Poštnina plačana v gotovini Maribor, petek 15. Junija 1934 MARIBORSKI Stev. 134 Leti> Vlil. rXV.) Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. tl / Telefon uredništva 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje In praznikov vsak dan ob 16. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavijen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „JutraM v Ljubljani r Poštni čekovni račun št. 11.409 JUTRA Vatikan in martini primorskih bratov Krik resnice iz naše narodne bolečine »Kristus ni ustvaril nacionalne cerkve, ker je njegovo učlovečenje in trpljenje na križu bilo namenjeno sinovom in hčeram vseh narodov sveta, zato je snovanje nacionalne cerkve zabloda in poganstvo!« Tako je nedavno govoril visoki kardinal rimske katoliške cerkve katoliškim Nemcem in jih s tem podžigal proti narodnim socialistom, ki se bore proti vmešavanju Vatikana v nemško notranjo politiko. Že pred temi besedami visokega kardinala smo pa brali ponovno v glasilih italijanskega fašizma take in podobne stavke: »Rimska cerkev je italijanska nacionalna cerkev, nad katero bedita italijanski Bog in italijanski papež, ki čuvata izvoljeni italijanski narod, da izvrši svoje veliko italijansko poslanstvo!« Tega in takega res ni napisal noben funkcionar Vatikana, toda napisano je bilo v 11 a l i j i. v kateri stoji Vatikn in iz katere so izbrani papež in večinoma vsi k a r d i n a l i! In tega strašnega p o ga n st va ni zavrnil in ni obsodil vse do danes noben funkcionar Vatikana, ni ga tudi zavrnilo ali obsodilo vatikansko uradno glasilo »II Oservatore Romano«. Zakaj ta dvojna mera? Zakaj je na Nemškem klic po nacionalni cerkvi poganstvo, v Italiji pa ni? Zakaj je vredno obsodbe v Nemčiji tisto, nad čemer se v Italiji nihče ne spotika? A sam rimski Papež je dejal nemškim dijakom romarjem: »Zavedajte se, da ste sinovi katoliškega nemškega naroda in da je vsak, ki se bori za svojo katoliško vero proti poganstvu junak!« In istočasno, ko je rimski papež govoril te besede Nemcem, se je v njegovi lastni domovini Italiji borilo več ko pol milijona Slovencev in Hrvatov tudi samo za to, kar je papež naročil Nemcem kot junaštvo — borilo se je za čistost katoliške vere v okrilju narodnega jezika in za katoliške duševne pastirje, ki so njegovi, razumejo njegov jezik, njegove bolečine, ljubezen in potrebo. Borilo se je več ko pol milijona Slovencev in Hrvatov in se še bori, heroično, obupno, Proti nasilju italijasnkega naroda, »nad katerim hedita italijanski Bog in italijanski papež, ki čuvata Izvoljeni Italijanski narod, da izvrši svoje veliko italijansko poslanstvo«. Zakaj spet tu ta dvojna mera? Zakaj ni papež, ki je govoril Nemcem. spregovoril tud1 primorskim Slovencem in Hrvatom in jim dejal: »Zavedajte se, da ste sinovi slovenskega ka- toliškega naroda in da je vsak, ki se bori za svojo katoliško vero proti poganstvu — junak«? Mar to, kar počenjajo fašisti, ki proglašajo Boga vseh za italijanskega Boga in papeža vseh katoličanov za italijanskega papeža, ni poganstvo? Ali pa obstoja »poslanstvo izvoljenega italijanskega naroda v tem, da preganja slovenske in hrvaške katoliške dušne pastirje na Primorskem, da jih jemlje njihovim vernikom ter meče v ječe in internacije? In zato bedita nad njim »italijanski Bog in italijanski papež? A to še ni vse! Na željo tega fašizma je Vatikan pregnal s stolic naše primorske