MARIBORSKI
Cena 1 Din.
VECERNK
Uredništvo In uprava: Maribor, Ooapoaka ul. 11 / Talefon uredništva 3440, uprave 24M lahaja razen nedelje In praznikov vsak dan ob 10- uri / Velja meaeSno prejeman v upravi aH po poiti 10 Oln, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase eprejema tudi oglasit) oddelek Jutra” v Ljubljani t Poštni čekovni račun št. 11.409
99
•JUTRA
99
Naše stališče
Ko stopa naša država sporazumno s svojimi zavezniki zaradi gnusnega mar-seilleskega zločina pred najvišji forum mednarodne politike, pred Društvo narodov v Ženevi, da zahteva zadoščenje in zagotovijo, da se ■zločinsko delo mednarodnega terorizma proti njenemu obstoju ne bo nadaljevalo, preiskava o atentatu še ni popolnoma dokončana, vemo pa kljub temu, da so vsi glavni momenti že ugotovljeni in velikih sprememb ne more več biti. Izpovedi direktnih sokrivcev lTiarseilleskega atentata, raznih drugih zaslišancev, kakor tudi ugotovitve na Podlagi zaplenjenih dokumentov, arhivov itd. so nam jasno in glasno izpričate, da delovanje teroristov ne bi bik) nikoli tno-goče, ako jih ne bi bili podpirali zunanji faktorji, in sicer taki, ki so v direktni ali najtesnejši zvezi z nekaterimi vladami in delajo več ali manj tudi po njih intencijah in za njihov račun. Moralna krivda zadeva torej vsaj indirektno tudi te tuje fak torje in tuje vlade. V tem pa je vsa o-gromna teža izsleditev preiskave in v tem je pot pred forum Društva narodov.
Teroristi, ki so zasnovah in izvršili niarseilleski atentat, so imeli zatočišče v tistih državah, sosedah Jugoslavije, ki iili druži v zunanji politiki skupno stremljenje po reviziji mirovnih pogodb, torej tudi po spremembi sedanjih državnih meja v srednji Evropi. Revizionistične in le-giti mistične organizacije, ki so direktno orodje teh vlad, so teroriste sprejemale, se zavzemale zanje, jih podpirate moralno in skrbele zanje materialno. Mimo tega ^o pa tudi neposredno delovale pri načrtih za zločine Sproti obstoju Jugoslavije. Saj je njihov najvišji cilj bil vedno, je in bo po vsej verjetnosti in po raznih znakih sodeč tudi v bodoče •— uničenje Jugoslavije! Gotovo ni le golo naključje, da je madžarski nacionalistični in revizionistični list »Nagy Ma-Kvarorzag« (Velika madžarska država) Prav te dni znova objavil že 1. 1928. izdelan zemljevid, ki kaže razdelitev srednje Evrope po željah revizionistov. Na tem zemljevidu je Češkoslovaška docela izginila, Romunija se je zmanj šala skoraj na predvojno stanje, Jugoslavija pa se je razdelila na Srbjjo, okrnjeno Hrvatsko, Madžarsko, Avstrijo >n Italijo.
Namen, ki so ga imeli tisti, ki so teroriste moralno in materialno podpirali, je torej čisto jasen in ne potrebuje nobenega komentarja več. 'Dokazana je pa tudi v Polni meri njihova krivda in vemo danes, da se je vse, karkoli se je v teh Petnajstih letih storilo proti Jugoslaviji, storilo iz tega vira. Revizionistom in le-Kitimistom se je pa pridružila tudi še moskovska tretja internacionala, seveda 'z čisto drugih namenov. Hotela je podpi rati organizirane zmede v srednji Evropi in v Evropi sploh, da bi na njive, razora-ne po kaosu, sejala zločinsko in peklensko seme komunistične svetovne revo-'ncije. Čudna je torej družba, ki se je našla
na skupnih potih zarote proti Jugoslaviji, katero je udarila z gniusnim umorom velikega kralja Aleksandra I. Zedi-nitelja, računajoč zmotno, da bo ta uda-rec že zadostoval za zrušenje in konec.
l'oda ne zrušenja ne konca ni. Silno je l^Še trpljenje, velika je naša skupna -bo-N, toda namesto na mrtvaški oder svo-le samostojne zedinjene državnosti stojmo sedaj kot tožilci na oder Društva narodov v Ženevi. Na ta oder stopamo plenjeni tesno v neločljivo enoto Jugo-s'avije, ki se brez fizične smrti našega ^okupnega naroda ne da uničiti. In /‘ki, enotne volje kakor granitni zid, ter-4amo od Društva narodov, da nam pri-
Novi državni proračun
Danes dopoldne le finančni minister predložil narodni skupščini v razpravo in odobritev novi državni proračun in finančni zakon
BEOGRAD, 19. nov. Finančni minister je izročil danes dopoldne narodni skupščini predlog novega državnega proračuna za leto 1935/36. Predlogu je priložen tudi osnutek finančnega zakona. Finančni minister dr. Gjor-gjevič je sprejel s tein v zvezi zastop nike tiska in jiin podal sledečo izjavo:	,
Predlog novega državnega proraču na, ki sem ga po določilih čl. 102. državne ustave predložil današnji narod ni skupščini, je v bistvu nadaljevanje one finančne politike, ki je bila merodajna tudi pri sestavi prejšnjih treh državnih proračunov in se vodi vedno z enako doslednostjo in vztrajnost jq. Tudi ta osnutek je bil izdelan v nameri doseči najnižje postavke v
prilagoditvi na stanje narodnega in državnega gospodarstva. Predlog o splošnih izdatkih državne uprave, kolikor se bodo krili s fiskalnimi dohodki, izkazuje 6.850,188.818 Din in je v primeri z lanskim nižji za 64,165.522 Din. Proračun izdatkov državnih podjetij, ki se vzdržujejo z lastnimi sredstvi, znaša 3.137,674.439 Din, je torej za 119,222.019 Din nižji od lanskega. Celokupno znižanje proračuna znaša pa 183,387.541 Din, državni proračun skupaj pa izkazuje vsoto 9.987.863.257 Din.
Sedaj predloženi proračun je v primeri z dosedanjimi najmanjši od leta 1924. Kljub splošnemu znižanju izdatkov, so se pa morali nekateri poveča-se morajo uveljaviti. Sem spadajo po-
ti, ker so zahtevali to novi zakoni, ki kojnine in invalidske rente, ki so povišane za 11 milijonov dinarjev. V pravosodnem ministrstvu znaša povišek 6.8 milijonov, v vojnem ministrstvu 56.7 milijonov, v ministrstvu socialne politike 0.5 milijonov itd. Proračuni vseh drugih ministrstev so se znižali, vendar se je pa poskrbelo za to, da bo državni aparat tudi z novim proračunom lahko nemoteno funkcioniral. Dohodki direktnih davkov so preračunani na 134 milijonov manj ko lani, prav tako tudi dohodki državnih podjetij z lastnim gospodarstvom. Naposled je pa dejal finančni minister še to, da novi finančni zakon ne vsebuje nobenih bistveno važnih sprememb.
Italila vztraia pri svoli politiki
VSI ZNAKI OB OBISKU DR. SCHUSCHNIGGA KAŽEJO, DA BO ITALIJA OSTALA TRDOVRATNA.
RIM, 19. nov. Avstrijski zvezni kan celar dr. Schuschnigg je v soboto in včeraj razpravljal z Mussolinijem o predmetih sestanka. V soboto zvečer se je udeležil banketa, na katerem sta Schuschnigg in Mussolini izmenjala zdravici, naglašujoč zvezo' med Italijo in Avstrijo, kakor tudi Madžarsko za temelj ureditve srednje Evrope. Včeraj dopoldne se je Schuschnigg v spremstvu zunanjega ministra Berger-Waldenegga, avstrijskega poslanika in drugega spremstva udeležil maše v nemški cerkvi Anima. Nato je pa odpotoval v SabaudijO', kjer si je ogledal nove naselbine na izsušenih Pontin-skih močvirjih.
