Inoszem&lco šolstva in učMelj&tvo * V ANGLIJI so na shodu »Liginih sckcij za novo vzgojo« obsodili zgrešeno pedagoško šolsko politiko in pokazali na slabo ipo sledice take politike v Nemčiji in Italiji, ker se otroci :podrcjujejo nairazličnejšim parolam in se s tem uničuje njihova individualnost ter se jih tako pripravlja za »kamonenfutter«. Vse angleško učiteljstvo je soglašalo s to ugotovitvijo. V Manchsestru na delavskem shodu je bila izražena želja, dai naj se podaljša šolska obveznost na 16 let, da naj se omogoči čim več podpor za revne dijake in zvišanje števila mest nai srednjih šolah za delavske otroike. * V HOLANDSKI je bilo v zadnjem času radi štednje ukinjenih 300 šol, a dijaki so bili porazdeljeni po drugih šolah. S tcm so postali Tazredi prenapoln.jeni in racionalno delo v šoli je nemogoče. Učiteljske in delavske organizacije so priredile velike protestne shode pTOti štednji v šolstvu. * V BOLGARIJI so orgahizirali pomoč za otroke podeželskih učiteljev, da bi mogli obiskovati srednje šole. Iz državnega denarja se zidajo zanje domovi, kaikcr naši kolegiji. V načrtu je 8 takih kolegijev. Dva že stojita in sicer v Vidmu in v Custendilu. Starši plačajo samo stroške za prehrano, ki ,pa so malenkostni. Mesta za kolegije razpisuje država. * V BOLGARIJI izhajajo sledeči pedagoški časopisi: »Učilišen pregled«, organ ministrstva prosvete. Cena za inozemstvo 400 levov. Izhaja mesečno, razen julija in avgusta. »Pedagogičeska praktika«; izhaja osemkrat na leto. Cena zai inozemstvo 120 levov. Varna, ul. Levski št. 12. »Slobodno vazpitanije« izhaja mesečno. Za inozemstvo 120 levov. Sofija, ul. Bačo Kiro, št. 15. »Blgarsko učiliše« izhaja mesečno, za inozemstvo 80 levov. Sofija, ul. Rakovska 162. »Obrazovanije« izhaja osemkrat na leto. Cena za inozemstvo 100 levov. Sofija, ul. Petko Karamelov 126. »Učitelska praktika« izhaja v osmih zvezkih letno. Za inozemstvo cena 60 levov. Sofija, ul. Solun, št. 55. »Dom i učiliše«, Sofija, ul. Svilenica, št. 5. Izhaja desetkrat na leto. Cena za inoz. 80 levov. »Narodni učitelj«, organ bolgarskega učiteljskega saveza, Sofi.ja, Bulevar. »Hristo Boter« št. 60. Izhaja mesečno, cena za inozemstvo 100 kvov. »Učitel«, glasilo Zveze bolgarsikih pedagoških piscev, Sofija, ul. Nansen, št. 23. Cena za inoz. 80 levov. — V Scfiji obstoja edini zavod za slepe s 79 gojenci. Mesečni stroški za enega gojenca znašajo 600 levov. Zavodi za gluhoneme so trije (v Sofiji, Plovdivu in Varni). Zavodi so državni. Mesečni izdatki za enega gojenca znašajo 1562 levov. Domova za mlajše maloletnike sta dva, oba privatna. Gojenci so 103. Mesečni izdatki zai poedinca 750 levov. — Naučni institut za pedagoške probleme se vodi pri ministrstvu prosvete s sledečimi oddelki: za osnovno šolo, za srednjo in višjo šolo, za telesno vzgojo, za profesionalno izobrazbo, za zdravstveno-medicinskcHpedagoško izobrazbo in za administTacijo in šolsko zakonodajo. * V GRČIJI je ondotni prosvetni minister Makropulos v časopisu »Elinikon Melon« (Grška bodočnost) napisal oster ičlanek v obrambo ustanovitve pedagoških akademij, ki so se uvedle v začetku šol. leta 1934./35. Z zakonom 5802 v minulem letu so bile ukinjene vse državne in privatne štiriletne učiteljske šole in mesto njih so se uvedle pedagoške akademije, na katere se lahko vpišejo oni, ki so dovršili sredn.ješolsko maturo. Tako je bila Grška med balkanskimi državami prva, ki je uvedla dveletno akademsko izobrazbo za vsc učitelje osnovnih šol. To je vsekakor pomcmben datum v razvoju grške prosvetne politike. Glavna razloga za to sta dva: 1. Samo pedagoške šole so lahko čisto strokovne šole. 2. V današnje učiteljske šole vstopajo dijaki v dobi, ko še niso godni, da bi pregledali in precenili svoje sposobnosti. Ob vsto<pu na pedagoško akademijo pa bo vsak kandidat dovolj zrel, da se bo lahko popolnoma samostojno posvetil učiteljskemu poklicu. V drugem primeru je izbira popolnoma prirodna in tudi lažja bo kontrola. Pofleg tega se bo dvignil kulturni nivo naroda. Reformo učiteljišč opira Grči.ja na problem učiteljske nezaposjenosti. Ona je rabila letno največ 500 novih učiteljev, absolviralo jih je pa do 800 in čez. Tako je ostalo vsako leto do 300 učiteliev nezaposlenih, ker se nove šole niso mogle zidati radi gospodarske krize. S sprejemom novih dijaikov v 1. letnik se je prenehalo že pred tremi leti. Profesorje so spravili po možnosti na srednje šole. Grčija je imela do letošnjega kta 13 državnih in 5 privatnih učiteljskih šol. Mesto njih so otvorili 7 pedagoških akademij po vseh pokrajinah. — Umljivo je, da se je pojavila opozicija od strani prizadetih. Mesta ie zgubilo 18 direktor.jev in prav toliko poddirektorjev. Poleg tega tudi profesorjem ni lahko. — Pedagoške akademije so pričcle z delom. Mesto 900 učit. kandidatov jih bo letno samo 250, ker bo v prvi letnik sprejetih samo 40 učencev.