ktev. 44. \ Mariboru 28. oktobra 1815. Tečaj IX.
Izhaja vsak četrtek
in velja s poštnino vred. in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3 gld. — kr. „ pol leta I „ 60 „ „ četrt let« - „ 80 Naročnina se pošilja •pravniitvu v stolnem
farovžu. Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine.
List ljudstvu v poduk.
Posamesne liste
prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. — Rokopisi
se ns vračajo, neplačani Usti se ne spre- . jem;ijo. —
Za oznanila se plačuje od -navadne vrstice, čo se natisne enkrat, 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Banka „Slovenija".
Iz Gradca smo dobili dopis, katerega zavolj njegove važnosti na tem mestu objavimo. Zadeva namreč naš prvi, narodni denarstveni zavod, katerega smo Slovenci z velikimi žrtvami ustanovili in obranili: zavarovalno b a n k o „Slovenijo". Dopis se glasi:
V „Slov. Gospodarju" štev. 42. smo v dopisu iz Ormuža brali, kako nemška zavarovalna banka: „Viktorija" po slovenskih srenjah oklice razpošilja. Ob enem izreka dopisnik gotovo opravičeno željo, da bi naj naša „Slovenija" tuje banke iz slovenskih tleh izpodrinola. To želimo vsi narodnjaki. Ali po naših mislih se to ne bo zgodilo, dokler bo ravnateljstvo banke Slovenije tako, kakor do-sedaj, zanemarjalo, slovensko novinarstvo rabiti kot sredstvo za širenje jenega delovanja in upljiva. Med tem, ko se tuje banke celo po slovenskih novinah Slovencem ponujajo, oklice širijo, svoje agente ali poverjenike naznanjajo in hvalijo, naša banka „Slovenija" vedno molči in ogromni del slovenskega občinstva pusti v nevednosti, ali še obstoji ali ne, ali kaj dela ali ne in ali nam je res naroden zavod. Izvzemši nekoliko redkih spisov v „Slov. Gospodarju", ki pa tudi niso od ravnateljstva izhajali, se ne spominjamo, da bi v slovenskih listih veliko kaj brali o banki „Sloveniji". Če je „Slovenija" kedaj tako, kakor „Viktorija", slovenskim srenjam doposlala oklicev, tedaj radi besedo vzamemo nazaj. Ali jako dvomimo, da je to storila; in če je storila enkrat, zakaj ne stori 2, 3, večkrat?
Domoljubom in bankinim agentom bi se posel mnogo polajšal, če bi se jihovo prizadevanje po slovenskih uovinah marljivo in spretno podpiralo, Rabljenje novinarstva spada tedaj tudi v delokrog pridnega ravnateljstva. S pomočjo slovenskega novinarstva, ki je gotovo „Sloveniji" na razpolago, se zamorejo s časom vse tuje banke in podvzetja iz Blovenske zemlje izpodrinoti.
Naj nam slavno ravnateljstvo banke „Slovenije" ne zameri naših opominkov! Priznavamo
popolnem in radi jegov trud in skrb za naš domači zavod; ali tudi domoljubom in delničarjem se ne sme za zlo jemati, če zahtevajo, da se nič ne opušča, kar bi napredek banke Slovenije pov-speševati utegnilo!
Dostavek uredništva. „Slov. Gospodar" postavi svoj list banki „Sloveniji" tem rajši na razpolago, ker je iz posebnega spisa v vrlo uredova-nem „Slovencu" štev. 124. in 125. poizvedel, kako je sedanje ravnateljstvo stroške samo pri uradnikih znižalo za 27.000 fl., zraven pa za povikšanje dohodkov skrbelo; pri agentih ima sedaj že dobiti 100.000 fl. Vse to kaže, da banka nikakor tri na tako slabih nogah, kakor so to nasprotniki jeni razkričali. Zato naj zgine nesrečna nezaup-nost. Banka se vidno ukrepčuje. Podpirajmo jo, da brž otresemo tujke!
Gospodarske stvari.
Kako travnike zboljševati?
M. Da si je tudi jasno kakor beli dan, da se vsaka ped senokoše ravno tako, kakor vsaki kos njive zboljšati zamore in da si je tudi res, da se je na mnogih krajih v zboljšanje senokoš že veliko storilo in da so se s tem občudovanja vredni nasledki dosegli, je le vendar še gola resnica, da je daleč največji del travnikov po široki domovini še popolnem v svojem prostem starem nezbolj-šanem stanu, kterim se za vsakoletne pridelke in za snovi po njih vzete skoraj nobena povračitev ne daja. Vrednost travnikov je na mnogih krajih še vse premalo poznana in obrajtana in le tisti jo vč v pravi meri ceniti in čislati, ki je bil že primoran nekoliko časa brez vseh travnikov gospodariti. Jegove žitnice so tako gospodarstvo le preživo čutile. Ne zastojn se toraj pravi: 1 oral dobrega travnika je več vreden od 2 oralov dobrih njiv.
Najboljši pomoček travnike zboljšati je gotovo v večini primerlejev dobro po gnoj en je z mešanim gnojem. Najkoristnejše je travnik
jeseni dobro povlaSiti, po zimi pa o precej ostrem mrazu ga z mešanim gnojem potrositi tako, da pride na oral 80—100 vozev s konjema ali parom volov.