Obisku dr. Schuschnigga posvečajo v Italiji zelo veliko pažnjo in se mu povsod prirejajo svečani sprejemi. Tudi italijanski tisk zasleduje vse njegove korake in izjave. Iz oficielnih komunikejev, kakor tudi iz pisanja listov, seveda ni mogoče razbrati, o čem sta se Schuschnigg in Mussolini raz-govarjala. Iz vsega pa sledi, da vztraja Italija odločno na svojem najtesnej šem zavezništvu z Avstrijo in tudi Madžarsko. Naglaša se, da je ta zveza za Italijo pcdlaga, na kateri se edino more organizirati sodelovanje v Podonavju. Z drugimi besedami pomeni
to, da bi se morala vsaka druga skupina ali posamezna država, ki bi hotela sodelovati, poGtaviti popolnoma na stališče zahtev in smernic te skupine. Sporazum med Italijo in Jugoslavijo, odnosno celotno malo antanto, bi bil torej mogoč le v primeru, ako bi se Jugoslavija ali mala antanta docela uklonila volji Italije, za katero stoji volja Avstrije in Madžarske. Da bi na taki podlagi doseženi sporazum dajal italijanski skupini prednost in razne privilegije, je čisto jasno.
Spričo vsega tega pričenjajo tudi v Parizu že uvidevati, da naloga, katero so si zastavili, namreč sporazum med Rimom in Jugoslavijo odnosno celo malo antanto^ ne bo tako lahka, kakor bi se utegnilo misliti. Ker stoji Francija na stališču, da brez sporazuma med Rimom in Beogradom tudi ni spo razuma med Parizom in Rimom, je sedaj odvisno vse od tega, ali bo Italija trdovratno vztrajala na svojih dosedanjih političnih linijah, ali ne. Vsi znaki pa kažejo doslej, da te svoje linije ne misli čisto nič spremeniti. To kaže v vseh momentih tudi sedanji obisk in sprejem avstrijskega zveznega kancelarja dr. Schuschnigga v Italiji.
Potaartka
RIM, 19. novembra. Odbor trojice za Posaarje še vedno ni dovršil svojega dela. Glavna pozornost je posvečena sedaj delu pododbora za finančna in gospodarska vprašanja, ker je od rezultatov posvetovanj tega odbora odvisna tudi možnost vsega sporazuma o Posaarju. Nemški delegati so zahtevali od vlade nove instrukcije, in sicer zaradi zahtev francoskih delegatov, ki zahtevajo izplačilo u-radnikov in umik krožečega denarja iz Posaarja čim bo ugotovljeno, da je ple-
pogajanja
bisclt izpadel v korist Nemčije. Nemčija sprejema te pogoje, zahteva pa izplačilo v obrokih. Pariz gotovo ne bo pristal na izročitev Posaarja Nemčiji pred popolnim izplačilom vseh obveznosti. Ako se reši to vprašanje ne bo nobene nevarnosti več za večje konflikte. V nasprotnem primeru bo nastala velika nevarnost ostrega spora med Nemčijo in Francijo, ker bo Nemčija, ako izpade plebiscit v njeno korist, nedvomno zahtevala takojšnje uveljavlje nje svojih pravic.
skrbi zadoščenje! Nočemo se zadovoljiti s praznimi papirnatimi resolucijami in spomenicami, kakršna je bila n. pr. ona o Mandžuriji in tudi ne dovolimo, da bi se naša tožba zadušila v mlznicl kakega i»ogrebnega odseka ženevske mednarodne institucije. Člani Društva narodov simo in kot taki zahtevamo, da tudi drugi člani
respektirajo naš obstoj in našo nacionalno ter državno i>osest. Pravico do obstoja in razvoja v svoji lastni svobodni državi smo sl priborili z morjem krvi svojih najboljših sinov, blagoslovila pa to je naposled še dragocena kri mučeni-Ikega vladarja, viteškega kralja Aleksandra I. Zedini teUa!	-r.
Vzhodni pakt
PARIZ, 19. novembra. »L’ Oeuvre« po roča, da je francosko zunanje ministrstvo naposled izdelalo besedilo francoskega odgovora na poljsko noto o vzhodnem paktu. List pravi, da bo Laval, ki se je z zastopnikom Rusije Rosenbergom že sporazumel, pogajal o tej zadevi jutri v Ženevi tudi s polskim zunanjim ministrom Beckom. Francoski odgovor na poljsko noto je sestavljen v zelo pomirljivem duhu. Francija upošteva rezerve Poljske. Obenem naglaša, da se bosta Češkoslovaška in Litva zadovoljili s paktom o nenapadanju. V odgovoru se tudi ugotavlja, da pakt ne bo določal enakih obveznosti za vse podpisnike.
UNIČEN ITALIJANSKI KONZULAT.
RIM, 19. nov. V Abesiniji je nastalo zaradi vesti o agresivnih namenili evropskih držav proti temu črnemu cesarstvu veliko razburjenje. V Gon-darju so množice napadle italijanski konzulat in ga popolnoma razdejale. ITALIJANSKI MINISTRSKI SVET.
RIM, 19. nov. Danes popoldne sc sestane v palači Viminale ministrski svet pod !’ssolin?jevim predsedstvom. Med drugim bo razpravljal tudi o sedanjih aktualnih zunanjepolitičnih vprašanjih.
SPREMEMBE V FRANCOSKI VOJSKI.
PARIZ, 19. novembra. »Matin« poroča, da bo general Weygamd v začetku prihodnjega leta zapustil svoje mesto inšpektorja francoske vojske in člana vrhovnega vojnega sveta. Na njegovo mesto pride general Gamelin, sedanji šef generalnega štaba, šef generalnega štaba pa postane general Georges, ki je bdi, kakor znano, v Marseilleu nevarno ranjen.
CHAMBRUN MOLČI.
PARIZ, 19. novembra. »Petit Parisien« poroča iz Rima, da je francoski veleposlanik de Chamlbrun dospel včeraj V Rim. Na kolodvoru ga je sprejel vršilec poslov Dampierre z osebjem veleposlaništva ter zastopniki rimskih in pariških listov. Na vprašanje o razgovorih z La-valom je de Chambrun odklonil vsako izjavo in se je takoj odpeljal v veleposlaništvo.
TAJFUM NA FILIPINIH.
NEW YORK, 19. novembra. Po vesteh i/. Manille je tajfun zopet opustošil Filipine, najtežje je prizadet otok Luzob. — Število žrtev in višina Škode še nfeta n-gotovljena.
Dnevne vesti
Otvoritev razstave
ljubljanskih slikarjev in kiparjev
V nedeljo dopoldne je bila v veliki kabinski dvorani v Mariboru otvor jena razstava ljubljanskih likovnih umetnikov. Bila je to nekaka vrnitev obiska mariborskemu umetniškemu klubu. »Brazdi«, ki prav te dni razstavlja v Ljubljani. Mariborsko razstavo ljubljanskih umetnikov je organiziral ljubljanski trgovec z umetninami g. Anton Kos in ima torej ta razstava predvsem trgovski značaj.
V Mariboru smo imeli sicer že več razstav ljubljanskih umetnikov, ki so razstavljali posamezno, ali pa v skupinah. Čeprav na tej razstavi manjkajo nekateri izrazitejši ljubljanski umetniki (predvsem kiparji!), so razstavljena dela naših mojstrov bistvena slika sodobnega slovenskega slikarstva, manj kiparstva. Razstavljena so dela naslednjih umetnikov: Matije Jame, Mateja Sternena, Anice Zu-pančeve-Smodnikove, Hin. Smrekarja, R. Jakopiča, Nika Pirnata, Ivana Zajca, Tineta Kosa, Franca Klemenčiča, Alberta Sirka, Dalmatica Inchiostrija, Franceta Goršeta, Petra Lobode, Maksima Gaspa-
rija, Franceta Zupana, Ivana Vaupotiča in Bruna Vavpotiča. — Torej sama Mariborčanom že znana imena. Poudariti je treba, da so vse umetnine novejšega datuma in take, ki v Mariboru še niso bile razstavljene. — Izmed umetnikov je naj-jačje zastopan reprezentant izrazitega impresionizma Matija Jama, ki je zastopan kar z 32 olji. Slike in kipi so razvrščeni tako, da dobi obiskovalec dober pregled čez vso slovensko slikarsko in deloma tudi kiparsko umetnost. Širjemu krogu obiskovalcev so posebno prikupna dela Maksima Gasparija.
Ob priliki otvoritve razstave je vodil obiskovalce po dvorani g. dr. Šijanec, umetnostni zgodovinar iz Celja. Njegovi razlagi in pojasnjevanju posameznih o-sebnosti slikarjev in dojemanja del, so številni poslušalci sledili z velikim zanimanjem. Razstava je bila deležna že v nedeljo velikega obiska. — O razstavljenih delih bomo še prinesli obširnejše poročilo.
