju fizičnega obsega proizvodnje, ki ga dosega, v rasti produktivnosti dela, povečevanju dohodka in akumulacije ter osebnih dohodkov. Rast števila zaposlenih delavcev pa je rasla v povprečju 8% letno. Nastanek in izgradnja tovarne Bistvo nastanka same delovne organizacije Kartonaže SIGMA je tesno povezano z njenim sedanjim in edinim direktorjem ing. Borivo-jem Novakovičem. Le-ta je v želji, da reši razposleno delovno silo v nekdanjem majhnem obratno-sto-ritvenem podjetju JAKOVO ter v želji, da pravkar začeto malo investicijo izpelje uspešno do konca odločil, da skliče 9. septembra 1976. leta zbor vseh tedaj zaposlenih delavcev, ki so soglasno sprejeli sklep, s katerim se je po vseh pravnih predpisih v sodni register vpisalo obrtno podjetje v ustanavljanju SIGMA Gornji Milanovac. Že sedem mesecev po sprejemu tega sklepa je bila ta delovna organizacija v ustanavljanju usposobljena za prvo poizkusno proizvodnjo. S tem so bile obenem tudi omogočene vse potrebne priprave za njeno ustrezno dokončno konstituiranje. To ji je bilo tudi izpolnjeno na seji njenega delavskega sveta 3. junija 1977 in z dokončno uveljavitvijo delavskega sveta delovne organizacije Kartonaža SIGMA dne 6. junija 1977. Posebnost v izgradnji našega sedanjega tozda SIGME je v tem, da so si to svojo malo tovarno gradili delavci SIGME sami in sicer zato. ker je namreč del dejavnosti prejšnjega obrtnega podjetja JAKOVO iz katerega je nova delovna organizacija nastala, bil dejansko izvajanje gradbenih obrtnih dejavnosti. To je tudi razlog, da je še sedaj vpisana v sodni register kot stranska dejavnost tozda SIGME — "zidava prizemljskih objektov, mizarska dejavnost ter nudenje potrebnih uslug za vzdrževanje lastnih motornih vozil". Nov osnovni program proizvodnje nove delovne organizacije je vsekakor zahteval, da le-ta dobi tudi novi naziv firme, in tako je bil na predlog tedanje dijakinje Mire Novakovič, izbran naslov SIGMA, ki dejansko v grški abecedi pomeni njeno 18. črko. Prvi začetki razvoja Nova mala delovna organizacija SIGMA je pri svojem nastanku imela velike težave predvsem s finančnega vprašanja in sicer zato, ker njen tak razvoj ni bil pogodu tako formalnemu ustanovitelju — prejšnji matični organizaciji ZUP-u JAKOVO in s tem povezanim vprašanjem kreditiranja investicije preko banke. Tako so bile dane celo pobude za izbris nove delovne organizacije v ustanavljanju iz sodnega registra, kakor tudi za razrešitev direktorja Borivoja Novakoviča in celo za njegov kazenski pregon. Nakana pobudniku ni uspela, zato je ZUP TAKOVO kot ustanovitelj zahteval, da dobi vsaj nekaj koristi s tem, da se izvede delitev novoustanovljenega premoženja, ali pa obveznost, da se SIGMA pripoji k neki večji delovni organizaciji, ki bi bila porok za dane kredite. Kljub sklenjenemu sporazumu o omenjeni delitvi premoženja, je ustanovitelj še vedno ustvarjal še na alternativnem po- goju same pripojitve kot sigurnost-no jamstvo, kar pa je bila osnova, da so nastale prve povezave direktorja Novakoviča z našo delovno organizacijo KTL, da bi po možnosti le-ta bila tista, ki bi uredila ustrezna jamstva. To se je tudi izpolnilo, saj je tedanje naše vodstvo delovne organizacije pravilno presodilo potrebo po taki rešitvi, ki bi bila koristna za obe strani. Vse 'te nastale težave predvsem iz finančnih zadev in s tem povezano ne-sigurnostjo zaposlitve delovne sile, pa so pripeljale do tega, da jih je od prvotnih 28 zaposlenih delavcev kar 19 prenehalo z delovnim razmerjem. Na ostalih delavcih zvestih samemu kolektivu SIGME je zato težka obveznost in breme — dokazati pravilnost in uspešnost nove začrtane poti. Za potrditev tega pa ima največ zaslug njen direktor Borivoje Novakovič. Takoj je bila sprejeta nova sistemizacija del in nalog, izveden razglas za izpopolnitev potrebne delovne sile in koncem leta 1977 kolektiv ponovno šteje 30 zaposlenih delavcev trdno odločenih poprijeti za delo in zato tudi veselih doseženih že prvih uspešnih rezultatov poslovanja. Ti so bili pozitivni pri čemer je bilo bistveno dejstvo, da je bilo kar dve tretjini celotnega prihodka doseženega s proizvodnjo embalaže in le tretjina z dejavnostjo lastne izgradnje svojih tovarniških objektov. Velikega pomena za Kartonažo SIGMA je tudi dejstvo, da si je sicer z velikimi napori uspešno rešila tudi samo lokacijo novih objektov tako, da ima danes s tem, da je vseh deset let skrbela tudi za urejanje svojega okolja, eno najlepših industrijskih lokacij v Gornjem Milanovcu. Razvoj proizvodov in investicijska dejavnost Prvi novi proizvodni program s katerim je SIGMA pričela, je bila izdelava transportne embalaže iz valovite in sive lepenke, zaradi česar je tudi njen prvotni strojni park bil temu prilagojen. Poudarek na tej proizvodnji pa je bil izdelati maloserijske količine teh artiklov in sicer v hitri dobavi in v kvaliteti surovinski in proizvodni izdelavi. Že po dveh letih se je pokazala potreba po širjenju proizvodnega programa in tako je prišlo do nabave najprej