Kedar se v spomladi začne taliti in je gornja plast drna že na 1 — 2 palca globoko se ota-lila, spodaj pa še prst trdo zmrzla ostala, tako, da se konjska kopita ne vdirajo, se raztrošen gnoj ostro z brano povlači tako, da se z drnom, rekel bi, popolnoma pomeša. Naznanjen trenutek tajanja zemlje pa se ne sme prezreti in zamuditi, ker je za pognojenje najugodnejši. Priporoča se tudi, da se travnik še prej s prikladnim travnim semenom poseje. Pa tudi brez take posejatve vzrastejo po gnojenju z mešanim gnojem nove in lepe trave in rastline, kterih si prej na istem mestu zastonj iskal. —
Na tako obdelanem travniku se že koj prvo leto dvojni, včasih še večji pridelek sena nakosi. Če se travnik v razdele razdeli, kakor njive v ogone, in če se leto za leto kos za kosom na ime- i novani način obdeluje, bode se v kratkem času na takem travniku toliko krme pridelalo, da se kmetovalcu ne bo treba bati, da bi jegova živina po zimi lakoto trpela. Treba je le prav skrbno I in marljivo za mešan gnoj ali kompost skrbeti. Če se tega vsako leto prav velik kup naredi, bodo tudi travniki bujno rastli. Za podlago mešanega gnoja se priporoča plast peska, kterega je tudi dobro pozneje, ko kup že raste, med drugo šaro, kako plast pomešati. Dalje se položi precej tenka plast kratkega konjskega gnoja, na njega plast prsti, blata iz pripotnih globel in jarkov. Na to se položi plast iz dvorišča z drzganega blata, pepela, plevela in podobne šare.
Vse to je za mešan gnoj izvrstna snov. Od časa do časa se celi kup dobro z gnojnico polije, če je pri roki in potem blizo 4 tedne preden se na travnik razvozi, vse prav dobro premeče. Travniki, kteri v spomladi včasih globoko pod vodo stojč, niso za gnojenje z mešanim gnojem, ker je nevarnost, da močno odtekajoča voda ves gnoj s seboj odplavi. Take travnike je boljše z kalijem gnojiti ali pa jihovo rast s pametnim za-makanjem povikšati. Travnike, kteri po moči trpe, gre z odprtimi jarki ali grabami odvodniti ali posušiti. Vendar je pri takem ravnanju tudi previdnosti treba, posebno na šotastih travnikih. Na takih se moraja po jarkih zatvornice napraviti, da je mogoče travnik po potrebi pod vodo djati.
Dostikrat se namreč primeri, da šotasti travniki, kteri so bili prenaglo odvodnjeni in posušeni v svojem pridelku znatno zaostanejo ali popolnem odrečejo, zlasti v suhih letih. Rastline namreč, ki po takih travnikih rastejo, so ravno take, ki le v zemlji skoz in skoz z vodo nasiteni dobro storč. —
Take posušene travnike je dobro brž po po-sušenju z navoženim peskom potrositi in z mešanim gnojem pognojiti. Na to se obsejejo s pri-
mernim semenom, da vzraste nov drn. Krčevine ali rule, ki so prek in prek z razno travo in nizkim grmičevjem preraščeue, se morajo požgati, poravnati in s travnim semenom obsejati.
Zboljševanje travnikov po zamakanju je boljše od vsakega drugega. Vendar pa se le na malo krajih da izpeljati, kjer namreč potrebne vode ne zmanjka in kjer tudi ta sama na sebi preveč opovir ne dela. Vendar pa je za tako napravo vsikdar svet zvedenega moža potreben; prvič, da se kaj napačnega ne napravi in drugič, da se denar in trud po nepotrebnem ne troši.
Marsikteri kos zemlje je še z grmovjem pre-raščen in močviren in še mnogo travnikov le pičlo travo in mah rodi, čeravno je zemljišče za travnik prek in prek primerno in priležno. Še marsiktera senokoša se mora zravnati in odvoditi in s pogno-jenjem k večjem pridelku prisiliti. Naj kmetovalci ne odlagajo obdelovanja takih prostorih in uaj jih v bujne travnike spreminjajo. Obilni pridelki, sena in otave bodo delo bogato poplačali. Tako priporoča in nasvetuje Dunajski „Prakt. Landw."
Napenjanje pri goveji živini.
Nagla in gotova pomoč zoper napihovanje goved je iz guta-perhe storjena cev, ktera se napihnjenemu živinčetu po goltu v želodec porine in zaprto sapo izpušča. Dosedaj se je napihnjenemu govedu voda ravnokar ugašenega živega apna, z vodo ohlajeni salmijak, ali petroleum vlival. Vidil sem tudi govedi v gobec vstreliti, in kedar vse to ni nič pomagalo, se je ali nalašč za to pristojni nož (Troaker), ali v sili tudi drugi nož na levi strani na lačnah goveda v trebuh porinil in se zaprta sapa skoz rano izpuščala. Ker pa, zlasti v samotah, potrebnega sredstva človek nima vselej pri rokah, z nožem ravnati pa malokdo zna, je goltna cev med vsemi najbolša pomoč zoper napenjanje. Pred včerajšnim se je bila ena breja mojih krav in ena telica na strnišču preobjedla; tako je govedi bilo napihnilo, da ste komaj hodile. Brž ko se mi nesreča naznani, ukažem živinčetu s petroleumom, če to ne pomaga, s salmijakovo vodo ali juho ravnokar ugašenega živega apna zalivati, — a vse je bilo zastonj ; komaj ste govedi še sopili, lačenj z nožem predreti pa si nobeden pričujočih ni upal. V taki sili poprosim našega slavnoznanega zdravitelja g. dr. Gustava Ipavica, za blagor srenje marljivega župana, naj svetuje ali pomaga, če je mogoče. Brez odloga pribiti, hvala mu, z goltno cevjo, porine najpoprej kravi cev po goltu v želodec, in v tem trenutku piska zaprta sapa iz želodca. Ker je pa med tem teliči-ca že padla in v glavi že vsa zabuhla bila, vzeme cev iz krave in telici po goltu v želodec porine, in glejte! vreti je začelo po cevi, voda in sapa je prskala iz cevi, in sicer tako smradljiva, da so se okolj stoječi kar umikali; kravi in telici pa je v kratkem napihovanje prešlo. Ker se na-
penjanje zlasti v jeseni, ko že slana pada kaj pogosto nahaja, je reR goltna cev za vsakega gospodarja, gotovo pa za vsako ves neobhodno potrebna. Zove se: Schlundröbre, in se dobi za 5 gld. pri: J. N. Reithofer, Stadt, Herrengasse Nr. 2. in Wien.