škofe in dovoljuje brez ugovora preganjanje še sedanjega tržaškega škofa dr. Fogar ja, ki je sicer Italijan, a razume jezik svojih vernikov in ga spoštuje. Na željo tega poganskega fašizma, ki proglaša vesoljno katoliško cerkev za italijansko nacionalno cerkev, vesoljnega Boga za italijanskega nacionalnega Boga in vesoljnega rimskega papeža za nacionalnega i t a- 1 i j a n s k e g a papeža, je Vatikan tudi postavil za administratorja gorlške nadškofije renegata in moralno propalico S ir o 11 i j a (prej Sirotiča), o katerem ve vsak primorski vernik, da ima dva nezakonska otroka in razmere z redovnicami. Postavil ga je za naslednika svetega moža nadškofa dr. Sedeja, enega najčistejših in najsvetlejših pojavov v katoliški cerkvi zadnjega časa! In ta Si-rotti sedaj brez kazni in svarila Vatikana preganja in denuncira pobožne, poštene in čiste slovenske dušne pastirje! Toda iz najboljšega vira vemo še več, vemo, da je Vatikan na tihem odobril vso to fašistično akcijo in je vsaka pritožba pri njem zaman. Slovenska in hrvaška duhovščina nima v Vatikanu zaščite. Vatikan jo prepušča fašizmu kakor brezpravno zverjad. Pa tudi to šc ni vse. Vatikan se za pol in več milijona svojih katoliških vernikov v Italiji ne briga niti toliko, da bi spoznal njihov položaj. Prvi kardinal Vatikana, papeževa desna roka, je z začudenjem vprašal nekega slovenskega^ primorskega dušnega pastirja, ko je prišel zaman k njemu prosit zašč;te: »Kaj imate tudi Slovenci kako kulturo?« Nič čudnega ni potem, da je škof M a h-nič, največji propagator katolištva med Slovenci, dejal na smrtni postelji: »Da ne bi bil nikoli videl Ri?tia; tam sem izgubil vero!« _r< verodostojnega vira, čeprav se na prvi pogled zde neverjetne. PARIZ, 15. junija. Zunanji minister Bartliou je sprejel angleškega poslanika Clerka, s katerim sta ukrenila vse potrebno za Barthoujevo potovanje v London. Francoska dip'omatska aktivnost priprave za barthoujfv sprejem v Bukarešti. — waygan- Dovo IN BARTHOUJEVO POTOV ANJE V LONDON. BUKAREŠTA, 15. junija, v Runiu. niji se vrše velike priprave za spre-je'» francoskega zunanjega ministra, ki bo te dni obiskal Bukarešto. Visoka francoskega državnika bodo na romunski meji sprejeli trije romunski ministri, „a postaji v Bukarešti pa vsa vlada in zastopnik romunskega kra-lia. Na čast gostu ho romunski parlament priredil svečano sejo. LONDON, 15. junija. V ponedeljek ho prispel v London šef francoskega generalnega štaba general Waygand. Čeprav se naglaša, da je njegov obisk zasebnega značaja, vendar sc širijo ve sti, da ho general Waygand ob tej priliki obiskal predstavnike angleškega generalnega štaba In se z njim raz-govarjal o možnosti francosko-angle-škega vojnega sporazuma za primer evropske vojne. Te vesti prihajajo iz Politika po paktu štirih? Sestanek Hitlerja m Mussolinija - Odstranjevanje sporov med ltal'jo in Avstrijo - Vrnitev na bazo pakta štirih ? BENETKE, 15. junija. Včeraj popoldne se je pričela prva konferenca med Hitlerjem in Mussolinijem v kraljevem dvorcu v Strai, ki je trajala več ur. O čem sta šefa obeh vlad nemške in italijanske, razpravljala, ni znano, vendar se v poučenih krogih zatrjuje, da je šlo v prvi vrsti za to, da se odstranijo nasorotstva, ki obstojajo med Italijo in Nemčijo, v prvi vrsti seveda zaradi Avstrije. Hitlerjeva želja je spraviti Nemčijo iz politične osamelosti zadnjega