VSEM CENJENIM NAROČNIKOM. Dne 12. novembra smo poslali vsem cenjenim naročnikom opomine dolgujoče na roČnlne. Na položnicah označeni zneski veljajo do konca novembra 1934. S tem bo vsak naročnik točno vedel, kako stoli s svojo naročnino. Uprava lista bo primorana vsem onim, ki opominov ne upoštevajo in na priloženi položnici ne nakažejo označenih zneskov, koncem novembra ustaviti list. Naj nam cenjeni naročniki tega ne zamerijo, saj se bo vsak izmed naročnikov gotovo zavedal važnosti našega edinega slovenskega glasila na bivšem Štajerskem in storil napravi svojemu listu svojo dolžnost. Uprava »VECERNIKA«.
Iz učiteljske službe. Premeščeni so: Evgen Nagi od Sv. Primoža v Domanj-ševce, Karel Dobrošek iz Pilštajna v Prevalje, Ivan Križaj iz Cirkovcev k Sv. Barbari v Halozah, Josip Bezjak izčren-šovcev v Lipo, Rihard German iz Dravograda v Črno, Roman Košutnik iz Majšperka k Sv. Marjeti pod Ptujem, Marija Majnik iz Mute v Remšnik. Štefan Šve-gelj iz Beltincev v Petešovce, Dušan Špindler iz Gornjega grada v Mozirje, Rudolf Fajon iz Ptujske gore k Sv. Barbari v Halozah, Brna Mačjus iz Ptuja v Hajdino. Emilija Purkelc s Spodnje Polskave na Ptujsko goro, Vera Pihler iz Strojne v Marenberg, Marija Ravber iz Črenšovcev v Zaunostie, Hinko Ravber iz Srednje Bistrice v Zamostje in Miroslav Viher iz Doline v Pince.
Novi učitelji in učiteljice. Z odlokom ministrstva prosvete so postavljeni za u-čitelje in učiteljice naslednji učiteljski abiturienti in abiturientke: Janez Rauter v Kapco. Anton Medved v Ruše, Janko Pucko v Hotizo, Marjan Levstvek k Sv. Tomažu v S'ov. goricah, Josip Kenc v Marijo Snežno, Evald Rak v Limbuš, Katica Antončič v Male Polane, Marija Arko v Tišino, Angela Bračko v Gonijo Radgono, Angela Budja v Slov. Bistrico, Nada Cejam v Stogovce, Marica Čepe v Ruše. Ana Dougan k Sv. Miklavžu pri Ormožu, Kristina Duh v Dokležovjc, Ma rija Kinkušt k Sv. Juriju ob Ščavnici, Zora. Hlad v Šafarsko, Frančiška Janežič v Novo cerkev, Justina Jeki v Zavrč, Valerija Jenčič v Petrovče, Gabrijela Kavčič v Središče, Rozalija Kos v Malo Nedeljo, Slavka Legiša k Sv. Marku pri Ptuju. Ljudmila Lužar k Sv. Marjeti, Julija Mozer v Negovo, Jožefa Mohorič k Sv. Bolfenku pri Ptuju, Leopoldina Peč nik v Selnico ob Dravi, Adela Prah k Sv. Trojici v Slov. goricah, Marija Sitar k Sv. Andražu v Halozah, Hilda Skaza k Sv. Tomažu pri Ptuju, Bogdana Stritar k Sv. Duhu na Stari gori, Sonja Ti čar k Sv. Juriju v Prekmurju, KlotiMa Trost v Limbuš, Rozalija Urbančič k Sv. Vidu pri Ptuju, Dora Vitez v Kroplivnik, Pavla Verhovnik v Cirkovce, Ljudmlila Zamuda v Stogovce, Marica Zorčič k *>v. Urbanu pri Ptuju, Gizela Simerl v "Aarenberg in Justina Poderžaj v Dolnjo Lendavo.
Učitelji dravske banovine se bodo poklonili blagopokojnemu viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju 9. decembra. Jugoslovensko učiteljsko združenje, sekcija za dravsko banovino, bo priredilo
7., 8. in 9. decembra skupno potovanje v 1'opolo in na Oplenac.
Poziv. Mestno poglavarstvo maribor sko poziva hišne posestnike, njih namest nike (hišne upravitelje) in hišnike, da pred nastopom zime v lastnem interesu izpraznijo in zaprejo vrtne in dvoriščne vodovodne napeljave in jih tako obvaru jejo poškodb zaradi mraza. Glede hišnih vodovodnih inštalacij se naj iz istega raz oga ob nastopu mraza pazi, da bodo okna na hodnikih, v straniščih in kletnih prostorih zaprta. Jaški z vodomeri naj bodo vedno snažni.
Za tovorni promet zaprta Gosposka ul. Zaradi polaganja novega plinovoda v Volkmerjevi ulici za priključitev nove zgradbe Grajskega kina bo jutri v torek zaprta Gosposka ulica za ves vozovni promet.
Ljudska univerza v Mariboru. Danes v ponedeljek ob 20. uri predava o šušmar-stvu v medicini g. dr. Vladimir Bazala, univer. docent iz Zagreba. Naš Maribor se ponovno spomni ob zaključku najgtlob-je žalosti svojega velikega kralja, in sicer z lepo glasbeno proslavo, ki jo prire dijo skoraj le naši mariborski umetniki v torek 20. novembra ob 20. uri v frančiškanski cerkvi. Ta romarska katedrala bo tvorila gotovo najlepši okvir tej sve čanosti in prekrasno rezonanco na divno glasbo Bacha, Liszta, Gallusa, Dugana Lisinskega i. dr. Glasbene točke proizvajajo virtuoza ga. Fani Brandlova iz Maribora, g. Franjo Dugan iz Zagreba ter moški zbor prvih mariborskih pevcev (gg. Neralič, Sancin, Živko). Ker bo gotovo veilik dotok patriotično čutečega občinstva, prosimo, da se nabavijo vstopni ce vnaprej.
Balkanske nogometne tekme. Letošnje nogometne tekme za 'Balkanski kup« se bodo vršile ob priliki božičnih praznikov v slovitem štadionu v Atenah v dneh 23.
25., 26., 29., 30. decembra ter 1. januarja 1935. Naša državna reprezentanca bo igrala z bolgarsko 23. decembra, z grško 25. decembra in z romunsko 1. jan »Putniik« v Beogradu pripravlja za ta športni dogodek posebni vlak v Atene Vlak bo formiran v Beogradu in bodo udeleženci tega izleta uživali 50% popust iz vse naše države do Beograda in zopet nazaj. Informacije daje ter prijave spre jema »Putnik«, Maribor, Aleksandrova ul. 35, telefon 21-22.
Zemunski most velja 222 milijonov Din Stroški za gradnjo zemunskega mosta ki veže srce Beograda z Zemunom, zna šajo okrog 222 milijonov Din. Železna konstrukcija j« težka 7 milijonov kilogra mov in stane okrog 65 milijonov Din Težke milijone pa stane tudi gradnja ka menitih stebrov, viadukta na zemunski strani in nad nasipom, cestna dela, na dalje odškodnine za razlaščena zemljišča in drugi izdatki.
Žaluj koncert Ljudske univerze, ki bo
jutri zvečer v Frančiškanski cerkvi kot spominska proslava pokojnega kralja Aleksandra I. Zedinitelja ob koncu globoke narodne žalosti, bo najdostojnejši izraz žalovanja tako po vsebini večera cakor po ugledu sodelujočih umetnikov. Sloviti zagrebški orgelski virtuoz Franjo Diigan nas po dolgih letih spet obišče in nam bo nudil priliko, da občudujemo nje govo mojstrsko orglanje v dveh francoskih skladbah in v znameniti njegovi fugi v c-molu. Razen tega bo spremljat našo domačo violinsko vi rtu ožin jo pri dveh času in kraju primernih komadih komponistov Goldmarka in Haydna, umetnica sama pa bo vrhu tega še podala skupno svojo iz mnogih koncertov že znamo učenko, violinistinjo gčno Reiserjevo Bachov Largo za 2 violini. Novost za Mari-oor je tudi nastop komornega pevskega zbora, ki bo pod vodstvom prof. Vasilija Mirka zapel več motet in drugih cerkvenih pesmi skladateljev J. Petelina (Gal-us, 16. stoletja), Brumela, Bortnjanske-ga, Foersterja, Lisinskega, čigar 80-let-nico slavi jugoslovanski kulturni svet prav letos, in Franca Liszta. V tem zboru sodelujejo tudi naši glavni mariborski solisti (Sancin, Neralič, Živko, Faganeli).