Iz Št. Jurja ob juž. žel. 23. okt. 1875.
Jož. Hašnik, župnik.
Kakošno vino bo dal letošnji mošt? To po-izvemo najbolj lehko in zanesljivo, Se mošt pred vrenjem tehtamo ali vagamo s Klosterneuburško vago in pa s kislomerom, ker tako poizvemo natančno, koliko funtov cukra da je v 1 centu mošta in koliko bokalov kisline v 1000 bokalih mladega vina ali z drugimi besedami: koliko odstotkov cukra in koliko odtisočkov kisline da se nahaja v moštu. Kisline je bilo 1. 1870. kakih 12—18 odtisočkov, toliko, da so se vinorejci prestrašili. V dobrih letih je nje samo kakih 5—10 °%o- Cukra je bilo 1. 1868. sploh 20%, t. j. 26 funtov v 1 centu mošta; 1. 1869. 19%, 1. 1870. 17 % in 1. 1871. samo 15 %, ki je tedaj dal slabo, kislo vino. Cukra in kisline daja različno trsovje tudi v različni meri in se po njej sodi na večjo ali manjšo vrednost trsovo. Tudi lega upljiva na cu-ker in kislino.
Na vinorejski šoli pri Mariboru so se poiz-vedele o letošnjem moštu sledeče številke:
Ime trsovo.	enkra	00/ /00 kisline	Ime trsoTO.	°/o cukra	00/ /00 kisline
blank	16	9'/.	črnina		
žlahtnina			Zimmettraube	17	7
v visoki legi	16	4	hlapčovinn	15	9
v nizki „	12	7-	moslovec	20	6
bnrgundec			muškat	22	6
modri	19	8	rizling drobni	19	7
zelenika	17	13	zelenčič	20	4
belina	16	8	traminec	20	5
ramfolica			rizling laški	18	8
rudeča	19	5	modrina		
kadarka	15	11	laška	19	7
krhlikovee	18	9			
Poprek tedaj kaže letošnji mošt 17 % cukra in 8 °%0 kisline in bo dal za toliko boljše vino, za kolikor ima menj kisline v sebi, kakor 1. 1870 (namreč 4— 10 °%0 menje.)
Sejmovi. 2. nov. v Vitanju. — 3. nov. v Pišecah. — 4. nov. na Ponkvi. — 6. nov. pri sv. Lenartu v Slov. goricah, v Poprežu, v Ročici in pri Novicerkvi.
Dopisi.
Iz mariborske okolice. Vsaka sirota iz Nemčije k nam „privandrana" se nam zdi, kakor jež v lisičji luknji. V hudem mrazu pride jež lisice prosit: draga teta, zebe me, pusti me le v en koteč, da se zagrejem, zelo miren bodem. Lisica se da pregovoriti. Komaj je jež v kotu, že začne svoje
igle razpenjati in lisico bosti, da je reva morala svoje prebivališče zapnstiti. Enaki ježu so vsi strahovi na Slovenskem. V Kamci sta dva. Strah Nr. I. je rajnega g. Hraudo, akoravno še je v kamški srenji posestvo imel, tako dolgo toževal, dokler ga ni odpravil in vse „amte" na se potegnil. Posestnikom se je prilizoval, še piti jim ku-j poval, in so le za njega glasovali.
Strah Nr. II. bi rad bil kamški Nacek, vendar nima toliko mogočnosti, ker se ni učil „ekser-cirati" in je svoje vse premoženje v culici v Kam-co prinesel. Jegov blišč le od strahove lune svit-lobo dobiva. Mrkne eden, mrkne tudi drugi. Zve-dite bralci „SI. G." kar si take šleve že upajo. Dolgo je že Nacek v Kamci in tako imenovan „lonar" pri g. D. Ker pa je cerkveno posestvo z D. vinogradom v soseščine, se da kaj napraviti. Nacek je dal 100 „šobrov" vejnika (20 gld. vrednosti) nareti in v D. vinograd prenesti. Vincarji so mu povedali, to ni naše; a on kot strah Nr. II. jim zapove: „jaz gospod lonar bin, frau nima niks befelat, jaz sama befelala." Dozdaj še ni plačal cerkvi škode. Že pred nekterimi leti je moral za neko drevo, ki ga je na cerkvenem posestvu vsekati dal, 5 gld. plačati. Ta gospodiček ima tudi srenjsko posestvo v najem, vendar le golo travo za 4 for. Možje, ki so pred strahovo dobo bili v srenjskem odboru, so zasadili jagnede po grabi, da nebi voda zemlje odnašala. G. Nacek pa je dal posekati jagnede do polovice, vejnik narediti in ga je za svoj žep prodal. Zdaj se jagnedi sušiti začnejo in plohe bodo zopet lehko zemljo v Dravo odnašale. Take gospodarje ima-majo Kamčani. Posmemanja vredni „eksempli"!
Iz Bizeljskega. (Vinski in poljski pridelki.) Trgatev je tukaj že sploh dokončana. Vreme bilo je vseskozi prav lepo in vinski trgatvi jako ugodno, kakoršnega so si ljudje sami bili želeli. Vinska letina je ena srednjih, kar zadeva obilnost; kar pa dobroto, pa bo vino veliko boljše in močnejše od lanskega. Kupčevalci žlahtne bizeljske vinske kaplice se toraj s tem opozorni store.
Za vsakdanji živež se je — hvala Bogu — pri nas vsakega precej obilo pridelalo, le za denar bo huda, ker še to, kar ima kmet za prodati, prave cene nima. *)
Od sv. Marije Lankovičke. (Slovenci med j Nemci). Tukaj imamo kaznovalnico za ženske, kder je mnogo žensk nesrečnic zaprtih, ki so iz slovenskih krajev doma. Vendar o teh ne pišem dnes, ako hočete Vam poročam drugokrat,**) ker sedaj bi rad pisal kaj veselega, o onih nesrečni-cab pa se kaj radostnega pisati ne more. Pišem tedaj o Slavjanih, ki si tukaj vsakdanjega krnha služijo. Mnogo jih je iz Štajerke, Koroške, Kranjske, Ceske, in Moravske. Prišli so sem v „pre-mogovo deželo", ter kopljejo premog v Ktiflaških
*) Hvala. Prosimo večkrat kaj!