časa, Mussolini pa bi rad paraliziral akcijo Francije s sovjetsko Rusijo in ostalimi zavezniki. Nobena skrivnost ni, da je Italija zaradi francoskih načrtov zelo vznemirjena in se nikakor ne namerava priključiti francoskemu bloku, kakor žele v Parizu. Glavna ovira za tesnejše sodelovanje med Italijo in Nemčijo pa je Avstrija, katero hoče imeti Italija samostomo in pod svojim političnim uplivom, Nemčija pa želi, da dobe v njej oblast narodni socialisti, ki bi polagoma pripravili »An-schluss«. Zatrjuje se, da je Mussolini predložil Hitlerju, naj bi se o avstrijskem vprašanju določilo desetletno premirje, Na drugi strani pa Italija tudi ne želi. da bi se kakorkoli vezala izključno fia Nemčijo in stremi še vedno po tem, da bi se realiziral pakt štirih. V ta namen bi se pa seveda morala Nemčija vrniti v Ženevo, kar zahteva po mnenju Mussolinija tudi vstop Rusije v Društvo narodov, k! bi brez Nemčije preveč okrepi! položaj Francije. Pogajanja med Hitlerjem in Mussolinijem se danes nadaljujejo. PARIZ, 15. junija. Po najnovejših vesteh iz Benetk sta se Hitler in Mussolini včeraj zedinila v tem, da se poizkusijo rešiti vsa tekoča vprašanja v okviru pakta štirih velesil. O tem bo v kratkem obveščen tudi trar~'' '' zunanji minister Barthou. Ang*e?ka verziia o sestanku v Stratf RAZOROŽITEV, VRNITEV NEMČIJE V ŽENEVO IN SPOŠTOVANJE AVSTRIJSKE NEODVISNOSTI. LONDON, 15. junija. Ves angleški tisk z napeto pažnjo zasleduje potek sestanka nemškega državnega kaiice-larja Hitlerja in italijanskega ministrskega predsednika Mussolinija. Nekateri listi posvečajo temu dogodku dolge stolpce. »Daily Mali« piše, da razpravljata voditelja nemškega in italijanskega naroda na sestanku o treh važnih problemih, in sicer: 1. o bodočnosti razorožitvene konference in o pogojih, pod katerimi bi se Nemčija zopet vrnila v Ženevo: 2. o bodočnosti Društva narodov in 3. o evropskem sporazumu z ozirom na sporazume o varnosti, ki jih je predložila Društvu narodov Francija. Nadalje naglašajo listi, da je Nemčija v zelo neugodnem položaju, od kar je naglo in nepremišljeno lani zapustila Ženevo. Mussoliniju so dobro znane žeije Nemčije, ki se želi povrniti in bo zato delal z vsemi silami, da ji omogoči vrnitev, vendar bo zahteval za to posebno poroštvo v obliki neodvisnosti Avstrije, katero mora Nemčija spoštovati. Tudi mora Hitler vplivati na to, da ho čim-preje konec terorističnih akcij v Avstriji, Mussolini pa bo s svoje strani vplival na Dollfussa, da bo izvedel svobodne volitve, čim se javnost v Avstriji pomiri. FRANCIJA IN NEMŠKI MORATORIJ. PARIZ, 15. junija. Nemška proglasitev moratorija za zunanja plačila in sklepa, da se bodoče plačevanje Da-wesovega in Voungovega posojila nc bo vršilo več potom transferiranih mark. je napravila v Franciji najgloblji vtis. S to zadevo sc bo bavila tudi vlada in bo ukrenila najstrožje ukrepe za obvarovanje francoskih interesov. Jevtič zopet v Beogradu BEOGRAD, 15. junija. Zunanji minister Bogoljub Jevtič je dospel davi iz Pariza v Beograd. Na kolodvoru so ga pozdravili visoki uradniki zunanjega ministrstva, poslaniki Francije, Turčije, Češkoslovaške in Romunije ter v Beogradu se mudeča jugoslovanska poslanika v Londonu in Budimpešti, Gjurič in dr. Vukčevič. Gobbels pri Pilsudskem PARIZ. 