Zborovanje protituberkuloznih lig. Vče
raj dopoldne so zborovali v Ljubljani zastopniki protituberkuloznih lig iz vseh krajev naše banovine. »Zborovanja so se udeležili tudi številni najodličnejši predstavniki naših zdravstvenih, socialnih in prosvetnih organizacij in ustanov. Mariborsko protituberkulozno Oigo je zastopal sanitetni referent g. dr. Jurečko. Zborovanje je prikazalo vse dosedanje delovanje protituberkuloznih lig in potrebo po reorganizaciji liginega dela. Iz poro-čii posameznih referentov je razvidno, da je bilo lani ustanovljenih večje število krajevnih lig, tako v Gornji Radgoni, Ljutomera, Marenbergu, Murski Soboti, Ptuju, Rušah, Slovenjgradcu, pri Sv. Lovrencu na Pohorju, Slovenski Bistrici, pri Sv. Lenartu in drugod. Najbolj delavni sta ligi v Gornji Radgoni in Celju.
Šahovski mojster Vasja Pirc bo priredi'! prihodnji teden večjo turnejo po več-ih mestih Jugoslavije. Igral bo večinoma simultanke.
Iz krajevne organizacije JNS za V. mestni okraj. Propagandni odsek krajevne organizacije J'NS za V. mestni okraj bo imel v sredo 21. t. m. ob -20. v društve nih prostorih važen sestanek, ki je obvezen za vse člane odseka. Dobrodošli tudi somišljeniki.
Češkoslovaška narodna banka v spomin blagopokojnega kralja Aleksandra I. Češkoslovaška narodna banka je sklenila oddolžiti se spominu viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja na ta način, da bo trem jugoslovanskim dijakom na češkoslovaških visokih šolah dajala letno štipendijo po 5000 čeških kron, in sicer od letošnjega leta pa do leta 1941.
Radio Ljubljana. Spored za torek 20. t. m.: Ob 11.00: šolska ura: »O mladinski glasbi« (prof. E. Adamič); 12.15: plošče; 12.50: poročila; 13.00: čas, plošče; 18.00: gospodinjska ura: »Poročilo o mednarodnem kongresu v Berlinu za gospodinjski pouk«; 18.20: otroška ura; 18.40; nemščina; 19.10: nacionalna ura: »Fran Miklošič^, 19.35: plošče; 19.50: jedilni list, program za sredo; 20.00: prenos iz Beograda; 22.00: čas, poročila, plošče.
Narodno gledališče
REPERTOAR.
Torek, 20. novembra ob 20. uri: »Hamlet« red D. Znižane cene.
Sreda, 21. novembra ob 20. uri »Konflikt« red A.
Četrtek, 22. novembra ob 20. uri »Gugalnica« red C.
»Hamlet« po znižanih cenah. Klasično in pri nas prav dobro uspelo Shakespear-jevo tragedijo »Hamlet« ponove v torek, 20. tm. za red D. Pri tej predstavi veljajo znižane cene.
Odvetnike in pravnike sploh opozarjamo na zanimivo psihološko dramo »Konflikt«, ki jo ponove v sredo, 21. t. m. za red A. To delo je napisal umrli znameniti nemški odvetnik in pisatelj Alsberg.
»Gugalnica«, izvrstna in zabavna veseloigra O. Schenpflugove, je ob premieri dosegla nedvomno največji uspeh izmed vseh veseloiger poslednjega časa. Občinstvo se je zabavalo in dajalo duška svojim simpatijam z burnim ploskanjem. V četrtek 22. tm. prejmejo to veseloigro abonentje reda C._____________________
Pri boleznih srca in poapnenju žil, nagnjenosti h krvavitvam in napadih kapi za sigura »Franz Josefova« grenčica lahko izpraznjenje črevesja brez vsakega napora. Znanstvena opazovanja na klinikah za bolezni krvnih cevi so izkazala, da služi »Franz Josefova« voda posebno dobro starejšim ljudem. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Grajski kino. Danes v ponedeljek zadnji dan »Kavalkada«. Od torka da1 je krasna ljubavna pesem »Obsojena, da ljubi« velefilm V nemškem jeziku. Glavno vlogo igra Norma Shearer. Pripravlja se Lebarjeva opereta »Frasquita«; Hans Heinz, Bolknann in Jarmila Novotna.
Kino Union. Od danes najnovejši velefilm iz azijskih džungel »Vražji tiger«. Silno napeta vsebina ter orignalni posnetki. Film, katerega vsaka scena nudi posebno senzacijo.
Da osvežite kri, pijte nekaj dni zapored zjutraj čašo naravne »Franz Josefo-ve« grenčice. Od mnogih zdravnikov zapisana »Franz Josefova« voda uravnava delovanje črevesja, krepi želodec, izboljšuje kri, pomiri živce, povzroči, da se človek spfošno dobro počuti in da ima jasno glavo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh 'lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Delavske zbornice za brezposelne. Delegacija predstavnikov vseh Delavskih zbornic se je zglasila te dni pri ministru za socialno politiko in narodno zdravje in ga prosila, naj bi čimprej uveljavil po- . oblastila v finančnem zakonu, da se poviša rok, ko imajo brezposelni delavci in nameščenci pravico do podpore pri borzah dela na 20 tednov v letu. Delegacija je tudi prosila ministra, naj bi se letošnjo zimo preko borz dela organizirala podpora brezposelnim v obliki kurjave in najvažnejših življenjskih potrebščin. Iz sredstev, ki se zbirajo pri banovinah v fonde za javna dela, naj bi se izločilo od 10 do 15% in ta denar naj bi dobile borze dela, da bi lahko podpirale brezposelne. Ta sredstva naj bi se povečala s socialnim davkom za brezposelne in državno dotacijo borzam dela.
Most med Jugoslavijo in Romunijo. Načrti za veliki most čez Donavo pri Oršovi, ki bo vezal našo državo in Romunijo, so dogotovljeni in so stroški grad nje preračunani na 300 milijonov Din. Polovico stroškov bo plačala naša država, polovico pa Romunija. Most bo gradila francoska družba Batignolles. Služil pa bo most železniškemu in cestnemu prometu, za pešce pa bodo posebni hodniki.
Drzna tatvina. Ko se je včeraj dopoldne za trenutek odstranila iz stanovanja zasebnica Ivanka Smornikova v Gosposki ulici, se je splazil nekdo v njeno stanovanje in ji odnesel iz omare dve volneni ženski jopci, vredni nad 800 Din. — Smornikova je osumila tatvine neko žensko, ki hodi od hiše do hiše in prodaja kokoši.
Ukradeni kolesi. Vratarju Francu Spiti-glerju jo preteklo soboto zvečer neznan »ljubitelj« koles odpeljal izpred nekega hotela žensko kolo. Spinger ima okrog 1000 Din škode. Pred okrajnim glavarstvom pa je v soboto dopoldne neznan ziliikovec ukradel posestniku Konradu Poliču iz Partinje kolo, ki je vredno 800 Din. Oba oškodovanca sta prijavila tatvi no policiji.
Milijonske poneverbe pri zagrebški občini. Pri zagrebški mestni blagajni so prišli na sled poneverbam, ki znašajo, kakor poročajo listi, 3 in pol milijona Din. Poneverbe so zagrešili 4 mestni uslužbenci in neka uslužbenka.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. je kazal toplomer 6.4 stopinj C nad ničlo, minimaSna temperatura je znašala 4.1 stopinj C nad ničlo; barometer je kazal pri 17 stopinjah 742 reduciran na ničlo 740; relativna vlaga 98, vreme je jasno in tiho vremenska napoved pravi, da se bo vreme poslabšalo.	_______________
»Čuvajte Jugoslavijo!*
&PH
Mesini
proračun v luči novega zakona
Podrobna navodila finančnega ministra
Gospodarske vesti
Zapadle davke za IV. četrtletje 1934.
Davčna uprava za mesto Maribor razglaša: V smislu čl. 148. zakona o neposrednih davkih je potekel 15. novembra t. 1. skrajni rok za plačilo IV. četrtletnega obroka, in sicer zgradarine, pridobnine, dav ka na poslovni promet in luksuzni davek Pavšaliranega), rentniiie, davka na neože njene osebe, družbenega davka in voj-nice; dne 1. novembra t. 1. pa je potekel skrajni rok za plačilo II. polletnega obroka zemljarine in uslužbeni davek z izrednim doprinosom in izredni davščini za bednostni fond za mesec oktober t. 1. V smislu čl. 26. uredbe o zavarovanju, prisilnem izterjanju in neizterljivosti davkov opominja davčna uprava vse davčne zavezance, ki so zaostali s plačilom teh, kakor tudi vseli že poprej v plačilo zapadlih davkov in taks, da jih plačajo v osmih dneh, sicer se bo uvedla prisilna izterjava v smislu uredbe.