**) Prosimo.
in Voitsberških premogovih jamah, ali pa dobivajo zaslužek kot kovači, zidarji, glažutarji in rudarji v apnenskih rudah. Vseb skupaj je kakih 6 — 700 med Lankovieo in Gradcem po Kajnaški dolini. Se celo v Pieber-ju pri konjih in v Liegist-u na mlinih, na železnici in pri nemških kmetih sem našel slovenskih hlapcev.
Mnogo teh Slovencev je v verskih zadevah jako zanemarjenih. Nekateri so hudi pijanci in zapravljivci, drugi zopet v divjem ali koruznem zakonu žive; vendar večjidel so poštene duše in vrli, verni katoliški Kristijani, ki se trdno drže vere svojih očetov — tudi na tuji zemlji. V dokaz tega naj služi sledeče poročilo.
Leta 1871. pridejo Slovenci v Lankovice k tamošnjim čč. oo. frančiškanom prašat in prosit za slovenskega spovednika. Radi so jim ti ustregli s č. o. Francem Križanom, rojenim Slovencem iz št. Lenarta v Slov. goricah. Blagi frančiškan, ki je ob enem vnet narodujak, je cele trume Slovencev za veliko noč spovedal. To je dalo Slovencem pogum še za slovensko pridigo prositi, kar se jim je tudi priskrbelo. Velikonočni pondelek 1. 1871. ob J/24 uri imeli so prvo slovensko pridigo. Ubogi ljudje so se solzili, kedar so zopet zaslišali v mili materinščini: Hvaljen bode Jezus Kristus. S časom se je uredila popolna popoldanska služba božja z blagoslovom, pridigo li-tanijami in slovenskim lepim petjem. Slovenci so prihajali 2—3 ure daleč. Tretje leto se je razlagal tudi krščanski nauk; ob nedeljah od 5—6. ure so se tudi slovenski otročiči podučevali v njem. Č. usmiljena sestra Roža iz Konjic jih je tudi učila slovenski pisati in brati. Stroški za sveče, cer-kvenika in strežaje so se poravnali po darovanjih „ofrili".
So pa Slovenci č. o. Franca vsled jegove velike skrbi in truda močno spoštovali in ljubili. Imeli so jih le: to so naš gospod. Zato pa je tudi žalost po njih bila velika, ko so se morali v Gradec preseliti. Za vezilo so Slovenci na praznik Marijinega rojstva skrbeli za sijajno službo božjo. Knapje so prinesli 20 funtov smodnika. Drugi so kupili sveč in omislili „turško bando" iz Kt>-flaha. —
Pri Peiisuti-jevem križu so se zbrali in potem uredili lepo procesijo do cerkve sv. Marije Lankovičke, kder je bila slovesna sv. meša s 4. duhovniki in popoldan slovenske litanije. Tako so se Slovenci Bogu zahvalili za duševne dobrote, katerih jim je delival po svojem služebniku č. o. Francu.
Omenim še, da so sicer večjidel revni tn-kajšni Slovenci lepo pokazali djausko ljubezen do svojih krvnih sobratov. Kedar so namreč slišali o nesreči, katera je letos po toči zadela prebivalce Konjiške in Slov. Bistriške dekanije, so slo-žili 6 ti. 81 kr. milega daru, kar je od teh ubogih ljudi veliko.
Konečno pa se drznem v imenu tukajšnih
Slovencev izreči najprisrnišo zahvalo č. o. Francu za vse dobrote. Bog, ki vse v£ in vidi, jim ke-daj obilo plati. Naj se nas spominjajo v pobožni molitvi. Mi jih gotovo nikdar ne pozabimo!
Iz Makol. (Trgatev) je pri nas pretečeni teden srečno dokončana bila. Hvala Bogu, smo letos dobili precej več in boljšega mošta, kakor lani, posebno na izhodnji strani. Grozdje je bilo nenavadno snažno, zdravo in sploh zrelo, torej bo vincfc okusno in stanovitno, če ga ne bojo preveč posrkali. Pa kaj, ubogi kmet si ga bo le malo privoščiti smel, ker ga bojo presilna plačila za davke in posebno za „noro šolo", za ktero celo čveterno letošnjo štibro terjajo, večjidel popila. —
Pa še to dobro blago se bo težko v denar spravilo, zavolj občne denarne stiske. Za tako blago je sedanja cena 50—60 gld. štrtinjak, res nizka. Denes je pri nas povcdenj.
Od sv. Petra pod Mariborom. (Nesrečna smrt.) V nedeljo 23. t. m. se je podal 76 let stari Simon Krepek k svoji žlahti, da bi na hišo pazil, ker jc gospodar s gospodinjo v mesto šel. Z večer pri strašni burji domu v Metavo gredč pade v mali potok in se v njem utopi. Drugi den so nesrečneža našli v potoku mrtvega.