ene in nato še druge takrat najsodobnejše linije za izde- Ob 10. obletnici ustanovitve TOZD Kartonaža »SIGMA« Kartonaža "SIGMA" je v svojem 10 letnem delu prejela osemnajst priznanj, med katerimi tudi: "Srebrno plaketo SR Srbije", Prvomajsko nagrado okrajna gosp. zbornice Kraljevo in Srebrno plaketo SO Gornji MHanovac lavo kartonskih krožnikov. Vsa ta dejavnost, ki se je uspešno nadaljevala je dejansko SIGMO postavila v vrsto uspešnejših organizacij, prav tako pa ji tudi omogočila, da se je ne samo še hitreje tako investicijsko razvijala in opremljala z novim strojnim parkom, temveč tudi namenila velika sredstva za izboljšanje življenjskega standarda svojih delavcev. Koncem leta 1985 se je nakazala potreba po nadaljnjem širjenju proizvodnega programa, zaradi česar se je pristopilo k nabavi novih linij za oplemenitenja papirjev in kartona z raznimi laki, folijami, plastiko in podobnimi sredstvi. Že proizvedene količine teh novih proizvodov so uspešno plasirane na tržišče. Posebnega pomena za poslovanje temeljne organizacije Kartonaža SIGMA je, da pri svojem finančnem poslovanju uporabljala v glavnem le lastna trajna obratna sredstva s tem, da pri tem posebno teži za njihovo čimhitrejše obračanje. Tržišče in izvoz V proizvodnem programu Karto-naže SIGMA je poleg artiklov za domače tržišče tudi nekaj takih, ki so že uspešno našli svojo pot za izvoz. Sigma s svojimi galanterijsko papirnimi proizvodi dejansko v prodaji pokriva področje celotne Jugoslavije, dočim je v izvozu plasirala artikle v Italijo, ZR Nemčijo, Francijo, Švedsko, Avstrijo, Grčijo in v Sovjetsko Zvezo, kamor je tudi bil dosežen enkratno največji izvoz — plasma 2.500.000 komadov raznega kartonskega jedilnega posodja za potrebe olim-piade v Moskvi. Vsekakor pa je vzpodbudno tudi to, da bodo novi proizvodi lahko tudi interesantni za inozemsko tržišče. Integracija s KTL Za zaključek tega prispevka naj nekaj navedemo tudi o poteku integracije Kartonaže SIGME s Karton ažno tovarno v Ljubljani. Dejansko obstoja sodelovanje med obema organizacijama že toliko časa, kot obstoja sama Kartonaža SIGMA in sicer zato, ker so se že mesec dni po ustanovitvi iste vzpostavili prvi kontakti med njimi. Čeprav ni prišlo že takoj v začetku tudi do integracijske povezave, pa je medsebojno uspešno sodelovanje kasneje tudi pripeljalo do obojestranskega soglasja za vključitev SIGME kot njene temeljne organizacije v KTL. Dolgoletne tehnološke izkušnje Kartonaž- ne tovarne Ljubljana so bile velika podlaga, da se je proizvodnja v SIGMI lahko hitro in uspešno prilagajala za uspešen plasma proizvodov na tržišče. Pred petimi leti se je seje delavskega sveta tozd SIGME ob sprejemanju sklepa za izvedbo referenduma o integraciji te seje poleg predstavnikov KTL udeležil tudi tedanji predsednik skupščine mesta Ljubljana Marjan Rožič z ostalimi člani delegacije. Tako medsebojno uspešno sodelovanje je narekovalo, da se je letošnje proslave ob 10. obletnici Kartonaže SIGMA udeležila tudi delegacija iz KTL, ki jo je vodil član poslovodnega odbora KTL Slavko Stankovič. Le-ta je v svojem poz- dravnem govoru poleg drugega predvsem poudaril naše dosedanje uspešno medsebojno povezanost za kar je bilo delovnemu kolektivu podeljeno tudi posebno priznanje s strani KTL. Tako priznanje pa je osebno prejel tudi njen direktor Borivoje Novakovič, ki ima največ osebnih zaslug za to uspešno sodelovanje naših tako daleč ločenih organizacij združenega dela. Milan Seme (za pripravo članka koriščeno gradivo iz posebnega poročila o delovanju Kartonaže SIGMA 1976— 1986) Prikaz fizičnega obsega proizvodnje v tonah 2500 . 1977 1978 1979 1980 1981 1982 1983 1984 1985 1986 Pripomba: do nihanja v fizičnem obsegu proizvodnje je prišlo zaradi menja ve vrste proizvodo v Prikaz produktivnosti dela izražene v kg/h M in 1978 1979 1980 1981 1982 1983 1984 1985 1986 Pripomba: Nihanje v prikazu produktivnosti dela je nastalo pogojeno s spremembami v vrstah gotovih izdelkov Če se ozremo nazaj v leto 1969, ugotovimo, da se je z zagonom tedaj novega kuvertnega stroja, kateri izdeluje kuverte direktno iz zvitka začela naša prava razvojna pot. Ta nova tehnologija je omogočala troje bistvenih prednosti pri izdelavi kuvert in to: 1. izdelava povsem nove vrste kuvert (samolepilne), 2. bistveno povečanje kapacitet, 3. pri novem načinu izdelave mnogo večji izkoristek materiala. Z nabavo nadaljnjih strojev kateri so prihajali v razmaku 3 — 4 let so se delovni pogoji slabšali, povečeval se je hrup, temperatura in ostale mikroklimatske razmere. Da bi izboljšali delovne pogoje vseh zaposlenih v naši temeljni organizaciji smo izvedli rekonstrukcijo po kateri smo zamenjali vse inštalacije in obnovili stavbo ter uvedli prezračevalne naprave. V drugi polovici 70-tih let s prihodom novih vodilnih in vodstvenih delavcev smo se dokaj uspešno vključili v izvoz. Če rečemo uspešno mislimo predvsem na prodajo. Dočim so bile v proizvodnji in so še tudi danes težave bodisi zaradi slabe kvalitete