Delo davčnega odbora. Na podlagi določil čl. 116 zakona o neposrednih davkih se razglaša, da bodo od 17. novembra do 2. decembra 1934 od 8.—12. ure v vložišču mestnega poglavarstva razgrnjeni seznami o davčnih osnovah zavezancev, o katerih predmetih bo razpravljal davčni odbor. Dnevi razprav bodo od 3. 12. do 20. 12. 1934 z začetkom ob 8.30 uri, in sicer bo davčni odbor razpravljal po vrstnem redu, ki je razviden v 4. raz-Predelu razgrnjenih seznamov. Davčni zavezanci se posebno opozarjajo na odstavek 6. 7. 8. in 9 zakona o neposrednih davkih.
Naš letošnji pridelek. Ministrstvo za kmetijstvo je izdalo uradne podatke o količini letošnjega pridelka, iz katerih posnemamo: Pšenice smo pridelali za 1S.6 milijonov metrskih stotov (lani 26.3 milij. met. stotov), ječmena za 4.08 milj. met. stotov (lani 4.63 milj.), rži za 1.95 milj. (lani 2.45 milj.), ovsa 0.376 (lani 0.37) met. stotov. Donos koruze je 3etos ocenjen na 47.845.530 met. stotov (lani 36,037.700 met. stotov).
Obrtniški sejem v Ljubljani. Krajevni odbor za Obrtniški teden v Ljubljani je dokončal vse priprave za obrtniški sejem. Na tem sejmu, ki bo v treh velikih dvoranah trgovske hiše g, Drofenika na Mestnem trgu (preje Suttner), bodo razstavljeni tipični rokodelski izdelki, ki naj pokažejo pristnost, kvaliteto, okus in umetnost rokodelskega dela. Med obrtništvom iz Ljubljane in vseli krajev drav ske banovine vlada za ta sejem veliko zanimanje. Nekateri ne bodo razstavili samo svojih izdelkov, temveč bodo tudi kazali, kako se vrši delo: čevljar bo šival in koval gorske čevlje, steklograver bo graviral itd. Ker je prostor jako obsežen in lep, aranžman pa v dobrih rokah arhitektov, bo vsa prireditev izvedena v taki obliki, da bo prišlo obrtnikovo delo res do veljave.
Službeni list banske uprave dravske banovine objavfi'ja v svoji 93. letošnji številki uredbo o prepovedi ustanavljanja trgovinskih obratov velikega obsega; popravek o uredbi o zaščiti kmetov; dopolnitev v pravilniku za hranilno in čekovno službo pri poštah in v navodilih za Poslovanje s Poštno hranilnico; pojasnilo ® finansiranju mestnih poglavarstev za čas od 1. januarja do 1. aprila 1935.; iz-Premembo v pravilniku o organizaciji; notranjem delu in vzdrževanju službe v državnih bolnišnicah, dopolnitev pravilnika za izdajanje ostankov zastav in depozitov Pctrograjske zastavne banke in Ruske državne banke; objave banske u-Prave o pobiranju občinskih trošarin v 1. 1934. in razne objave iz »Službenih no-vin«.
Novelizacija invalidskega zakona. Komisija za spremembo in dopolnitev in-yalidskega zakona nadaljuje svoje delo in je imela te dni važno sejo, ki ji je prisostvoval minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. Novak. Glavno vprašanje, o katerem so razpravljali, je bilo, naj bi se izpopolnil invalidski zakon v okviru finančnih sredstev v korist vojnih invalidov in rodbin padlih ali umrlih v°inih invalidov.
Zatiranje veneričnih bolezni. Minister 2a socialno politiko in narodno zdravje ^ izdal navodila glede zakona o zatiranju spolnih bolezni in pravilnik o izvrševanju tega zakona.
Finančni minister je na temelju zakona o mestnih občinah izdal navodila za sestavljanje proračunov mestnih občin za leto 1935-36. Ta navodila so letos važna v toliko, ker je nedavno bil uveljavljen novi zakon o mestnih občinah in treba nove proračune sestavljati že na podlagi določb tega novega zakona.
Po novem zakonu se spreminja sestav Ijanje proračuna v prvi vrsti zaradi tega, ker se mora proračunsko in računsko leto začeti in končati s proračunskim in računskim letom po državnem proračunu. To pomeni, da bo trajalo odslej proračunsko leto od 1. aprila do 31. marca prihodnjega leta, računsko leto pa od 1. aprila do 31. avgusta naslednjega leta.
Navodila za sestavo proračunov mestnih občin obravnavajo v uvodu potrebo uravnoteženja, ki se mora izvesti v prvi vrsti z zmanjšanjem izdatkov. V proračun morajo biti vnesene vse vrste občinskih dohodkov in izdatkov, in to v polnem kosmatem znesku brez odbitkov. To se nanaša zlasti na dohodke. Proračun mora biti sestavljen in izdelan v smislu obrazca, ki je priložen navodilu. Dosedanji način sestave proračunov večine naših mestnih občin po »proračunskih glavah«, je bil nepraktičen, ker se pri tem sistemu enaki izdatki ponavljajo tolikokrat, kolikor ima proračunskih glav, do-tični proračun.
Vsi občinski izdatki in dohodki po kakršnikoli osnovi morajo biti vnešeni v proračun. Na osnovi novega zakona o mestnih občinah se smejo dohodki in izdatki mestnih podjetij, ustanov in fondov, izkazati v ločenih proračunih, ki morajo biti priključeni splošnemu občinskemu proračunu, v katerem pa morajo biti vne šeni predvideni sa'di, to so dohodki, ki jih dajejo mestna podjetja mestni občini ali pa subvencije, odnosno dotacije, ki jih daje občina svojim podjetjem.
Po novem zakonu o mestnih občinah morajo biti proračuni mestnih občin sestavljeni najkasneje tri mesece pred pričetkom proračunskega leta, to je, do 1. januarja 1. 1935. Tako sestavljen proračun mora biti na vpogled občanom pet dni. Po tem roku se proračun z napravljenimi pripombami predloži mestnemu svetu, nato pa se s sklepi in pripombami mestnega sveta pošlje nadzorstvenemu oblastvu, ki je dolžno pregledati proračun in ga dostaviti finančnemu ministru najkasneje poldrugi mesec pred pričetkom proračunskega leta, to je do 15. februarja 1935. Nadzorstvena oblast lahko napravi svoje utemeljene pripombe in če mestni svet ne osvoji teh pripomb, pošlje nadzorstvena oblast proračun s svojimi pripombami ministru za finance najkasneje mesec dni pred pričetkom proračunskega leta, to je do 1. marca.
Navodila finančnega ministra razpravljajo nadalje obširno o izdatkih in pravijo med drugim, da se mora v pogledu materialnih izdatkov postopati po pravilniku o uporabi pisarniškega materiala, pribora in opreme v državnih uradih in ustanovah, ki je bil' izdan 18. maja 1932. Vsi izdatki po občinskem proračunu morajo biti razdeljeni na proračunske partije, partije pa na proračunske pozicije ali postavke, ki se dele na podstavke. V opombah k obrazcu za proračun je med drugim navedeno, da se posojila v nobenem primeru ne smejo sklepati za kritje proračunskega deficita in za one izdatke, ki so vi proračunu predvideni. Nadalje navajajo navodila vse priloge, ki jih je treba predložiti, ko zahteva občina odobritev za sklepanje posojila. Za merilo pri sestavljanju proračuna dohodkov morajo služiti doseženi dohodki v letošnjem letu. Stopnja doklade ne more biti v nobenem primeru večja od stopnje, ki je bila odobrena za tekoče leto. Uvajanje novih dajatev in davkov se nebo odobrilo, nasprotno, tudi pri obstoječih davkih je treba izvršiti revizijo in je treba one, ki so v pretežnih primerih previsoki in ne ustrezajo vrednosti proizvoda ali usluge, za katero se pobirajo, ukiniti ali zmanjšati. Stopnja doklade mora biti enotna za vse oblike neposrednih davkov in za ysc davčne ohcw»anc| v isti občini.