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Zadnjič je „Slov. Gosp." svojim bralcem na tem mestu povedal, kako se konservativci vselej nekoliko ustrašimo, kedar začne 1 državni zbor na Dunaju zborovati. Ali dnes za-more poročati, da ga tudi liberalci niso veseli, ker vidijo, da so 8 svojo modrostjo pri kraju. Celo oče liberalne dobe pri nas, bivši minister Smerling je obupno izpovedal, daje Avstrija v hudih de-narstvenih razmerah, kar mu je finančni minister z res britkimi številkami in predlogi popri-čal in pokazal, kako slabo da gospodarijo. Državni dolg je namreč letos narastel na 3130 milijonov, za 119 milijonov več, kakor lani. Zavolj ovega dolgo moramo obresti na leto plačati 112 milijonov, iz med teh 45 milijonov v čistem srebru. Tako se je gospodarilo in sedaj pride letos zopet 25 milijonov novega dolga! Kdo se bo sedaj še čudil, če se nam nalagajo zopet večje dače, ki nas pa še vendar jemanja na posodo ne bodo rešile? Nova dača se bo razpisala na 1,342.000 centov petroleja ki se vvaža; na vsak funt 2 kr. Tudi na koleke ali štempelne se bo vrgla večja dača; kder bo do sedaj zadostovali koleki po 12—30 kr., bo zana-prej treba štempelnov po 20—50 kr. Liberalci so vsled tega precej poparjeni in pravijo, da bi jim celo grof Hohenwart povoljen bil, akö bi jim le iz denarstvenih zadreg pomagal. Verujemo! Sicer pa je to najkrajša pot do boljših časov. Liberalci Be morajo v slabem gospodarstvu sami zadušiti. Za besede in nauke še ne marajo. G. Herman je na Dunaju izvrstno govoril zoper novo ribarsko
postavo in zahteval, naj se ta reč pusti deželnim zborom. Bilo je zastonj. Liberalci so tako hudi na dežele in jihove zbore, da še jim o ribah, rakih in pijevicah ne pustijo sklepati. — V Trstu so dodelali močno vojno ladjo oklopnico, koji je ime: Don Juan. — Tirolski poslanci so sklenoli v vseh prašanjih složno postopati. — Dunajski menjši obrtniki podpisujejo prošnjo do državnega zbora, naj uvede zopet 6tare postave zoper judovsko o d rti jo. — Na Ogerkem je sedaj britki Magjar in brezobzirni kalvinec Tisza postal predsednik ministerstva. — Hrvatski minister Peja-čevič hoče odstopiti.
Vnanje državo. Rusi poskušajo nove strahovite granate, v katerih je po 600 krogelj. Pruski cesar je dokončal svoje potovanje na Laško. Vreme je bilo sicer slabo, vendar so liberalni Lahi kar obnoreli samega veselja videvši moža, kateri jim je pomagal Avstrijo premagati in sv. Očeta popolnem oropati. — Na Švicarskem se začenjajo ljudje vendar že sramovati grdega preganjanja sv. Cerkve. V Bernu se je namreč osnovalo društvo konservativcev, ki hočejo liberalnemu nasilstvu konec storiti. — Na Španskem je še vse pri starem. Alfonzisti ne moiejo Karlistov premagati, ti pa onih ne in tako se nadaljuje kriprelivanje.
Jugoslavjaitska vojska zoper Turka.
Turki imajo sicer 100.000 vojakov na nogah, ali zoper razkačene Kristijane nič ne opravijo, čeravno Srbom in Črnogorcem Avstrija in Rusija branita za orožje prijeti. V Bosniji zbira in oro-žuje vstaše mladi knez Karadjorževič. V Hercegovini je upornikov više 5000. Sredi dežele v gorovju nad Zubci se zbirajo. 21. okt. so jih Turki s vso silo napadli; toda zavolj sotesk in prepadov je prišlo le 5 bataljonov do udarca, pa so bili od Kristijanov hudo pobiti, okoli 200 Turkov je obležalo mrtvih. Vrh tega še razsaja živinska kuga, konji crkajo, vojaki turški so bosi in lačni — in brez plače. To vse kaže, da bodo Kristijani naposled zmagali. Bolgari so se tudi vzdignili blizo mesta Filipolja. Bržej ko ne utegnejo Srbi še pred spomladjo prisiljeni na Turke udariti. Kajti turške čete so že 7 krat tolovajski udrle v Srbijo, da so jih že s krtečami podili nazaj. Vse pa kaže na propad Turčije; vsi liberalni, judovski, nemški in magjarski pisači in kričači tega ne zabranijo več!
Za poduk in kratek čas.
Potovanje v Rim, Neapol in domn.
. XII.
Iz cerkve sv. Klare se gre po nekolikih marmornatih stopnicah v globočino do mesta, kjer je bil pokopan sv. Fraucišk. Na levi strani se vidi skoz železne križe čudodelen križ, iz katerega je nekdaj sv. Fraucišk slišal besede: Idi Francišk! popravi mojo hišo, ki je v nevarnosti porušiti se!
I Na desni strani leži nestroh njeno truplo sv. Klare, ki je videti, kakor da bi spala, samo da je črne barve. Lepo se poznajo usta in očesa, tudi nohti na rokah. Umrla je 11. avgusta 1253. v 60. letu svoje starosti, toraj je že minulo 622 let, kar je svet zapustila. Nuna iz reda sv. Klare za železno ograjo stoji z goreča svečo iu romarjem kaže truplo svetnice.
Najkrasniša med cerkvami v Asissi je bazilika sv. Frančiška. Prostor je bil nekdaj morišče hudodelnikov in so ga zvali: „peklenski breg." Gregor IX. ga je prekrstil in mu dal ime: „nebeški hrib", ter začel na njem cerkvo staviti. Dozidal jo je Inocencij IV. 1. 1253. Umetniki, ki so tukaj delali, so napeli vse žile pokazati v podobah lepe čednosti sv. Frančiška. Tri cerkve so druga nad drugoj. V vsako se da vstopiti po ravnem potu, brez kakih stopnic; zakaj postavljena je v breg, tako, da le tretja stoji prosta na vse strani.
Po opravljeni sv. meši, ktero sem na grobu sv. Frančiška služil, me zakristan povabi v postransko kapelo in mi pokaže velik kos pajčolona (šlara) Device Marije. Štejem si v posebno srečo, da sem smel pogledati in poljubiti svete ostanke.
Zunaj mestnega ozidja stoji cerkvica sv. Damijana, zanimiva za to, ker je ondi bil samostan sv. Klare. Nad vhodom v samostan potnik zagleda sliko sv. Klare, kako se je proti divjim Saracenom, ki so mesto in samostan oblegali, s presv. Rešnim Telesom v bran postavila. Že so bili sovražniki na samostanskem zidovju, že so v samostan udirali, ko zagledavši sv. Klaro z Najsvetejšim vsi oslepnejo in raz zidovja počepajo. Samostan in jegove prebivalke bili so rešene.
Cerkvica je znotraj še sedaj, kakor je bila ob času sv. Klare. Na desno pri vhodu je bilo okno, zdaj zazidano, skoz katero je mladenič Francišk denarje za olepšanje cerkve zagnal, ker jih duhoven zavolj strahu pred jegovim očetom ni hotel vzeti. Naprej na desno je kapelica z božjo martro, izrezano od nekega frančiškana, do katere imajo verni pesebno zaupanje; ob času kake občne nesreče jo v procesijah po mestu nosijo. Ako jo gledaš od leve, imaš podobo umirajočega, ako od desne, umrlega Zveličarja pred očmi. Na levo je drug altarič z dragim zakladom svetinj. Tam je shranjen brevir sv. Klare: posoda iz alabastra, s ktero se je nevernim Saracenom s sv. zakramentom prikazala; kos kruha s podobo križa, ki je bil vtisnjen na blagoslov sv. Klare; mali zvonček, s kterim je Klara svoje tovarsice k duhovnim opravilom klicala.
V samostanu sv. Damijana se vidi kor v prvi prostosti, kjer je sv. Klara s tovaršicami dnevne molitve opravljala; izbice, kjer so prebivale, vse v prvem nekdanjem stališču. V bolenišnici mi je voditelj, franciškansk brat, kazal mesto, kjer je ' stala postela sv. Klare. Miza in klopi v jedilnici ' so od časa svetni ce. Tukaj se je zgodila čudo-
viia prigodba s krnhi, ki so postali zaznamovani z znamenjem križa. Papež Inocencij IV. so namreč nekokrat obiskali rednice pri obedu. Sv. Klara se v navzočnosti papeževi ne upa blagosloviti jedil, kakor je sicer itiaela navado. Papež jej pa to storiti ukažejo. Sedaj iz pokorščine stori, in glej! vsak kruh, ki je ležal na mizi, je bil s križem zaznamovan.	(Nastavek prih.)
Smešničar. 16. Krošnjar pride h kmetu na dom in mu ponuja očali. Kupite te očali, lepo vam bodo kazali! Kmet natakne očali, pogleda skozi nje krošnarja, ter smeje reče: to so čudni očali, same kajone vidim skozi nje. Kaj še, pravi krošnjar, naj pa še jaz tudi pogledam skozi nje! Krošnjar natakne očali, pogleda skozi nje kmeta in ves začuden reče: pri moji veri, vi imate prav, tudi jaz sem skozi očali zagledal — kajona!
Razne stvari.
(Milodari za hercegovinske in bosenske rodbine). Bergman Val. kons. svetovalec in župnik
1	fl.; Skrbinc Jož. župnik 1 fl.; Jošt Gregor župnik I fl.; Plahuta Mih., župnik 1 fl.; Jerman Juri, kaplan 1 fl.; Korman Franca 1 fl.; vsi na Koroškem, potem Dominik Karba v Babincib pri Ljutomeru 30 kr.; J. M. 2 fl.; J. F. 1 fl.; F. H.
2	fl.; J. H. 1 fl.; Juri Šabot 1 fl. 28 kr. Pre-ncsek 12 fl. 60 kr., skupaj 26 fl. 18 kr.
(Za po toči poškodovane) Slov. Bistričkega in Konjiškega okraja poslali so slovenski knapje in delavci okoli Lankovice, Voitsberga in KOflaha 6 fl. 81 kr.
(Utopili) so se Belotinskega peka hlapec, dekla in konji z vozem v Muri pri Razkrškem brodu. Sedela sta na vozu in kedar je špula za-regetala, se konji ustrašijo, tiščijo nazaj, zlomijo ranto in vse padne v Muro in premine; le dekla se je pri mlinu za lanc zgrabila in smrti rešila.
(Iz Ricmanja) se nam piše, da se je pridelalo letos izvrstne kaplice vinske. Belo vino se prodaja po 7—8 fl., a črno po 9 — 10 fl. vedro. Rofoško 8e dobiva po 13—14 fl. izvrsten,
(Od Železnice povožen) bil je v Teharjib v noči od sobote do nedelje nek delavec celjske cink-fabrike. Vlak mu je roko in nogo odtrgal, i
(Juri Podplatan) v Zafostu je baje svojo zavarovano hišo sam užgal in ima zarad tega sod-nijsko preiskavo.
(V Ptuju) se 4. nov. odpre novi zavod za bolehavce.
(Krono cara srbskega Dušana) je izoral nek kmet blizo Prizrena. Izdelana je iz čistega zlata in z dragocenimi kameni nakinčana. Vredna je 9000 zlatov.
(Šola) v Ljubnem je postala 2razredna, sedmi učitelj za Ljutomer je dovoljen, Makolski učitelj g. Potočnik je penzijoniran.
(Gospodarske) šolske oddelke osnovati je ee dovolilo za Laško, Trbovlje in Hrastnik. Rado vedni smo, kaj bo iz tega?
(DaSe) se vsled odloka ministerskega ne bodo odpiševale zavolj po mrazu poškodovane letošnje ozimine.
(Spremembe v Lavantinski škojiji). C. g. A. Pučko je imenovan za župnika v Polenšaku. Č. g. J. Galun je prestavljen za kaplana k sv. Hemi. Kaplaaija v, š. Petru ostane začasno izpraznjena.
(Za družbo duhovnikov) so vplačali čč. gg.: Bosina 30 fl., Terjašek 11 fl., Modic 11 fl., Na-prudnik 2 fl.
(Dražbe.) 30. okt. Jož. Otorepec v Nezbišu 2736 fl. Miha Fajs 2680 fl. (2.) Marija Gregorc v Zrečab 620 fl. (3). Blaž Trunkl 2000 fl. — 3. nov. Mih. Šuc v Gabrovcu 3830 fl., Matija Bra-čič 10,423 fl. (2.) Jak. Majcen v Lembergu 355 fl. Ant. Fajenc pri sv. Lenartu 2040 fl. Jan. Damiš v G. Ročici (2.) — 4. nov. Jan. Lorber 3300 fl. 5. nov. Miha Horvat v Stoglicah 2600 fl. (2.) Marija Predikaka v Podložah 2150 fl. (2.) Franc Baši v Gočevi 2050 fl. (2). Jur. Uleš v Racah 782 gold. (2.) 6. novembra Winkler v Vereji in Skorbi. (3).
Listič uredništva: Dopisi iz Brašlovc, in Teharjev prihodnjič.
Tržna cena pretekli tedon	V Mariboru		V Ptuju		V Celju		V Varai-dinu		V Celovcu	
	fl.	kr.	fl.	kr.	fl. | kr.		fl.	kr.	<1	kr.
Pšenice vagan . .	4	80	4	45	4	80	4	20	4	72
Rži . •	3	80	3	40	4	—	3	20	3	90
Ječmena „ . .	3	—	3	_	3	40	3	—	2	22
Ovsa , . .	1	80	1	95	2	70	--	—	1	95
Turšice „ . .	3	10	2	60	2	50	2	20	2	94
Ajde „ . .	3	—	2	35	2	50	2	20	3	3
Prosa „ . .	3	10	—	—	2	60	—	—	2	63
Krompirja „ . .	1	10	—	85	1	50	i	30	1	30
Sena cent ....	1	50	1	60	1	60	1	50	1	—
Slame (v šopkih) .	1	60	1	30	1	60	—	—	—	—
„ za steljo	1	20	—	80	1	40	—	—	—	—
Govedine funt . .	—.	26	—	26		23	—	20	—^	22
Teletine „ . .	—	30	—	30	—	25	—	22	—	22
Svinjetine „ . .	—	30	—	30	—	30	—	28	—	28
Slanine „ . .	—	35	—	38	—	46	—•	44	—	44
■¿oterljne Številke i
V	Trstu 23. oktobra 1875: 86 59 1 71 48.
V	Lincu „	„ 17 32 10 53 15.
Prihodnje sročkanjo: 7. novembra 1875. Najnovejši knrzl na Dunaju.
Zedinjeni drž. dolg (100 gl.) 4 gld. 20 kr. % . Upne (kreditno) srečke po 100 gl. prvotne vrednosti, brez obresti, pa s 4kratnim srečkanjom .
Ažijo srebra.............
zlati .............
ti.	kr.
70	10
166 101 ' 5	50 95 29
Dražba cerkvenega vina.
4. liovembra t. 1. bode se ob 9. uri predpol-duom pri sv. Barbari blizo Vurmberga
blizo 30 štrtinov
prav sladkega letošnjega, Št. Martinskega in Št. Barbarskega cerkvenega vina s posodo vred proti gotovi plači na dražbi prodalo.
Maboliko
cerkveno novo vino se bo 3. novembra ob 10. uri v Maliolah v farovžu, okoli 17 polovnjakov, po dražbi prodalo^ Vino je prav dobro.
Cerkveno predstojništvo v Makolah.
Hiša,	3~3
v Vojniškem trgu pri Celju s 3 sobami, čumnato, 2 kletima, v dobrem stanu; okrog hiše vrt 200D sežnjev, potem polja 800D sežnjev, boste 1400D sežnjev; se proda za 2000 fl.
Natančneje se zve pri uredništvu „Slovenskega Gospodarja".
Anton Sclieikl,
izdelavec oblačil v MARIBORU
priporočuje
dobro izbrano blago že narejenih oblačil
za gospode ;
vse je zanesljivo dobro izdelano in trdno sefito.
Za častite gg. duhovnike
priporočujem: talarje iz peruvijena,
suknje iz palmerstona, modrega, črnega ali
rujavo barvanega paletoti iz istega blaga in iste barve; vie po znano nizki eenl.
Plačilo sprejemam tudi po mesečnih obrokih ; pošiljam na vse strani, če se kaj želi, na ogled ; nevšeče blago sprejemam nazaj in zamenjam z všečim brez vsega obotavljanja.
1—3
i ■ M ■ * a a hib i
m
1—3
Avguštin Götzl,
podobar in pozlatoyalee,
poštne ulice hiš. štev. 57 (poslopje slovenske čitalnice) v LJUBLJANI
ne xiimeuiti * 1/fopoM d iitsl, r isti h i«/(>«/i v Miozlerjevi MH l "96
priporoča slavnemu občinstvu, zlasti preč. duhovščini in farnim predstojništvom sledeče izdelke:
Altarje, križeva pota, leče (prižnice), svečnike (lustre■), prapore (bandera), neba (bal-dahine) po naročilu v vseh velikostih in po najnižji ceni.
V zalogi ima zmiraj podobe in kipe za oltarje, krstne omare, svečnike in križe za stene, podobe svetnikov in iz narave vsake velikosti in cene na platnu, kositarji in papirji, zrcala itd. Posebno dober kup so oljnate slike.
Nadalje je vedno dobro založen s podobami Kristusa na križi, od 6 palcev do 5 čevljev visoki, kornižani, okviri (romi) vsake sorte, kanonskimi tablami, vezili, preparaci-jami, bunčicami, s pozlačenimi lajstami, Kristusi na križi pod steklenimi oboki, podobami iz gibsa; lije tudi naglavnike (kapitole) in kinče iz gibsa in jih zlati.
Zrezljanih okvirov (romov), korniŠ, deskic za rogove, drogov za zagrinjala, bunčic in gumb, nabiralnih puHc z zvončkom, križcev za rabo pri previdenji bolnikov, stalic in različnih posodic ati vrčev za rože po cerkvah je zmiraj na izbiro, — preskrbujejo pa se oprave za cerkve, svečniki za altarje, sveče, rožni Šopki in venci, vlaki za zvonce, svetilnice, kositarske zvezde za prezračenje po cerkvah in drugih prostorih, spovednice, cerkveni stoli in klopi, sploh vse, kar spada k cerkvenemu kinču, — vse to naglo in po najnižji ceni.
Vse poprave pri altarjih, podobah, prižnicah, sploh pri vsem, kar se v cerkvah nahaja, se natančno in skrbno, v kratkem času in po nizki ceni izvršujejo, ravno tako vsaka naročila z dežele. Potlačenje in prezlačenje podob, okvirov itd. se najvestneje in dolgotrajno oskrbuje.
O vsem tem je mnogo število ■pohvalnih pisem iz bližnjih in daljnih krajev na ogled.
Oznanilo.
1—3
Deželni štajerski odbor s tem naznanja, da se je mesto potovalnega učitelja in drugega stro-kovnjaškega učnika za sadje- in vinorejstvo in za kletarstvo na deželni sadje- in vinorejski šoli pri Mariboru 1. septembra t. 1. podelilo gosp. Henriku Kalmann-u.
Poln. naslovom podružnice c. k. štajerske kmetijske družbe, potem vinorejska društva, srenje in druge korporacije štajerske, ki bi se ovega potovalnega učitelja rade poslužile, želeče si potovalna prednašanja o sadje- in vinoreji in o kletarstvu, naj se o tej zadevi naravnost z ravnateljstvom sadje- in vinorejske šole pri Mariboru pogovoré in porazumijo.
Stroški, dnevščina in potniaa, potovalnega učitelja se bodo poravnali iz deželnih dohodkov, na dotična društva ne pride nobeno plačevanje.
Gradec 16. oktobra 1875.
Štajerski deželni odbor.
13—18
o ž j a s t.
(sv. Valentina ali veliki beteg) ozdravlja pismeno zdravnik Drv Killiseli v
Draždanih (Dresden), Wilhelmsplatz 4. (poprej v Berolinu.) —
Stoterim je že bilo pomagano 1_
! " M > O
■ ■ ^ -S C3
O
a
rt r3
a rt o
M
cS a
3
t»
•rt rt rt
cd fl
S
cS fc
>u
o
o 3
® cc
m K?
00
co
I
rt
©
o s
a «s
«
st
o cu >
i—i s! rS
<D 00 o ra
■ S-rj o
C oo
?. »S
o
a a
o ^
i- © ►
£ Ž v
M T3
O
a.
e«
n o
« S
• S-, <o
»t s-
T rt
rt © TS 3 ©
'S .h a
— «a ® rs
«g-s ®
<3 >s
~ O ~
v a
t» -a¡ ® >
j-—;
S o —
>00
o o
PH
A
o 0
?H
rO
r—I <1
16			
			
ce			
"-S			
I**			b
>a> ..			e
® ®			h
M >0	rt		
rt o			e
¿t ra ®	P* a rs		
O m •Io s	rt M * Ü	a .s.	£ v v b
3 rt		rt £	
rt SI			
	>s	© •W	<
		>00	
C rs	«s	©	
©		o.	
rt	C.	00	
3	3		
m t. o	•H	_a	
. T3 --
1 a? >s:
rt
t» O
i£5 t-ao
© ÍJE	©
® ¡3	"5
> >o	-M
© ;s	* 0-T3
fl "i?
— rt	.
ffl — c ®
xi
o
rt
T3 rt a
o s
IS K
S]
00 i» © «S
* g I
>□0 (D
t- © O.-O
O -O
Ut
3j
s
Lepo posestvo za kovača!
V	Braclavcih pri Polenšaku zunaj Ptuja je posestvo na prodaj, ki obstoji iz 6 oralov izvrstnega zemljišča, hiše, kovačnice; vse skupaj s kolarnico vred, ki se da v stanovanje spremeuiti, meri 7 sežnjev in 4" in je z opekoj pokrito. Svinski hlev je iz hrastovega lesa in z drvarnico vred in 2 kletima za zrnje, s škednom in hlevom za govejo živino z opekoj pokrit.
Vse skupaj se dobi za 2500 fl. Več se izve pri g. Francu Škrlecu pri »v. Tomažu.	1—2
Dražba cerkvenega vina
pri sv. Petru blizo Maribora.
V	sredo 3. novembra se bode nad
•5© #trtinjahoi'
sladkega, letošnjega vina s posodo vred v cerkveni kleti pri sv. Petru in v Hrenci prodalo.
Marka Glaser, kanonik in župnik.
Frauheimsko novo cerkveno vino
se bode 2. novembra, t. j. na dušno predpoldnem ob 10 uri v frauheimskih cerkvenih kletih v Bukovcu in v Crešnovcu, okoli 16 štrtinjakov, po dražbi prodavalo. Ki želč kupiti, so povabljeni.
Cerkveno predstojnico sv. Ane v FrauMmn.
mmmmKXmKXXXmmXB
^l-3 ^ s
K
_ & g
8 *
* g
Ces.	kralj,
dvorni puškar
Ivan M. Erhart,
v ]Waril>OTU priporoča:
OMI I I M I M I M I I M I I 16
Puške dvocevke od spredej za nabijati iz železa od . . . gl. (do najvišje cene.) Puške dvocevke od spredej za nabijati iz svila (drota) od . „ (do najvišji cene.) Lefauchenx (lefošč) iz svila od „
(do najvišje cene.) Lencaster (leukaster) iz svila do ......... „
(do najvišje cene.)
Revolverje od.....„
(do najvišje cene.) Pištole dvocevke . . . . „
„ enocevne . . . . „	„
■XKXKX>(X(X(X(X(X(X(X(X(XKX(XKX(X(
11.— kr.
16,-
22.—
40.—
7.—
2.40 1.20