materialov ter mišljenja nas vseh, da je za izvoz vse dobro, kakor za doma. Pa temu ni tako kajti po nekajletnem izvozu ugotavljamo, da je za izvoz največji pogoj kvaliteta in rok ter da je za to potrebno mnogo truda in delovne discipline. Da bi se dvignili čim višje v naši panogi in obdržali stik v svetovnem vrhu smo pred dnevi montirali dva nova stroja iz družine TE-MAX-HELIOS 102 s katerimi bo- mo začeli proizvajati določene povsem nove vrste kuvert na našem trgu ter tudi povečali kapaciteto in kvaliteto, kar je nujno zanada-Ijno konkurenčnost na trgu. Z montažo teh strojev v isti stavbi Osebni dohodek slehernega delavca, je po določilih 129. člena Zakona o združenem delu, odvisen od njegovega delovnega prispevka k dohodku temeljne organizacije glede na količino, kakovost in gospodarnost dela, upoštevajoč zlasti obseg in zahtevnost dela, kakovost doseženih rezultatov, uspešnost pri uporabi delovnih sredstev, dosežene prihranke, izrabo delovnega časa. V praksi in strokovni literaturi se je za ugotavljanje rezultatov dela delavcev uveljavil izraz delovna uspešnost. Zahtevnost del in nalog ter delovna uspešnost Zahtevnost del in nalog, ki jo opredeljujemo s količniki enot enostavnega dela je enota mere za pričakovano (planirano, programirano, normirano) delovno uspešnost glede na količino, kvaliteto in gospodarnost opravljenega dela. To pomeni, da ima vsak delavec pravico do 100 % obračunanega količnika zahtevnosti del in nalog (IR) tedaj, ko je na osnovi vnaprej določenih meril opravil svoje delo v pričakovani (100 %) delovni uspešnosti. Odstopanja od dosežene delovne uspešnosti delavca vplivajo na njegov osebni dohodek. V tem pa je tudi povezava med zah-tevnosTjo del in nalog, delovno uspešnostjo in osebnimi dohodki. pa so se delovni pogoji močno poslabšali in bo nujno vse moči usmeriti v zaščito zaposlenih do izgradnje nove tovarne. P. IVANKO Osnove za ugotavljanje delovne uspešnosti Optimalna organizacija dela v določeni organizacijski enoti (temeljni organizaciji, delovni enoti,službi, ...) je poleg fizičnega in vrednostnega planiranja obsega in kvalitete poslovanja, edino trdna in objektivna osnova za ugotavljanje delovne uspešnosti ter s tem delitve osebnih dohodkov po delu in rezultatih dela. Optimalna organizacija dela pomeni logične funkcionalne povezave določenih poslovnih funkcij ter del in nalog v okviru posamezne organizacijske e-note in med njimi ter iz tega izhajajoče pristojnosti in odgovornosti določenih delavcev za doseganje planiranih ciljev oziroma rezultatov. Vsaka temeljna organizacija in delovna skupnost ima s statutom okvirno opredeljen program dela za pridobivanje dohodka in zadovoljevanje potreb združenih delavcev in družbe kot celote. Neposredno se tako opredeljen program konkretizira v določenih enotah z izdelovanjem določenih proizvodov in opravljanjem storitev. Vsi delavci, ki delajo v pripravi dela, razvoju," kadrovski službi, nabavi, prodaji, vzdrževanju, kontroli in finančno računovodski (nadalj. na 9 str.) tmpold Ivanjko vodja proizvodnje v tozdu Kuverta (levo in Miha Celar pri strokovnem posvetu o uporabi vezalnega orodja) Prispevek iz tozda Kuverta Ljubljana Ob zagonu dveh novih kuvertnih strojih strojev Ugotavljanje delovne uspešnosti Pri ugotavljanju delovne uspešnosti ne smemo zamenjati motivacije z zadovoljstvom Naš podlistek: Iz zgodovine DO KTL (nadaljevanje iz prejšnje številke Kronika in razvoj Kartonažne tovarne Ljubljana PODJETJA V DRUGI SVETOVNI VOJNI V času druge svetovne vojne so Nemci zaplenili tovarno na Količevem in celulozno tovarno v Vidmu, medtem ko je ostala kartona-žna tovarna še v posesti Franca Bonača pod italijansko okupacijo. VIRI INVESTICIJ Da je Francu Bonaču uspelo dovršiti svoje ogromne investicije brez večjega zastoja, je zasluga časa in njegove osebnosti. Zaradi premalo razvite kartonažne in papirne industrije v predvojni Jugoslaviji ni bilo večje konkurence za prodajo njegovih izdelkov in vsak postavljeni objekt se je takoj obrestoval. K temu so pripomogli tudi kakovostni izdelki in solidnost tvrdke. Svoje investicije je plačeval Bonač s prihranki in dobičkom, z amortizacijskim skladom in s krediti pri posojilnicah in bankah. OSEBNOST INDUSTRIJALCA Franc Bonač je bil postaven, primerno debel, energičen, bister in zelo inteligenten mož, ki je v visoki družbi vedno povzročal veliko pozornost. Bil je tudi večletni predsednik Papirnice Vevče in predsednik Ljubljanskega velesejma do njegovega razpada v vojni. Vsak dan je imel polno obiskov, ki so ga prosili za prispevke za dobrodelne namene, za razna prosvetna, dijaška in druga društva ter za brezpo- selne in socialno ogrožene ljudi. Vedno je več ali manj ustregel vsaki prošnji, tako da so izdatki za podporo precej bremenili njegovo osebno blagajno ter je moral biti zaradi tega za svoje potrebe včasih bolj skromen. Zaposlen je bil zaradi svojih podjetij od jutra do večera, na dopust pa je prav malo kdaj šel. Ni vodil samo svojega dela, temveč se je vtikal v vsako podrobnost, posebno v tehnično in brez njegovega dovoljenja ni smel nihče kaj naročiti ali plačati. Posvetoval se je rad z več strokovnjaki o eni in isti stvari, tako, da je vse točno sam preveril in spoznal sposobnost posameznih oseb. Če je spoznal, da je njegov človek na vodilnem mestu nesposoben ali da mu ne ugaja, ga je kmalu odslovil. Korakal je vedno z napredkom časa in neprestano uvajal nove izpopolnitve in nove izdelke. Pri vseh Bonačevih delih mu je pomagal in bil njegova desna roka in zaupnik stavbenik Jože Karlov-šek, kakor to sam Bonač omenja v svojem spisu: "Razvoj Tovarne za lepenko in papir na Količevem pri Domžalah, 10.1.1961". Pri Bonaču je bil Karlovšek zaposlen od leta 1926 do leta 1941 in sicer v raznih oblikah: kot stalni nameščenec, kot honorarni" ali pa je za njega gradil, ko je bil drugod v službi. Karlovšek ni bil v podjetju samo gradbeni vodja in nadzornik, temveč je tudi sam projektiral mnogo tovarniških objektov in vodil ostala važna tehnična dela. Karlovšek se je veliko udejstvoval tudi kot pisatelj etnografskih del ter strokovnih knjig in kot slikar folklornih in ornamentalnih del, za kar je prejel tudi Trdinovo nagrado v letu 1960. Franc Bonač ima nedvomno nesporne zasluge za slovensko gospodarstvo in je njegov lik gotovo edinstven v predvojnem obdobju, čeprav je potekalo njegovo življe- službi pa s svojim delom posredno zagotavljajo jn pogojujejo uspešnost opravlanja dela in doseganje postavljenih ciljev v proizvodnih oziroma storitvenih enotah. Te medsebojne odvisnosti in s tem povezane pristojnosti in odgovornosti so temeljno izhodišče za določanje meril delovne uspešnosti delavcev. Po teh načelih morajo biti osebni dohodki delavcev v proizvodnih enotah odvisni od posamično ali skupinsko dosežene količine in kvalitete proizvodov oziroma storitev ter doseženih ciljev posamezne enote kot celote. S tako povezavo bomo dosegli, da bodo delavci zavzeti ne le za svoje, ampak tudi za skupno delo, ki se kaže v določenih zaključenih proizvodih ali storitvah. Neposredni vodje delovnega procesa morajo biti vezani na fizični obseg proizvodnje ali storitev, izkoriščenost kapacitet ter na neposredne stroške enote. Enako velja za vodstvene in druge delavce vseh proizvodnih skupin skupaj, le da bodo vezani na dosežene rezultate celotne proizvodnje. Drugačna je odvisnost osebnih dohodkov strokovnih delavcev zunaj neposredne proizvodnje. Tako bomo tehnologu, ki je sicer organizacijsko vezan na pripravo dela, ugotavljali delovno uspešnost predvsem glede na doseženo raven planskih ciljev delavcev tiste proizvodne enote, za katere pripravlja tehnologijo. Prav tako moramo vezati delavce iz nabave, prodaje, razvoja in vzdrževanja, saj se njihova delovna uspešnost najbolje kaže prav v nemotenem in uspešnem delu proizvodnje. Nekaj manj občutna in neposredna je povezava delavcev kadrovske in računovodske službe s proizvodnjo, vendar kljub temu delavce teh služb vežemo na dosežene rezultate proizvodnje, na katere vplivajo s svojim delom. Posebno mesto ima kontrolna služba. Njihova uspešnost se kaže predvsem v nemotenih nadaljnjih fazah proizvodnje ter številu in vrednosti reklamacij. Vestno delo kontrolorjev lahko znatno vpliva na konkurenčno sposobnost temeljne organizacije in tako na njen dohodek. Metode in tehnike za ugotavljanje delovne uspešnosti Delovno uspešnost ugotavljamo z Marjan Bernarčič pri usposabljanju za proizvodnjo nove avtomatske ku-vertne Unije Denax - 7 v tozdu Kuverta merjenjem in ocenjevanjem. Kvantitativno merjenje je merjenje rezultatov dela z objektivnimi merili in njihovo primerjanje s planskimi predvidevanji. Pri tem ločimo neposredna merila, s katerimi merimo uspešnost posameznim delavcem (posamična merila), in tista, s katerimi delovnim skupinam merimo delovno uspešnost (posredna merila). Med posamična merila štejemo predvsem fizične kazalce (norme), med posredna — skupinska pa spadajo fizični in vrednostni planski kazalci (obseg proizvodnje, stroški na enoto proizvoda, dohodek na delavca, dohodek na povprečno uporabljena poslovna sredstva itd.). Najbolj priporočljiva je uporaba kombiniranih meril, to je fizičnih in vrednostnih. Fizična merila so sicer najobjektivnejša, vendar pogosto postavljajo delavce v mezdni odnos, ker na ta način delavci dobivajo osebne dohodke neodvisno od stroškov postavanja in doseženega dohodka. Vrednostna merila pa so v sedanjem trenutku visoke inflacije zelo nezanesljiva, predvsem jih je težko objektivno planirati. Zato moramo biti pri izbiri meril nekoliko bolj previdni ter izbrati tiste, ki jih lažje in ob-jektivnejše planiramo in spremljamo. Neposredna merila običajno zadoščajo za kvalitetno ugotavljanje delovne uspešnosti, saj z njimi lahko posameznemu delavcu ugotavljamo njegov delovni prispevek. Nekoliko drugače je s posrednimi merili, saj z njimi le celi skupini delavcev objektivno merimo delovni prispevek k dohodku. Ker pa se v praksi delovni prispevki delavcev znatno razlikujejo, je upoštevanje predvidenega delovnega prispevka za vse delavce izredno nekorektno. Tako stanje se mora korigirati z oceno delovnih prispevkov posameznih delavcev. Z ocenjevanjem mislimo na oceno, ki jo poda neposredni vodja organizacijske enote, ne pa ocenjevanja delavcev med sdaoj, ki se je pokazalo neučinkovito. Na osnovi določil Zakona o združenem delu so neposredne naloge vsakega vodje, da delo v svoji organizacijski enoti načrtuje, organizira, vodi, usklajuje in kontrolira. Zato je vodja tisti, ki lahko najbolj odgovorno presodi, kako je posamezni delavec to delo opravil. O tem, kaj je sploh uspešnost, o odnosih med uspešnostjo, motivacijo in ciljih, ki naj bi jih posameznik ali družba dosegli, bomo nadaljevali v prihodnji številki. D. M. Tudi na Gorenjskem je lepo 18. septembra smo se z družino napotili v Valkartonovo počitniško hišico. V prijetni, dobro založeni trgovinici nas je prijazna prodajalka napotila do upravnika teh hišic. Že sam pogled na vse te skoraj enake hišice in mir v tem kraju na človeka vpliva zelo pomirjevalno. Na zemljici okrog hišice bi lahko takoj nabrali gobe (ježke) in skuhali kosilo. V sami notranjosti stavbe so prostori razporejeni smiselno. Poleg kuhinje skupaj z dnevno sobo v kateri je barvni televizor so še tri sobe. V vsaki sobi je dvoje ležišč. Tudi za osebno higieno je dobro preskrbljeno. V kopalnici je 80 I bojler s tušem in seveda WC. Ker smo postali ljubitelji planin smo odšli peš iz Podljubelja preko Prevalja na prelepo Begunjš-čico ter nazaj na Zelenico in Ljubelj. Za krajšo zelo prijetno turo smo si izbrali še Kofce. Ti dnevi dopusta so minili zelo lepo in prehitro. Takega miru oziroma samote si človek verjetno ne more omisliti v nobenem drugem počitniškem objektu. M. R. nje po takratno usmerjeni meščanski kapitalistični poti. NOVOGRADNJA KARTONAŽ-NE TOVARNE LJUBLJANA PO DRUGI SVETOVNI VOJNI DO LETA 1963 V VOJNEM ČASU V vojnem času je bil Matični odbor OF v Kartonažni tovarni, za kar je Franc Bonač večfel. Vedel je tudi, da se med uradnimi urami agitira med delavci in nameščenci, da se pobirajo prispevki in da se je dajal brezplačno različni material za OF. Ves čas interniranih uradnikov, je Bonač dajal tem ljudem polno plačo in jim tudi pošiljal v internacijo veliko loličino živil. Kratkomalo pomagal je vsakomur, ki se je obrnil nanj. Iz tega se jasno vidi, da Franc Bonač ni bil nas-prostnik OF, dasiravno aktivno ni sodeloval. Ko so bila uvedena pro- tikomunistična predavanja se ni udeležil niti enega. PREHOD TOVARNE V DRUŽBENI SEKTOR Ko se je končala spomladi leta 1945 druga svetovna vojna, je obratovala Kartonažna tovarna pod imenom "I. Bonač, sin" nemoteno dalje. To je bila zasluga industrialca Franca Bonača, ki'je skrbel za nemoten razvoj tovarne in je bila tudi zasluga strokovnega kadra, ki je bil precej napredno razgledan in je bil tudi za časa vojne povečini aktivno povezan z Narodnoosvobodilno fronto. Dne 24.8.1945 je Vojaško sodišče v Ljubljani obsodilo Franca Bonača na zaplembo vsega premoženja, kakor je narekoval tedanji politič- ni položaj, da preide polagoma privatna industrija v socialistični sektor. Vendar je višje sodišče iz lastnega nagiba Franca Bonača že 3.9.1945 oprostilo zaporne kazni, ker ga ni smatralo za pravega sovražnika socializma in tudi ni škodljivo za nas sodeloval z okupatorjem. Za njegove gospodarske zasluge mu je Izvršni svet LRS vrnil tudi njegovo stanovanjsko vilo, dodelil primerno pokojnino in šel mu je tudi v drugih pogledih na roko. Tako je 24.8.1945 prišla kartonažna tovarna pod imenom “I. Bonač, sin" v last splošnega ljudskega premoženja in njen glavni urednik Poeschl Alfred je postal delegat vlade LRS. Podjetje pa je bilo ponovno ustanovljeno z odločbo Vlade LRS št. 8 zak. štev. 40 z dne 4.11.1946 pod imenom Kartonažna tovarna, grafična in pre- delovalna industrija, Ljubljana. Za direktorja pa je bil imenovan delegat Poeschl Alfred. Ko je odšel Poeschl Alfred iz tovarne na drugo službeno mesto, je dne 1.9.1956 nastopil za njegovega direktora Zupančič Franc, ki se ni samo odlikoval v narodnoosvobodilni vojni, temveč je bil tudi vsestransko napredno razgledan, agilen, podjeten in ima tudi pravi socialistični odnos do ljudi in gospodarstva. Dne 1.9.1955 je nastopil Pelicon Rudolf kot tajnik v službo Karto-nažne tovarne Ljubljana, ki je poskrbel za disciplino v tovarni, kakor jo je zahteval novejši čas. Spremembe in dopolnitve Zakona o združenem delu Letos bo minilo deset le od sprejetja zakona o združenem delu — našega temeljnega sistemskega zakona. V teh letih je bilo dovolj priložnosti tako za dosledno uresničevanje zakona, kot tudi ugotavljanje kaj in kako bo treba v zakonu spremeniti oziroma dopolniti za doslednejše uresničevanje temeljnih načel našega sistema. Najbolj so se mnenja o spremembah tega zakona izkristalizirala v razpravi o delovanju političnega sistema. Od takrat je postalo zelo jasno, da bo tudi ta zakon kmalu doživel nekatere spremembe. Zaenkrat so razprave o spremembah in dopolnitvah zakona potekale predvsem v komisiji Skupščine SFRJ za spremljanje izvajanja zakona. Trenutno so pripravljene teze za spremembe in dopolnitve zakona, o katerih bo pripravljena javna razprava, spremenjeni in dopolnjeni zakon pa naj bi sprejeli do konca letošnjega leta. Osnovni cilj sprememb in dopolnitev je uresničitev nalog iz dolgoročnega stabilizacijskega programa in kritične analize delovanja političnega sistema. Ob tem je izhodišče sprememb tudi, da so se osnovne opredelitve v devetih letih potrdile. Težišče sprememb je krepitev ustavnega položaja delavcev, izgradnja celovitega sistema samoupravnega organiziranja in povečanje učinkovitosti samoupravnega odločanja. V tezah so ponekod navedeni tudi variantni predlogi, v prilogi tez pašo tudi vprašanja, ki jih bo treba še preučiti in ustrezno vključiti v zakon. Na področju družbenoekonomskih odnosov so glavne predlagane spremembe tele: podrobneje določiti vsebino in način urejanja odnosov združevanja dela in sredstev na podlagi skupnega ustvarjanja dohodka, predlagan je nov model razporejanja dohodka, bruto OD naj vsebuje poleg obveznosti za zadovoljevanje skupnih potreb $ izdatke iz skupne porabe v tozdu, namenjene neposredni porabi delavcev, opredeljen je OD iz tekočega dela in določeno je, da ima izplačilo za OD prednost pred drugimi izplačili iz dohodka. Tu je treba omeniti, da teze vsebujejo tudi stališča CK ZKJ o idejnopolitičnih vprašanjih uresničevanja ustavnega položaja delavcev pri razpolaganju in upravljanju z dohodkom in sredstvi družbene reprodukcije — s tem, da so ta stališča konkretizirana v treh vsebinsko različnih predlogih. Razlike med njimi so predvsem v vprašanju ali stališča CK zahtevajo vzpostavljanje novih odnosov v razporejanju dohodka in čistega dohodka: — prvi predlog meni, da je temu tako in navaja model urejanja odnosov pri razporejanju dohodka in čistega dohodka, — drugi predlog meni, da je ZZD treba spremeniti samo v toliko, da se da prednost izplačilu OD iz tekočega dela, — tretji predlog pa meni, da ni potrebno spreminjati ZZD in je mogoče stališča CK uresničiti s spremembami tfugih zakonov. Nadaljni predlogi so še: odnosi med proizvodnjo in trgovino naj se urejajo praviloma prostovoljno, delavci tozda, ki dalj časa ne uporabljajo družbenih sredstev, so jih dolžni dati proti nadomestilu v začasno ali trajno uporabo delavcem drugih ozdov, tozd prodaja izdelke in storitve preko DO oziroma sozda, v sporazumu pa je treba določiti pogoje, kdaj lahko tozd prodaja neposredno, tozdi v celoti poslujejo preko žiro računa DO, imajo pa svoje interne račune, ozdi morajo zaposlovati pripravnike, dane so možnosti za skrajševanje delovnega časa. Na področju samoupravne^ organiziranja so glavne novosti tele: v aktih mora biti opredeljena obveznost izdelave strokovne podlage (elaborat) za organiziranje toz- dov, to mora pripraviti poslovodni organ, omejena je možnost, da družbenopolitične organizacije ustanavljajo in financirajo delovne organizacije, dane so možnosti za utrditev delovne organizacije kot edine obvezne in samostojne oblike samoupravnega organiziranja delavcev in kot tržno poslovnega subjekta — konkretneje so določene skupne funkcije in naloge, ki naj jih tozdi uresničujejo v DO. Na področju samoupravne^ odločanja je cilj sprememb večja učinkovitost in racionalnost odločanja. Tako je zoženo število odločitev, ki se sprejemajo z referendumom, natančneje je opredeljena pristojnost zbora delavcev, okrepljena je vloga in pristojnost delavskega sveta (na ravni DO gre praviloma za odločanje z večino glasov, soglasje je bolj izjema, pogoji s to pa morajo biti določeni v splošnih aktih), konkretiziran je položaj in pristojnost delegacije, opredeljena je samostojnost kolektivov v postopku imenovanja poslovodnih organov, povečana je pristojnost poslovodnih organov DO in sozda pri uresničevanju skupnih ciljev, odprta je možnost urejanja posameznih vprašanj, ki so skupnega pomena, z enim skupnim samoupravnim splošnim aktom. Štipendije Učni uspeh v šolskem letu 1985/86 V šolskem letu 1985/1986 smo v DO KTL štipendirali skupaj 32 u-deležencev usmerjenega izobraževanja in sicer: — 14 na IV. stopnji zahtevnosti, - 12 na V. stopnji - 3 na VI. stopnji in — 3 na VII. stopnji. Učence za pridobitev IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe so štipendirale predvsem temeljne organizacije, študente za pridobitev VI. in VII. stopnje, pa delovna skupnost skupnih služb, kar nekako ustreza kadrovskim potrebam temeljnih organizacij in delovne skupnosti glede na dogovorjeno delitev dela. Posamezne temeljne organizacije so štipendirale naslednje število učencev oziroma študentov: — TOZD Kartonažna 11 — TOZD Kartonaža 7 — TOZD Val karton 2 — TOZD Lepenka 1 — TOZD Tika 5 — DSSS 6 Razveseljivo je, da se kot štipenditorji pojavljajo tudi tiste temeljne organizacije, ki vrsto let niso posvečale večje pozornosti temu načinu pridobivanja kadrov. Učni uspehi, ki so jih v tem šolskem letu dosegli naši štipendisti, pa so naslednji: — učenci: — zaključili izobraževanje 9 — nezadosten 1 — zadosten 5 — dober 8 — prav dober 3 — pri študentih dve štipendistki nista opravili letnika, ostali pa so dosegli povprečne ocene od 6.3. do 7.4. Značilno je zlasti za učence, da dosegajo boljše učne uspehe v višjih letnikih šolanja, na kar vplivata večja zrelost učencev v višjih letnikih ter bolj izoblikovan poklicni interes. S. PRAŠTALO Tomaž Mavser — štipendist tozda Kuverte pri praktičnem delu v tozdu S seje konference OOS sozda Slovenija papir Inovativna dejavnost mora zaživeti v vseh delovnih organizacijah V drugi polovici oktobra tega leta je bila na sozdu Slovenija papir druga seja konference 00 S sozda Slovenija papir. Druga točka se je glasila: usmeritve in stališča o nadaljnem razvoju inovativne dejavnosti v okviru sozda (poročevalec tovariš Zdenko Gašperič). Na seji so sodelovali tudi predstavniki mestnega sindikata in predstavniki panožnega sindikata. Ker se je večina članov in udeležencev vključilo v razpravo lahko trdim, da je bila to osrednja točka te seje. Najprej se je tov. Gašparič, član K PO sozda Slovenija papir, podal poročilo o inovativni dejavnosti v okviru sozda Slovenija pa- pir. Kljub temu, da je eksaktno, s številkami prikazal dejavnost, pa le vendar ni še izdelane realne podobe glede tega ker od nekaterih delovnih organizacij podatkov preprosto ni, med drugimi tudi ne s strani delovne organizacije KTL. Veseli smo le ugotovitve, da je inventivne dejavnosti več, kot to izkazujejo uradni podatki. Razmere pa so take, kjer je organiziran pristop so tudi rezultati temu ustrezni, kjer pa je prepuščeno stihiji in voluntarizmu pa ne beležimo vidnejših rezultatov. Po podatkih, ki jih je iznesel ing. Ga-šparič, vidimo za delovno organizacijo Vevče, da se je od prijavljenih predlogov za leto 1980—1985 povečalo za šestkrat., realiziranih predlogov pa je bilo za osem krat več. Po poročanju predsednika KOS Kopesky, ki je član DO Papirnica Vevče je zaznati, da teče postopek za sprejem profesionalnega delavca, ki naj bi delal na področju inovacij. Glavna naloga naj bi bila povečati število predlogov še posebno iz neposredne proizvodnje. Opozoril je na zastarelost tovarne in v vezi s tem dal predlog oziroma pobudo (sugestijo) za uvoz aparature. Omenil pa je, da so pri nagrajevanju inovatorjev rahle zavisti in to s strani delavcev. Po poročilu delegata iz tovarne Celuloze Duro Salaj Krško je sklepati, da delajo zelo dobro in organizirano saj imajo strokovnega sodelavca, ki se profesionalno ukvarja z inovativno dejavnostjo. Zato je vzdušje za gibanje masovne individualne dejavnosti (MID) zelo ugodno. Pri njih je lahko vsak delavec inovator s še tako majhnim predlogom. Drugi delegati pa so razpravljali glede problematike nagrajevanja inovatorjev, glede zakonske ureditve oziroma statusa inovatorja, o motivacijah h stimulacijah inovatorja in o popularizaciji (MID) in drugo. Konstruktiven je predlog predsednika KPO Mira Varška, ki je pred- lagal, da se ustanovi odbor ali komisija za inovacije pri DS SOZD-a Slovenija papir, ki naj bi se ukvarjala s problematiko iz vseh delovnih organizacij pa tudi izven sozda v tej branži. Pomemben delež k jasnim opredelitvam so prispevali predstavniki mestnega sindikata (zlasti tovariš Temlin), ki so se osredotočili zlasti po naslednjih vprašanjih (problematiki) ki bi ji morali posvetiti vso pozornost: — o ustvarjanju vzdušja za oblikovanje inovacijske politike v vseh OZD in DPO — inovacijsko politiko opredeliti kot del poslovne politike in umerjati ter realizirati politiko preko vodilnih in vodstvenih kadrov, obračunati pa z odpori in oportunizmi ki se pojavijo pri nekaterih kadrih oziroma strukturah. — ne smemo zanemarjati stalnega usposabljanja in nenehno moramo razvijati informacijske sisteme na tem področju, zlasti pa izpostaviti ustrezno organizacijo v strokovnih službah. — večji povdarek posvetiti investiranju v potrebno opremo za raziskave in razvoj — urediti politiko nagrajevanja inovatorjev in prikazovanju inovacijskega dohodka ob zaključnih računih — posvetiti več pozornosti formalno pravni ureditvi, aktu, ki urejajo nagrajevanje delavcev. Kot pomembnejši sklepi pa so soglasno sprejeti 1. da se formira komisija za inovacije pri DS sozd SP, za vzpodbujanje inovacij. Ta komisija naj tudi pripravi program dela. 2. KOS SOZD poziva konference sindikata v DO, da v svoje delo vključi obravnavanje problematike inovacij ter poskrbi zano-rmativno ureditev v DO. Milan Sterle Kozerija z naslovom »Žive naj vsi narodi, ki...