Uredba o izvajanju proračuna tvori sestavni del proračuna in sme vsebovati samo one odredbe, ki so v tesni zvezi s samim proračunom. Končno posvečajo navodila posebno pažnjo tudi osebnim izdatkom. V predlog proračuna se ne smejo vnašati nobena nova mesta aii nezasedena mesta po sedanjem proračunu. V primeru, da se v teku izvrševanja pro računa izprazni katero mesto neobhodne potrebe, se mora za izpolnitev tega mesta pred postavljanjem zahtevati odobritev pristojne oblasti. To mora biti predvideno tudi v uredbi o izvrševanju proračuna. Vse nepotrebne osebe je treba eliminirati iz občinske službe. Nobena napredovanja osebja se ne morejo izvršiti, dokler ne izda občina statuta po zakonu o mestnih občinah. Pri sestavljanju proračuna je potrebno upoštevati, da plače in položajni dodatki osebja v občinski
Ribniško selo Dosedanja dela in nekaj nasvetov
Bil je res vesel dogodek za prebivalce Ribniškega sela in Vinarje, ko so po tolikem času vendarle zažarele ob ribnikih 4 električne žarnice. Toda še večji pa bo dogodek, ko bodo zažarele električne žarnice v Ribniškem selu in v Vinarjih. Pričakovati je, da bo banska uprava čim preje podpisala in odobrila proračun in tako omogočila realizacijo elektrifikacije tega še vedno v egiptovsko temo zavitega kotička, in to še pred božičnimi prazniki.
Omenjene 4 električne luči ob ribnikih bi bili morali postaviti z denarjem, ki ga je votirala banska uprava, a se je nasprotnikom ieve ribniške razsvetljave posrečilo, da so pri merodajnih činiteljih iz nerazumljivih vzrokov dosegli popolno ukinitev dela. Ko se je po letu dni ponovno sestala komisija, se ji je posrečilo pričeto delo obnoviti in Izpopolniti tako daleč, da so omenjene 4 luči vendar zažarele in razsvetljujejo precej neprijazno okolico, pa so se ponovno zbrali nasprot niki in protestirali proti omenjeni elektrifikaciji. Uspeh njihovega protesta še ni znan, pričakovati pa je, da bodo merodajni činitelji tokrat tem ljudem primerno odgovorili, da se ne bo prerokovana verzija o prekinitvi elektrifikacije celotnega preostalega dela na škodo večine uresničila.
Prebivalci tega okoliškega predela ono ramo priznati vso čast in zahvalo občinski upravi košaške občine, da je vsaj za silo okolico ribnika toliko uredila, da je podobna civiliziranemu svetu. Treba pa bo še temeljitega popravila. Neob-hodno je potrebna ograja pri drugem ribniku, posekati bi se moralo nepotrebno grmičevje ob glavni cesti, preprečiti bi se moralo zbiranje in skrivanje delo-mržnežev in prostitutk, kar vzbuja že javno grajo. Umestno bi bilo, da bi se u-stanovilo morebiti olepševalno društvo, ki bi si nadelo nalogo preurediti to prijazno dolinico v pravo šetališče in s tem center privlačnosti vseh Mariborčanov in tujcev, ki ob priliki kakega obiska Maribora prav radi in v velikem številu zaide jo v ta idilični kotiček.
Mestno olepševalno društvo pa bi kaj lalrko uredilo pri ribnikih nnale akvarije in miniaturni zoološki vrt z izrazito našimi divjimi živalmi. Nekaj takega bi bilo celo s tujsko-prometnega stališča posebnost Maribora. Na to naj bi mislili, preden se bo okolico Treh ribnikov raz-parceKralo. Prijatelji ribic in živali pa bi se naj oglasili k besedi. Če se bi to vsaj deloma uresničilo, patent bomo lahko res s ponosom naglasili, da je Krčevina najlepši del Maribora in da jo čaka lepa bodočnost._____________
Napaka.
Večkrat sem že slišal, da primerjajo ženska usta popkom rdeče vrtnice.
Res je, toda napaka je v tem, da ostane popek često zaprt.
O n: Zakaj pa, dušica?
Ona: Ker 'bi vedno, kadar bi šla mimo draguljarne, mislila na to, kako bi razveselila svojo ženico, če bi ji prinesla lep nakit.
službi ne morejo biti večji od plač in položajnih doklad državnih uslužbencev istega razreda in istih kvalifikacij. Pristojni organi, ki so pooblaščeni za pregled in odobrenje občinskih proračunov, morajo skrbeti, da se bodo ta navodila upoštevala, ker bodo morali sicer odgovarjati paragrafom .zakona o uradnikih.
Na temelju paragrafa 155. zakona o mestnih občinah ostanejo vsi odobreni proračuni mestnih občin po dosedanjih predpisih v veljavi tudi še po koncu leta 1934, in sicer po načelu dvanajstin do 1. aprila 1935, to je do pričetka novega proračunskega leta. Potemtakem se bo za čas od 1. januarja do 1. aprila prihodnjega leta vršilo občinsko finančno gospodarstvo po dvanajstinah že odobrenega proračuna za 1. 1934, pri čemer se bodo nujne spremembe morale izvršiti po določbah § 120. zakona o mestnih občinah, to je, da bo prenos kredita iz ene pozicije na drugo v isti partiji odobraval mestni svet, prenos kredita iz ene partije na drugo pa po odobritvi mestnega sveta še finančni minister.
Ptuj
Ptujske komunalne zadeve
V četrtek 15. t. m. se je vršila redna javna seja mestnega sveta, kateri je pred sedoval mestni župan g. Ladislav J e r -š e. Pri prvi točki je mestni svet sklepal o določitvi dveh članov za podpis sejnega zapisnika po novem občinskem zakonu. V ta namen sta bila določena občinska svetnika dr. Fermevc in Arncičič.
Pri poročilih je župan uvodoma omenil, da je banovinski odbor za žaUie svečanosti za blagopokojnim viteškim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem. naročil sporočiti tudi vsem članom mestnega sveta zahvalo za trud, ki so ga uložili, da je prebivalstvo širom cele dravske banovine na dostojen način in z globokim čuvstvovanjem spremljalo v duhu poslednjo pot našega viteškega kralja, ter počastilo spomin tvorca in rešitelja naše domovine.
Nadalje je g. župan sporočil, da se je mestna občina obrnila na Osrednji urad za zavarovanje delavcev in na ministra socialne politike, da se mestni občini v Ptuju podeli posojilo v znesku 3,000.000 Din, ki naj bi predvsem služilo za kon-ventiranje obstoječega dolga pri Mestni hranilnici v Ptuju. G. minister za socialno politiko je sporoči!, da bo to prošnjo priporočil v ugodno rešitev ter je upanje, da ji bo vsaj deloma ustreženo.
Ker je nakazani kredit banske uprave za regulacijo Grajene v znesku 50.000 Din že izčrpan, je mestni župan ponovno interveniral pri banski upravi za nadaljnjo subvencijo v znesku 50.000 Din. ki se je letošnje leto tudi zagotovila, tako, da so kreditna sredstva za regulacijska dela do nastopa zime predvidoma na razpolago.
Za županovim poročilom je sledilo poročilo upravnega odseka, in so bili aned drugim sprejeti sledeči predlogi: Mestna občina prispeva za napeljavo telefona v razne kraje v Halozah znesek 3.000 Din. Za cestne pometače se dovoli nabava novih plaščev.
Prispevek za izdajo revije »Kronika slovenskih mest«, in sicer za eno tiskano stran, ki se bo nanašala na območje Ptuja, se dovoli znesek 200 Din.
Prosilcu Ivanu Šalamunu se odproda parcela za stavbišoe po 6 Din za kvadrat ni meter.
Sledilo je poročilo pravnega odseka m so bili sprejeti sledeči predlogi: V domovinsko zvezo mestne občine ptuijske se sprejmeta Dragotin Koren in Mihael Bren čič. Zagotovitev sprejema v domovinsko zvezo Adalberta Weilanditsa se odkloni, 'ker za zagotovitev sprejema niso dani zakoniti pogoji.
Za podpisovanje obveznih listin po § 96. zakona o mestnih občinah, se določita načelnik upravnega in pravnega odseka, kot njihova namestnika pa podna-čelnika obeh navedenih odsekov.
Naigrada za verouk na meščanski šoli za kateheta se določi 14 Dm na uro.
Po javni seji se je vršila tajna seja, na kateri so med drugim izvolili dva člana za revizijo uradtiištva po § 159. zakona o mestnifi občinah. Izvoljena sta občinska -svetnika Gorup in ^Ogorelec.
A. K. Grin:
Bogastvo
Roman.
Prepozno, prepozno!« je vzdihoval oni. Roke, ki jih je hvaležno dvignil proti nebu, so mu omahnile navzdol, glava je spet počivala na blazini, k v očeh se je lesketalo veselje nad zmago.