15. junija. Kakor poročajo iz Varšave, je včeraj sprejel poljski vojni minister maršal Pilsudski nemškega propagandnega ministra Giibbelsa v gradu Belvit?ere, kjer leži nenevarno bolan. Raz govoru, ki je trajal 35 minut, sta prisostvovala tudi nemški poslanik grof Moltke in poljski zunanji minister Beck. Gobbels se vrne v Berlin čez Krakovo. ZASEDANJE SKUPŠČINE. BEOGRAD, 15. junija. Narodna skupščina je pričela danes v plenumu razpravo o zakonskem predlogu o odpravi fideikomisov. O predlogu so govorili trije govorniki, nato se je pa seja zaključila in se jc zasedanje od-godilo do 19. t. m. Kot prvi prihodnji govornik je določen poslanec Anton Krejči. DOLLFUSS V BUDIMPEŠTI. BUDIMPEŠTA, 15. junija. Včeraj popoldne ob 1. je prispel z letalom v Budimpešto avstrijski koncelar dr. Dollfuss na veliki agrarni kongres. Dopotoval je v spremstvu dr. Frischa in VVeberja. Na aerodromu so ga pričakovali razni politiki in državniki, med njimi tudi Fey. SPOR ŠPANIJE S KATALONIJO. BARCELONA, 15. junija. Spor med Madiidom in Barcelono postaja vedno ostrejši, ker je vlada izjavila, da pod nobenim pogojem noče sprejeti katalonskih zahtev. Izjavila je celo, da bo najener« gičneje pobijala vsak poskus upora in nepokorščine. Zaradi teh iziav ie med Katalonijo in vlado situacija resno na peta. RUSKE VAJE V PAMIRJU. •. 15- junija. Na ukaz komisar- ja za vojaške zadeve, Vorošilova, se bo podala skupina višjih častnikov rdeče armade te dni v Pamir, kjer se bodo iz-vezbali v bojih v gorah. Po poročilih »Krasneje zvezde« bo spremjal omenjeno skupino tudi ljudski komisar Grilenjk, ki 'e znan turist. PREMIRJE V ARABIJI. KAIRO, 15. junija. Jemenski imam i>i kralj Hedžesa fbn Saud sta končno podpisala mirovno pogodbo. Tako je torej konec krvavih bojev in vojne nevarnosti v južnovzhodni Arabiji. Dnevne vesti Važno zborovanje trgovcev in izvoznikov sadja V splosnem kaže letošnja letina slabo, zato so se pričeli gibati »vozniki in trgovci z našim sadjem zelo zgodaj. Preteklo sredo popoldne so imeli v mestni posvetovalnici važno zborovanje, ki se ga je udeležilo članstvo Združenja sadnih eksporterjpv iz vse banovine. Zborovanje je vodil g. 'Srečko Krajnc, ki je uvodoma pojasnil namen zborovanja in podal približno sliko letošnje letine in bodoče trgovine. Razpravljali so nadalje o izgledih letošnje izvozne sezone, o sezonskih kreditih Narodne banike in o kongresu izvoznikov in trgovcev sadja iz vse države. Ugotovili so, da bo znašal letošnji pridelek sadja okrog 1200 vagonov in od tega o-krog 800 vagonov za izvoz. Ker kaže letošnja letina zelo dobro v drugih državah, ni pričakovati posebno ugodnih cen ter bo izvoz naletel na razne težave. Naj-večji uvoznik bo nedvomno Nemčija, ki je odprla svoja tržišča našemu sadju. Pri uvozu sadja v Nemčijo bodo morali izvozniki priložiti fitopatološko spričevalo ter bo vsak vagon ponovno pregledan na uvozni nemški postaji. Težkoče pa bodo imeli naši izvozniki najbrže tudi pri nabavi deviz. Pokrenili so že vse potrebno, da bi se jim v tem pogledu ne povzročale nepotrebne nevšečnosti. Tudi bodo naši izvozniki letos prvič deležni 6mesečnih sezonskih izvoznih kreditov Narodne banke, kar bo znatno olajšalo trgovanje. Nekaj sadja pa bomo izvozili letos tudi v Francijo, na Češkoslovaško, v Švico in deloma na Poljsko in v Italijo. Pred pričetkom letošnje sezone bo v Mariboru v času od 14. do 16. julija kongres trgovcev in izvoznikov sadja iz vse države. Kongres bo velikega pomena za razvoj sadne produkcije in za