« "Gospodova" pota so dolga in njegova moč je neusahljiva sem slišal, ko sem si, kot nebodigatreba, drznil vmešati v program enostavne reprodukcije dela v smislu Marx-ove teorije o svobodni menjavi dela. Poslušal sem eno in drugo besedo, slišal gromeče besede in se odločil. Beseda ni konj, tudi delavec ni konj, navkljub temu, da vleče voz našega napredka pa čeprav ta voz krepko škriplje. Voz smo mazali in ga še vedno podmazujemo, vendar kaj moremo če "konji" niso složni. Slišal sem besedo gromovnikov, poslušal sem želje delavcev, naredil sem program. Ni bil povšečen delavcem, ne gromovnikom in niti ne našim vsemogočim bankirjem v Sloveniji. Nisem vedel ne kod ne kam in edina pot je bila, da mi kot neosveš-čenemu samoupravljalcu baza pokaže pravilno in edino veljavno smer. Skupaj z bazo in njenimi voditelji smo se napotili na pravo pot. Glej ga vrabca, saj naša sredstva združujemo v naši gospodarski banki. Ta naj nam pomaga v naši skupni želji za boljše rezultate, boljši poslovni uspeh in na kraju ob boljši produktivnosti tudi k debelejši kuverti. Ne bodi len, naredimo torej program zamenjave iztrošene opreme (20 let stare) in ga v skladu z Zakoni predložimo našemu partnerju torej gospodarski banki v posojilo. Programu priložimo vsa potrebna dokazila (iztrošenost opreme, starost ... let, dvoizmensko delo, ne- ustrezna kvaliteta itd.) in čakamo mnenje "naše" banke. Brez mnenja "naše" banke investicije ne moremo pričeti, pa čeprav je investicija za nabavo nove opreme utemeljena. Naša banka pa si misli in ocenjuje "morda pa delavec ne ve, da je potrebno staro opremo zamenjati, kupiti novo in s tem povečati proizvodnjo, izboljšati kvaliteto in s prodajo posegati v izvoz." Vse v smislu boljšega jutri. Vsedemo se torej v DO pametne glave od vratarja do šoferja vključno z organizacijo, ki za nas izdeluje in tudi računa investicijski program porabe sredstev s katerimi kot samoupravljalci razpolagamo. Vsi našteti najdemo najboljšo rešitev, ekonomsko osnovo in vse kar sploh zahteva "naša" banka. Samoupravno sprejmemo program nabave ali zamenjave opreme in ga posredujemo organom v potrditev. "Organ", v tem primeru republiški, ugotavlja, da smo lok sicer napeli, izstrelili puščico, zadeli v tarčo ali žali bog (nekaj je tudi misticizma, bogoslužja) je tarča drugje v našem glavnem mestu. Lok je torej potrebno ponovno napeti, napenjajo ga tudi tovariši iz SOZD, kam pa nihče ne ve. Najde se torej brihtna glava. Zgodbo o Butalcih poznamo in glej ga "Cefizlja" v tednu dni dobi v našem glavnem mestu potrditev, da je investicija pravilno usmerjena in upravičena. Butalci v jok, Teptan-ci pa v smeh, vse v stilu Miličin-skega. Imaš goloba v roki, opremo pa v "božjih" (pardon) v rokah naše banke. Vse v stilu pol narodnega pregovora: "Vrabca si ujel, golob je v roki, dovoljenje za nabavo opreme kdo ve kje, produktivnost kakršna je, osebnega dohodka ne bi omenjal, pa se znajdi." V tem času ko to opisujem se je "naša" banka pospešeno ukvarjala s programom zamenjave opreme že pol leta, od nje pa ne bev ne mev — naša proizvodnja in prodaja pa lahko v tem stilu rečeta samo mav. Če rečem mav, mi prodaja ne bo dala prav, zato pozdravlja vas vaš bazni delegat Del Baznik Praznična križanka Za izžrebane pravilne rešitve praznične nagradne križanke objavljene v Glasilu KTL št. 11/86 bodo po sklepu uredniškega odbora reševalci prejeli naslednje nagrade: 1. nagrada 2.500 din 2. nagrada 2.100 din 3. nagrada 1.700 din 4. nagrada 1.300 din 5. nagrada 900 din 6. nagrada 500 din Rešitev praznične nagradne križanke oddajte osebno ali pošljite po pošti z oznako PRAZNIČNA NAGRADNA KRIŽANKA na naslov: KTL — DG samoupravne zadeve in informiranje, Ljubljana, Čufarjeva 16 najkasneje do 12. decembra 1986. Uredništvo ŽREBANJE NAGRADNE IZPO-LNJEVANKE IZ GLASILA KTL št. 10/86 Javno žrebanje nagradne izpolnje-vanke 10/86 (oktober) smo izvedli 18. novembra 1986. Izmed 38 poslanih rešitev so bili s pravilnimi rešitvami izžrebani naslednji bralci: 1. nagrada MAHNIČ Blanka 1.600 din DSSS 2. nagrada SONC Franc, upo-1.000 din kojenec Nadgorica Tominškova 46 61231 Črnuče pri Ljubljani 3. nagrada MULHTone 800 din DSSS 4. nagrada BAJT Rajko 600 din DSSS 5. nagrada MILOŠEVIČ Milica 400 din DSSS PRAVILNA REŠITEV NAGRADNE IZPOLNJEVANKE IZ GLASILA KTL št. 10/86 od A do C 1 — Pariz, 2 — Spira, 3 — denar, 4 — mleko, 5 — seraf, 6 — sadra, 7 -slika od B do D 1 — škrat, 2 — Rakek, 3 — Arsen, 4 — Kongo, 5 — afera, 6 — rakci, 7 — kanja Pravilno rešena izpolnjevanka je dala v poudarjenih kvadratih ime naše temeljne organizacije PAPIRNA KONFEKCIJA. PRAVILNA REŠITEV OBJAVLJENEGA REBUSA JE: 5 - PO - MLA - DANSKA - U - TRU(P) - JE - NOS - T (SPOMLADANSKA UTRUJENOST) Po mnenju sekretariata za informacije v izvršnem svetu skupščine SR Slovenije, z dne 6.6.1979, je Glasilo Kartonažne tovarne Ljubljana, na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316/72) oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov. GLASILO KTL - INDUSTRIJE PAPIRJA IN EMBALAŽE LJUBLJANA, IZDAJA DELAVSKI SVET DO KTL V NAKLADI 2500 IZVODOV; IZHAJA MESEČNO; UREJA UREDNIŠKI ODBOR: ANITA ALBREHT, JOŽICA BERNARD, DRAGO VIDEMŠEK, ALEKSANDRA STOJ-SIN, TANJA UDERMAN, CVETA AHČIN,TER GLAVNI, ODGOVORNI UREDNIK MILAN SEME; TISK KTL - TOZD TIKA TRBOVLJE, UREDNIŠTVO: INFORMIRANJE DELAVCEV KTL LJUBLJANA, ČUFARJEVA 16, TELEFON: 316 - 922 INT. 208