»Kaj ne, da me ne varate?« je vprašal še enkrat. »Zares sem dobil pravdo?«
Cutting se je priklonil pritrjujoč in vzel iz žepa več listin, ki jih je bolnik pogledal s ponosnim nasmehom. Videlo se js, da je ta pogled okrepčal njegove site.
»Vedel sem, da imam prav, pa nisem verjel, da mi sodišče pritrdi. O, da bi mogel še dva, ali en dan živeti, hotel bi...«
Odvetnik ga je prekinil.
»Imate kake sorodnike.«
»Nikogar, niti najoddaljenejše ne,« je odgovoril bolnik.
»0 Bog,« je zaklical odvetnik; »kaj bo z denarjem?«
»Koliko je?« je vprašal- De>lancy.
»Neizmerna vsota, mnogo stotisoč.«
Bfilnik je pomembno pogledal po revni sobi, ki bi bila preslaba za najrevnejšega dninarja.
»Stanarino sem dolžan,« je zaklical in se spet obrnil proti imeni »Prosim, bi bili tako dobri in plačali lastnici te sobe v moji navzočnosti vse, kar ima terjati. Mogoče bo potem manj zmerjala in mi ne bo več prinašala čaja mrzlega ko led.«
Ko je Cutting potrpežljivo hitel k vratom, se je zaslišal nagel ropot, a v veži ni bilo nikogar, da je moral dvakrat klicati, preden je prišla zoprna starka na spregled, ki je bila očividno edina stanovalka v tem stanovanju.
»Koliko vam je gospod dolžan,« je vpra ša! odvetnik na kratko, ko se je njen zlob ni obraz pokaizal med durmi.
»Sto dolarjev.«
»Ne, ne,« se je oglasilo s postelje.
Odvetnik je zamahnil z roko, naj se bolnik pomiri.
»Sto dolarjev!« je ponovil strogo. »Zato, da ste mm dali prazno sobo, raztrgano posteljo in ste ga pustili gladovati! Povem vam, žena, kaj podobnega še nisem doživel. Kje je obleka gospodova, njegova ura, njegove knjige, ki so sta'e na tej polici?«
»Ni jih več, zastavila jih je.«
»In vam je dal denar. Kar zaslužite ni niti deset dolarjev... vam pa sodi mesec dni prisilnega dela. Dvakrat in trikrat ste bili plačani za vse, kar je prejel od vas; nasprotno, vi ste dolžni nje-
mu! On mora zahtevati sto dolarjev od vas, ki jih vi hočete imeti. Knjige, ki ste mu jih ukradli, so bdite veliko več vredne.«
Njen rjavi, zagoreli obraz je posinel. Niti besedice ni spregovorila, se odstranila in ni je bilo več na spregled. Odvetnik se. je tiho smejal, vrgel za njo Srebrnjak in zaprl za njo vrata.
»Oprostitej« je rekel, »pa če tudi oropajo bogate može, ne morem mimo gledati.«
Bolnik je postal čudno bled, da se je odvetnik začel bata, da mogoče umre, pre den izjavi svojo poslednjo voljo, zato mi je zašepetal, naj grem takoj po zdravnika.
Ko sem se hotel odstraniti, se je bolnik tako razburil, da sem začuden ob-stai.
»Recite svojemu prijatelju, naj ostane,« je šepetal odvetniku na uho, pa tako, da sem še slišal. »Spominja me na mojega ljubega, umrlega brata in mi vra ča spomine in radost; naj me ne zapusti.«
»Gre po zdravnika. Vi potrebujete okrepčilo in zdravniško pomoč. Gotovo stanuje zdravnik v bližini, talkoj se vrne ž njim.«
»Zdravnik stanuje na nasprotni strani, toda ne maram ga, ker je brezsrčen. Go-
spod naj pokliče drugega, vendar naj ne izostane dolgo; nerad bi umrl preden se on ne povirne.«
Ko sem se vrnil v spremstvu slovečega zdravnika Do\vnesa, sem opazil na obrazu prijatelja in bolnika spremembo. Zadnji se mi je zdel še bolj razburjen, kakor sem ga bil zapustil dn prvi me je opa zoval z začudenimi pogledi. Ko je stopil zdravnik k postelji, vprašam Cuttinga, kaj se je prigodilo.
»Bolnik je ves čas govoril o vas, se zanimal za vaše razmere in ako je vaša preteklost neomadeževana. če bi se ne kazal zadovoljnega po moji izjavi, da imate sami lastno lepo premoženje, bi mislil, da vam hoče zapustiti del svojega premoženja.«
»Kam vendar mislite?« sem vzkliknil in nisem se mogel ubraniti neprijetnega občutka in sem si želel, da bi me prijatelj ne bil vzel1 s seboj.«
»Napraviti mora svojo oporoko, sicer bodo prepiri brez konca,« je pripomnil odvetnik. »Da bi imel vsaj sorodnike! Kako naj razpolaga s premoženjem? Ne preostane mu časa, da bi premislil.«
»Saj bi vendar lahko zapustil kakemu dobrodelnemu zavodu.«
Cutting je odkimal. Med tem je pristopil zdravnik.
(Se bo nadaljevalo.)
Šport
Tekmovanje za prvenstvo LNP
ISSK MARIBOR Sl JE VČERAJ PRIBO RIL DVE, ILIRIJA IN ČAKOVEČKI SK PA PO ENO TOČKO. CAKOVECKI SK KREPKO VODI V PRVENSTVENI TABELI. RED IN MIR NA IGRIŠČIH V MARIBORU in ČAKOVCU.
Včerajšnja prvenstvena nedelja je minila v znamenju mariborskega »derbyja«. Drugi del prvenstvenega programa se je odigral v Čakovcu, kjer sta si Ilirija in ČSK delila točke. V Mariboru je ISSK Maribor odvzel SK Železničarju dve dra goceni točki in se tako plasiral na tretje mesto prvenstvene tabele, ki po včerajšnjih tekmah izgleda takole:
Čakovečki SK
SK Železničar ISSK Maribor SK Rapid SK Celje SK Svoboda ŽSK Hermes SK Ilirija
5 3 2 0 18:6 4 2 11 8:5
4 2 11 8:8
5 2 0 3 10:10 5 2 0 3 8:9 5 113 9:24 2 10 1 6:4 2 0 11 2:3
ISSK MariborrSK Železničar 1:0 (0:0).
To tekmo smo že od nekdaj smatrali za nekakšen višek v nogometni sezoni in so prvenstvene tekme med lokalnima rivaloma s športnega stališča res pravi užitek, tako da je bil srečanjem med ISSK Mariborom in Železničarjem brez velikih krivic nadet naziv »derby«. Zato sta se tudi polnili igrišči ob vsakem »der-byju«, dokler se ni začelo opažati vse preveč vidno nazadovanje našega nogometa. Poslednja tekma pomladi se je že vršila, vsaj glede obiska, v znamenju borbe drugorazrednih tekem. Tudi športno ni mnogo zaostajala za temi.
Letošnja jesenska prvenstvena borba je zopet zvabila precejšnjo število gledal cev na igrišče. Ni jih bilo mnogo pod tisočem. Prisostvovali so igri, ki res še ni bila na onem višku, kot smo ga mogli z veseljem ugotavljati nekdaj. Vse pa kaže vendar že soliden napredek in morda niso prav brezupna ugibanja, da se bo nogometni nivo Maribora sčasoma vendarle zopet nekoliko dvignil.
Včerajšnja tekma je bila le do neke mere zanimiva, v splošnem pa tipično pr venstvena. Nudila je nekoliko napetih momentov, sicer pa je potekla brez dramatičnih intermezov. Preveč sta bili obe moštvi neenotni, da bi se brla mogla razviti lepa borba, Le to je treba poudariti, da je potekla v splošnem fair, če odštejemo par močnejših neizogibnih »foulov«, za kar gre predvsem zasluga avtoritete sodniku, ki je obdržal igro do konca v rokah.