napredek naše trgovine s sadjem. Udeležili se bodo kongresa, kakor smo že poročali, tudi predstavniki naših merodajnih ministrstev, gospodarskih institucij in zastopniki raznih tujih uvoznih ustanov ter tuji trgovci. Podroben program kongresa bo še naknadno izdelan, v principu pa je bil na zborovanju sprejet predlog, da bo v soboto 14. julija sprejem in uvodna konferenca, v nedeljo 15. julija kongres v veliki unionski dvorani, v ponedeljek pa izleti v mariborsko okolico. Mestni župan g. dr. Lipold odsoten. Včeraj popoldne je odpotoval v Beograd mestni župan g. dr. Lipold in ga za časa njegove odsotnosti nadomešča podžupan g. Golouh. Iz zdravniške službe. Za višjega pristava Zdravstvenega doma v Mariboru je imenovan g. dr. Josip Vrtovec. Upokojitev v učiteljski službi. Upokojeni so med drugimi tudi Mirko Kos pri Sv. Barbari v Slovenskih goricah. Rudolf Kocmut pri Sv. Urbanu niže Ptuja, Matija Perger pri Sv. Juriju ob Ščavnici, Emilija Dularjeva v Slovenjgradcu, Mirko Marinič pri Sv. Marku niže Ptuja, Ida Vodenikova v Mariboru in Rudolf Rosina v Ormožu. Poroka. V Novem mestu sta se poročila g’, inž. Janko Sluga iz Ljubljane in gdč. Darinka Štefanovičeva iz zr. ne narodne rodbine v Novem mestu in sestra znanih treh juristov Štcfanovičev v Mariboru oz. v Prevaljah. Bilo srečno! Pred oltar. V zadnjem času so se v Mariboru poročili: monter Vinko Knehtl in zasebnica Marija Krekova; sedlar Anton Pavlič in natakarica Brigita Kora-žijeva; magistralni uradnik France Kramberger in zasebna uradnica Ivanka Hojnikova; posestniški sin Alojzij Muker,-auer in Jožica Krivčeva iz Svečine; zasebni uradnik F.tnil Hercog in prodajalka Hedvika Denkova; dežnikar Rudolf Horvat iz Spodnjega Radvanja iti Katarina Cenarjeva; trgovski pomočnik Karl Šuš-mel in zasebnica Ivanka Vaverkova ter delavec Daniel Gabrovec in predica Matilda Mundova. Bilo srečno! Lepa gesta. Protituberkulozna liga v Mariboru je prejela od odvetniške pisarne gosp. dr. Komavlija 100 Din iz neke kazenske poravnave. Isti znesek je daroval ligi g- nadsvetnik Bau m el na mesto venca na grob umrle ge. Platzer-ieve. Lepa zahvala! Posnemajte! Zborovanje novinarjev. Jutri v soboto in v nedeljo bodo zborovali v Sarajevu naši novinarji. Letnega občnega zbora jugoslovanskega novinarskega udruženja se bo udeležilo okrog 60 delegatov posameznih sekcij. Med drugimi stanovskimi zadevami bodo razpravljali tudi o pokojninskem zavarovanju novinarjev. Mariborske in celjske novinarje zastopa predsednik mariborskega kluba in glavni urednik »Mariborer Zeitung« g. Udo Kasper. ki je danes odpotoval v Sarajevo. Smrtna kosa. Zadnje dni so v Mariboru umrli: Karla Platzerjeva, stara 77 let: Regina Rebernikova, vdova, 70 let; delavec Adolf Čurič, 28 let; Marija Rojko-va, zasebnica, 30 let; Lucija Lubanjško-va, vdova. 64 let; Marija Roškerjeva, vdova, 78 let in Alojzija Kurnikova, vdova. 63 let. Na našo mejo! To je klic, ki postaja pri nas vsako leto bolj glasen in bolj upoštevan. Lepa je bila v nedeljo naša manifestacija na kobanski Kapli, lep pa mora biti tudi v nedeljo 17. t. m. Domovinski dan pri Sv. Marjeti ob Pesnici, ki sicer ni še tik na meji, a blizu nje in tudi zasluži vso našo pažnjo. Iz Maribora bo vozil v nedeljo popoldne k Sv. Marjeti avtobus. Kdor se želi poslužiti te ugodnosti, naj se zglasi v pisarni Jadranske straže v Gregorčičevi ulici št. 26. Naše čitatelje opozarjamo na članek »Iz koroške Slovenije«, ki ga objavimo v jutrišnji številki. V njem je podana slika razmer v našem tužnem Korotanu tako, kakor je v slovenskem dnevnem tisku še nismo dobili. Članek gotovo tudi v Avstriji ne bo ostal brez odmeva. Posebno pa opozarjamo nanj koroške Slovence, da ne zamude te izredne prilike slišati najostrejšo obsodbo zatiranja Slovencev na Koroškem. »Večernik« je edini slovenski in jugoslovanski dnevnik, ki ima iz Koroške informacije tud: o najbolj zakulisnih zadevah, zato je dolžnost vsakega Korošca, da si ga naroči! Izlet DPD »Frohsinn« bo v nedeljo 17. junija v Radvanje, gostilna Kranjc (Sla-meček). Člani in prijatelji društva dobrodošli! Na čast olimpijskega prvenstva priredi kolesarsko društvo »Poštela« veliko vrt no veselico 17. junija v gostilni Lešnig, Nova vas. Začetek, ob 15. uri. Društvo se priporoča. Naraščaj Sokola na sarajevskem zletu. Pod vodstvom vaditeljev se je odpeljalo včeraj na sarajevski zlet 38 naraščajnikov Sokolskega društva Maribor Matice. Na zletu bodo nastopili s prostimi vajami in z lastnimi točkami. Razstava obrtniških pomočnikov in vajencev. Mariborsko Slovensko obrtniško društvo je na zadnji svoji seji sklenilo, da bo razstava obrtniških pomočnikov in pomočnic v okviru letošnjega Maribor skega tedna, v času od 4.—15. avgusta. Pozivajo se vsi pomočniki in pomočnice ter vajenci in vajenke, ki še niso vpo-slali svojih prijav prireditvenemu odboru, naj store to nemudoma. Prijave sprejema Slovensko obrtno društvo v Vetrinjski ulici 11. Povečanje tekstilne industrije. Mari borska tovarna svilenih tkanin »Jugosvi-la« bo v Melju zgradila poleg sedanjega tovarniškega objekta še veliko poslopje za barvarno. Gostilničarji za spremembo trošarin skih predpisov. Beograd je obiskala večja deputacija gostilničarjev in trgovcev z vinom. V deputaciji so bili med drugimi tajnik Zveze gostilničarjev g. Anton Pe-teln, nadalje Avgust Dolinšek, Ciril Majcen in Ivan Pečulj iz Celja. Deputacija je obiskala finančnega ministra in mu predložila predlog za spremembo trošarinskih predpisov, ki je bil sprejet na zadnjem zborovanju gostilničarjev. Spomenik kralju Petru Osvoboditelju. Pred časom se je v Beogradu osnoval poseben odbor za postavitev monumentalnega spomenika kralju Petru na Tera-zijah, kjer je beograjska občina rezervirala zanj poseben prostor. Odbor .ic imel pred kratkim važno sejo in je sklenil, pokreniti širšo akcijo za zbiranje sredstev za spomenik. ' . Poziv Mornarski sekciji Jadranske straže. Predsednik Mornarske sekcije poziva vse člane Mornarske sekcije, da se v čimvečjem številu udeleže Domovinskega dneva, ki ga priredi Jadranska stra ža pri Sv. Marjeti ob Pesnici v nedeljo 17. t. m. Udeležba za vse člane v letni obleki je obvezna. Vljudno pa so vabljeni tudi svojci in prijatelji članov. Zbirališče je pol ure pred odhodom avtobusa na Trgu svobode. Odhod točno ob 13. Prireditev Pomladka Jadranske straže v Kamnici. V nedeljo 17. trn. priredi Pomladek Jadranske straže v Kamnici popoldne ob 3. uri gledališko predstavo. Vsi prijatelji Jadranske straže vljudno vabljeni. Jadranska straža za gornjo Mežiško dolino priredi dne 17. junija 1934 v proslavo 10 letnice jadranski dan, združen z veliko veselico s plesom na prostoru letnega kopališča v Čmi. Na sporedu so različne atrakcije, med drugim: velika razstava vin iz vseh predelov naše domovine, volitev in obdaritev najlepše .Tadranašice, lov na tunine, podzemeljski bar, dalmatinska klet, morske ribe itd. Dopoldne promenadni koncert. Sodeluje rudniška godba. Vstopnina 5 Din. Opozarjamo vse konzumente, hotelirje in gostilničarje kakor tudi vse drugo prebivalstvo na veliko vinsko razstavo, ki jo priredi Krajevni odbor Jadranske straže za gornjo Mežiško dolino v nedeljo 17. junija t. 1. na prostoru letnega kopališča v Črni. Razstavljavcev 30 do 40 iz vseh krajev naše države. Vsak kdor rabi vino za dom ali za obrt naj obišče razstavo, ne bo mu žal. Licitacijski zavod na Slomškovem trgu 3 oskrbuje prodajo vseh luksuznih, vpo rabnih in drugih predmetov na javni dražbi. Prihodnja dražba bo v soboto 16. in ponedeljek 18. tm. Opozarjamo na to občinstvo! Telesno zaprtje, slaba prebava, abnormalno razkrajanje in gniloba v črevesu, pomnožena vsebina kisline v želodčnem soku, nečistost kože na obrazu, na hrbtu in prsih, čermasti turi, marsikateri kata-ri, motne sluznice preidejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice, bte-vilni zdravniki in profesorji uporabljajo »Franz Josefovo« grenčico že desetletja pri odraslih in pri otrocih obeh spolov z največjim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Kdor hoče svež in zdrav ostati, naj po pije en-do dvakrat na teden pred zajtrkom kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice. Vozne olajšave. Kranj: Sokolski zlet 16. in 17. junija, polovična vožnja od 14. do 20. junija na podlagi železniške legitimacije za 5 Din. Bled: Sokolski zlet 24. junija, polovična vožnja od 2.3 do 25. junija na podlagi železniške legitimacije. Krapina: Sokolski zlet 24. junija, polovična vožnja od 21. do 28. ju nija na podlagi železniške legitimacije. Dunaj: Do 2. julija vizuma prost prehod v Avstrijo, 30 odst. popusta pri po vratku po 5 dnevnem bivanju (vštevši dan prihoda in odhoda) in druge ugodnosti na podlagi »Festkarte« za 55 Din. Dunaj: Sestanek zdravnikov, ki so študirali na Dunaju od 9. do 15. julija? 25 odst. popusta na avstrijskih železnicah. R i c c i o n e : Različne prireditve do 31. avgusta, 70 odst. popusta na italijan skih železnicah, A r e z z o : Svečani teden od 2. do 12. avgusta, 50 odst. popusta na italijanskih železnicah. Švica: Od 15; junija do 15. oktobra po 7 dnevnem bivanju 30 odst. popusta pri tour-retour vožnjah na švicarskih železnicah. Vse nadaljnje informacije, nabava vozovnic. viz in valut pri »Putniku«, Maribor, Aleksandrova cesta 35, telefon int. 21-22. Ogenj. Pred dnevi je v Prepolah na Dravskem polju zopet gorelo. Požar je izbruhnil v gospodarskem poslopju posestnika Franca Ferliča. Poslopje je zgorelo do tal in znaša škoda, ki je deloma krita z zavarovalnino, okrog 30.000 Din. Ogenj je nastal zato, ker so se vnele saje. Radio Ljubljana. Spored za soboto, dne 16. t. ni.: Ob 12.15: baletna glasba na ploščah, 12.45; poročila; 13: čas, slovenske narodne pesmi v reproducirani glasbi; 18: valčkova ura; 18.30: zabavno predavanje: 19; koroška ura; 19.30: predavanje o zunanji politiki; 20: vesela ura; 21: radio-orkester; 22: čas, poročila, lahka glasba. Grajski kino. Od danes dalje krasen velefihn »Pesem solnca« v glavni vlogi Lauri Volpi. znameniti teinor milanske opere. Kino Union. Danes zadnji dan »Vesela svatba pri belem konjičku« z nedavno umrlo umetnico Itanzi Niese, Zabavna opereta, polna glasbe, petja in humorja ter krasnih naravnih posnetkov. Jeklarski kongres v Solingenu. Soliu- gen, vodeče središče jeklarske industrije, priredi v času od 28. julija do 2. avgusta 1934 prvi jeklarski kongres sveta. Na ta kongres, katerega se bo udeležilo o-koli 5.000 predstavnikov jeklarske industrije in trgovcev iz vseh krajev sveta, opozarjamo tudi naše interesente. Točnej še informacije in prospekte daje »Puri nik«. Seja predsedstva JNS. Predsedstvo Jugoslovanske nacionalne stranke je sklicalo sejo glavnega odbora za soboto ob 10. uri dopoldne. Obmejni promet v maju. V mesecu maju je prekoračilo našo severno mejo 18.130 potnikov. V primeri z aprilom se je tujski promet znatno dvignil, kar je posledica pričetka poletne sezone. Do: potovalo je preko severne meje v našo državo 9.440 potnikov, in sicer 1.949 Jugoslovanov, 4.692 Avstrijcev, 2.192 če-hoslovakov, 393 Nemcev in 214 potnikov iz drugih držav. Preko Maribora je dopotovalo 7.027 oseb. preko Št. lija 1.479. preko Cmureka 111, preko Dravograda 213, preko Prevalj 312, preko Radgone 251, preko Hodoša 25, preko Dolnje Lendave pa 22 oseb. V istem času je odpotovalo preko severne meje naše države 8.690 potnikov, in sicer 2.548 Jugoslovanov, 6.058 Avstrijcev. 1.344 Čehoslova-kov, 366 Nemcev, 375 potnikov pa iz drugih držav, Preko Maribora je odpotovalo 6.212 oseb, preko Št. lija 1.535. preko Cmureka 99, preko Dravograda 210, preko Prevalj 309, preko Radgone 217, preko Hodoša 31, preko Dolnje Lendave pa 19 oseb. V tranzitnem prometu je potovalo v maju skupno 3.598 potnikov, in sicer na progi Maribor—Rakek 917, Rakek—Maribor 819, Prevalje—Maribor 237, Maribor—Prevalje 286, Prevalje— Labud 592, Labud—Prevalje pa 690 oseb. V času od 1. januarja do 31. maja je potovalo v tranzitnem prometu na omenjenih progah skupno 17.549 oseb. Najmočnejši tujski promet je bil z Avstrijo. tranzitni pa z Italijo. Nalezljive bolezni. V času od 22. do 31. maja je v naši banovini obolelo za tifuz-nimi boleznimi 9 oseb, za Škrlatico 58, za davico 84, za ošpicami 31, za dušljivim kašljem 228, za šenom 14, za krčevito odrevenelostjo 7, za vnetjem priušesne sli novke 93, za otročično vročico 5, za grižo in smrkavostjo pa po 1 oseba. V omenjenem času je za nalezljivimi boleznim1 umrla samo ena oseba. Redka žival. Na pobočju Pohorja v bližini Frama je neki lovec te dni ustrelil izredno veliko pižmovko. Žival goje v Kanadi zaradi dragocene kožuhovine. Pred dolgimi leti jo je prinesel iz Kanade v Evropo neki grof na svoje posestvo na Češkem. Živali pa so se tako zaplodile, da jih poznajo že v Nemčijk na ^£r-skem, v Avstriji in drugod. Pižovke so nevarne jezovom in nasipom, ki iih zvot-lijo in povzročijo na ta način precejšnjo škodo. Nevarne pa so tudi človeku. Redka žival za naše kraje je prišla k nam preko Drave in si nameravala poiskati svoje zatočišče na obronkih Pohorja. Toda doletela jo je druga usoda. Trg za ribe. Na današnjem trgu za ribe je bilo okrog 150 kg morskih rib. Kupčija je bila dobra in so prodajali sardele po 16 Din, škombre po 16 do 18 Din, sipe po 24 do 26 Din, aziale po 28 Din. jegulje po 24 do 28 Din, lokarde pa po 16 do 20 Din. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 18.2 stopinj C nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 12.8 stopinj C nad ničlo; barometer je kazal pri 18.5 stopinjah 736.8, reduciran na ničlo pa 734.6; relativna vlaga 67: o