Za ISSK Maribor je dosegla ožja o-bramba zmago. Ta del moštva je bil sploh najmočnejši del enajstoriee. Korenov zopetni debut za belo-čme se je povsem posrečil; kaže da je ISSK Maribor
s Korenom zopet dobil prav dobrega vra tarja. Odbijal je žogo sigurno in ubranil več sigurnih stvari. Branilca sta se prav lepo izpopolnjevala, bila sta v razdiranju prav sigurna in je zlasti podčrtati koristno igro Najžarja. V srednji liniji pa belo-črni niso imeli najboljše zasedbe. Zadovoljil je povsem edino Gomol, zlasti v prvem polčasu, potem pa je moral svojo pozornost vse preveč posvečati tudi desni strani. Zelo slab je bil Herman, Kirbiš malo boljši. V napadu pa so imeli belo-črni prav močno orožje ki se je pa Skrhalo na Železničarjevi ožji obrambi. Do kazenskega prostora je še nekam šlo, potem pa je prišlo le redko do pametnega zaključka s strelom na gol, kar pa je bilo takih streJOv, je razen enega, vse posnel Švajghofer. Zelo sta ugajali krili, ki sta nenehoma uprizarjali bege v nasprotno polovico. Pri tem je bil Drago nevarnejši, zlasti tudi kot strelec. Trio je v sodelovanju s krillCi lahko prihajal naprej, ni se pa v njem nihče obnesel kot strelec.
SK Železničar je imel zelo slabo napadalno vrsto. Vsi od kraja so se predvsem slabo postavljali, tako da so jim na sprotni krilci pobrali vsak pas. Žog tudi niso znati držati; o kaki posebni prodornosti ni bilo sluha. Prav tako o kombinacijah. Leva stran napada je bila pri vsem tem nekoliko agilnejša od desne strani, ali že notranji trio je ves čas »plaval«. Krilci so bili dobri in to predvsem zaradi razmeroma dobrega starta. Neprestano so pošiljali žoge naprej. Le v dodavanju bi bilo ždeti malo več preciznosti. Kot celota je srednja vrsta Železničarja prišla mnogo bolj do izraza, bila je tesno povezana z napadom. Obramba je bila prav dobra, zlasti Antoličič.
Obe moštvi sta imeli precej zrelih šans. Od teh je ISSK Maribor izkoristil eno, dočim SK Železničarju ni uspelo realizirati. Železničarski napad je parkrat .sicer skušal izenačiti, pa mu je dobro razpoložena obramba TSSK Maribora prekrižala račune. V napadu belo-čmih so pa par lepih prilik v prvem polčasu prav začetniško upropastili, še preden je prišlo do poskusa izbiti kaj iz njih.
Edini gol dneva je padei v 6. minuti drugega polčasa, in sicer po Milošu.
Sodil je g. Deržaj iz Ljubljane objektivno in z malimi izjemami tudi dobro.
V predtekmi je druga mladina ISSK Maribora zmagala nad dnugo mladino SK Svobode s 4:1 (2:1).
Dopoldne se je odigrala prvenstvena tekma rezerv ISSK Maribora in SK Že-
lezničarja. Zmagali! so Železničarji s 3:2 (1:1). ____________________
Čakovečki SK:SK Ilirija 2:2 (1:1).
Ilirija je morala včeraj na težko pot v Čakovec. Dosegla je neodločen rezultat in tako prvo točko. Težka je bila borba z ambicijoznimi Čakovca ni, vendar se je končala brez vsakega incidenta. Tekma je bila zelo živahna, temperamentna in ostra, vendar pa v mejah faimesse. V prvem polčasu so Mii domačini v znatni premoči, niso pa znali te premoči izkoristiti. V drugem polčasu je bila igra ko-likortoliko izenačena. V 40. minuti prvega polčasa je prišla Ilirija po lepo streljanem kotu po Pogačniku v vodstvo, štiri minute pozneje pa ČSK na enak način po Vašu. V drugem polčasu in sicer v 26. minuti je Unterreiter zagrešil 11 m, ki jo je pretvoril Vamplin v 2:1 za CSK, v 38. minuti pa je sodnik diktiral zaradi problematične »roke« 11 metrovko proti ČSK, ki jo je Berglez zapodil v mrežo: 2:2.
Sodil je dobro g. Nemec iz Maribora.
SK Ptuj:SK Drava 5:1 (1:1).
Prvenstvena tekma, ki se je včeraj popoldne odigrala na igrišču SK Drave, se je končala po ogorčeni borbi z rezultatom 5:1 v korist SK Ptuja. Po poteku igre sodeč bi še najbolj ustrezal neodločen rezultat. »Drava« je bila ves čas igre močnejši nasprotnik, zlasti v prvem polčasu, ko se je večinoma igralo v polovici SK Ptuja. Neodločnost napadalne vrste pa je pokvarila vse šance. Nasprotno pa je na-
pad SK Ptuja igral mirno in je izkoristil skoro vse prilike. Ostri igri obeh nasprot nikov sodnik g. Bizjak iz Maribora nikakor ni bil kos, tudi mnoge njegove odločitve niso bile vedno pravilne in je žara d i tega »Drava« trpela mnogo več kot SK Ptuj. Krasno vreme, in ker je bila tekma lokalni »derby«, je privabilo na igrišče izredno mnogo občinstva, ki pa se je vedlo vse prej kot disciplinirano.
Ostale nogometne tekme.
Ljubljana: Hašk:Primorje 2:1 (0:1).
Zagreb: Gradjanski:S!avija (Varaždin) 5:0 (2:0). Prva elii torna tekma za državno ligo.
Gradec: FC Qraz:S:urm 3:2; Siidbalm :CiAK 3:1; Sportkta^Hakoah 3:0: Austria:Dona\vitz 2:1. Prvenstvene tekme.
Praga:	Kladno:Židenice 2:1: Slavija:
Teplitzer FC 2:2; Sparta:DFC 7:3; Bo-hemians: Prostejov 3:3; Čehi A Karlin : Kolin 3:2.
Pariz: Arsenal (London) : Racing-klub 3:0 (80.000 gledalcev).
Dunaj: Wacker:Hakoah 4:3; Rapid: Sportklub 3:2; Auistria:FC Wien 1:1; Vienna:WAC 2:0; FAC: Admira 1:1: Li-bertas:Favoritner SK 3:1.
Soke>s*>o
Sokolsko društvo Maribor - Matica.
Izredna odborova seja bo drevi ob 20. uri v društveni sobi. Dnevni red: »Proslava I. decembra«.
Čudne posledice pretresljivih dogodkov
Mnogi ljudje z največjim užitkom klepetajo. Zgovorni ljudje neradi puste drugega do besede, vedno hočejo govoriti sami, vse vedo in na vse se spominjajo in spoznajo. So pa v tem pogledu še posebni primeri, ko gre najbrž za motnje v možganih ali žlezah. En tak primer proučujejo zdravniki v Ameriki. Gre za šoferja, ki govori noč In dan. Možu se je pripetila nesreča, da je povozil na križišču do smrti deklico. Prvotno je kazalo, da to ni zapustilo na njem nobenih sledov, toda v resnici ni bilo tako. Čez nekaj ur je začel sam s seboj govoriti in govoril je nepretrgoma izvzemši nekaj ur, ko se je pogreznil v globoko spanje. Tako govori že delj časa, drugače pa
ne kaže nikakih znakov duševne bolezni-Na vsa vprašanja odgovarja pametno logično. Nobeno sredstvo, kar so jih PO" izkusili zdravniki na njem, da bi ga lečili, nič ne pomaga. — Podoben Pri' mer proučujejo zdravniki tudi v Chicagu. Neki inženjer že več tednov nep’.'e' stano računa. Tudi on računa noč in dan glavo si bali z najtežjimi matematičnim1 problemi. Nedavno se je udeležil natečaja za gradnjo velikega mostu. Nagi''1" de ni dobil, čeprav je žrtvoval za sv >' načrt mnogo časa in truda. In od tak neprestano računa. Tudi tu gre najbi'z za motnje v živčnem sistemu in zdra1'" niki upajo, da bodo nesrečneža konč,7° le izlečili.
Sluibo dobi
boljšega delavca
sprejmem na stanovanje in hrano. Frankopanova ul. 15, dvorišče levo.	4730
Stanovanje
SOBO IN KUHINJO
v Novi vasi oddani mirni stranki brez otrok. Vprašati Radvanjska c. 55, Maribor-47»
Posolilo
POSOJILA
manjša, kratkoročna daje Jugoslovanska hranilnica Kralja Petra trg. Sprejema vloge, otvarja tekoče račune. Domači hranilniki brezplačno. Nove in stare vlose izplačuje v celoti na željo vlagatelja. 4728
v*»,!
^AMPILj^s
SOKLIČ $
■Atekiandro'1*^
Zastopnike sprejmem
Kupim« »vojt P°' tr®bi«»neprli*a*il' mjerentih1
Citalte ..Veternik
*• r
Izdaja konzorcij »Jutra« v
Ljubljani; predstavnik Izdajatelja in urednik: RA DIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru