MOŽNOSTI NADOMEŠČANJA GALVANSKIH POSTOPKOV NANAŠANJA TANKIH ZAŠČITNIH PREVLEK Z EKOLOŠKO NEOPOREČNIMI PVD PREVLEKAMI (I del)
Peter Panjan, Boris Navinšek, Institut Jožef Stefan, Jamova 39,1000 Ljubljana
The possibility of replacement of galvanic coatings wrth PVD ones (Part I)
ABSTRACT
Owing to gr^atecolc^ical proDlems the environ menial otdmance? m we^i Qeveioped countries have becam« in ihe ye«irs sosinct.ihet tne production o' 9alvariic coatings is rsstrtctdd Th«re1ofa naw ß^logical clean proceduram, wtiicn should raplacM convanttcrial lacliniqud, ara developed in recent years On itie base of our exo^ience mtne lield o1 nafd protective coatings we have suggested 0tiys<cal vapour deposition tecnmques (PVC) as an alternative procedure to conventional tecnntgues The problem ol replacement of galvanic coatings is not only technical and ecological, Put ^so econornicai Galvanic coatings are in general cheaper than vacuum or^es However ine pnce o' galvanic coatings mcraase owiny to tha cost cl cieanri^g o' pollutdd watar, ao we can fup«cl Ihdt iha ratio oetwean the cost of gatvantc and PVD coatings will be dtamauc^ly changed in the near future The development ci equipments for large 9cale production ol PVD coatings is also in progress
POVZETEK
Zadnja tata. ko so pnSla v oapredie ekološka vprašanja, <n ko so v nehaterih državah že sprejeli zakonodaio, hi močno omejuje proizvodnjo zaščitnih prevlek na osnovi galvanskih postopkov, smo tudi raziskovalci v Sloveniji začefi raziskovati možr>osti uporabe okolfu bolj prijaznih postopkov, ki bi nadomestili konvencionalne, elekuokemijske {galvanske) Tehnološko je to v večini primerov izvedlfivo Na oenovi naših dosedanjih izkudenj na področju trdfr zaščitnih prevleh smo kot anernativo predložili vakuumski (PVD) postopek nanaSanja Problem nadomeš6an>a galvanskih prevlek pa m sarTKi tehnični m ekoioSki. ampak tudi ekonomski V splošnem so galvanske prevleke se vedno cenejše od vakuumskih Ker se cene gaivans's«^ prevlek zaradi narašdaiočih stn^škov öidöenia ospadnih vod B«večuie|o, se boto razmerje v naslednjih nakai letih spremenilo v prid PVD-pravle'( V teku le tudi razvoj naprav za njihovo velikosdnjsko proizvodnjo, kar bo omogočilo njfhovo canajfic onpravo
1 Uvod
Z galvansko (eiektrokemljsko) zaščitenimi predmeti se v vsakdanjem življenju srečujemo na vsakem koraku. Tako je npr, v sodoben avtorrtobil vgrajenih kar približno 3000 sestavnih ddlov, ki so galvansko zašči* teni, V Evropski skupnosti je po oceni DGO (Deutsche Gesellschaft für Oberflächentechnik) vrednost proizvodnje elektrokemijskih prevlek preko 280 milijard ECU. Namen galvanskega nanosa je funkcionalen {npr. zabita pred korozijo in obr^o, Izboljšanje spajkljivostl) in/ali dekorativen. Zaradi enostavnosti in cenenosti nanosa so bili ele^rokemijski postopki zaščite praktično nezamenljivi. Šele v zadnjih letih, ko je priSla v ospredje ekološka problematika, se je konkurečnost elektrokemijskih postopkov pred dru» gimi. npr, vakuumskimi in plazemskimi, precej rmanj» šala. Z e^ektrokemljsklml postopki lahko nanašamo skoraj vse kovine in njihove zlitine na najrazličnejše materiale, kot so jeklo, aluminij, plastika, keramika, barvne kovine In njihove zlitine. Wasicni elektro kemijski postopki so cinkanje (Zn), kadmiranje (Cd), nikljanje (Ni), kromanje (Cr), zlatenje (Au), srebrenje (Ag) ter nanaäanje aluminija (Al), medenine (MS) in večplastnih
prevlek (Cu>Ni*Cr). Pnpravimo lahko torej prevleke ilahtnih kovin (Au, Au zlitine, Pt, Ag,,..), kovin (npr Cr, Ni, Cu) in nekaterih binarnih zliltn (npr. CuZn, CuSn). Osnovna zahteva, ki ji morajo zadostiti, je korozijska odpornost, pogosto pa zahtevamo, da so odporne tudi na razenje. Velik pomen pa imajo tudi kot dekorativne prevleke. Z nanosom galvanske prevleke se hrapavost površine zmanjSa, Značilna debelina je več kot 10 ^im. čeprav lahko pripravimo tudi prevleke z debelino več kot 100 um. Hitrost nanašanja je v splošnem več kot 1 ym/h. Pri vseh postopkih elektrokemijskega nanašanja se srečujemo s problemom kvalitete prekrivanja podlog zelo različnih geometrij, s ponovljivostjo debeline in lastnosti prevleke (zaradi hitrega staranja raztopin, iz katerih nanaSamo). Največje težave pa so odpadki (mulji) in onesnaženje voda s strupenimi odplakami, ki so neizogibne pri vseh elektrokemijskih postopkih.
Osriuvti galvanskih puälupkuv vuUn^ raztupine kovinskih soli Meo nanosom, nastanejo odplake ki vsebujejo povi&ane koncentracije kovinskih ionov. Le-ti so toksični že pri nizkih koncentracijah. Zahteve pristojnih inšekcijskih služb, ki nadzorujejo tekoče izpuste iz galvanskih obratov, so čedalje strožje, zato je čiščenje odplak postalo drago. V Evrcpi že nekaj let veljajo zelo strogi predpisi o varstvu okolja prav za področje galvanskih prevlek, zato raziskovalci in> tenzivno iščejo nadomesme tehnologije, ki bi bile spre jemljive v funkcionalnem, ekonomskem, predvsem pa v ekološkem pogledu. Tudi Slovenija ima od avgusta 1996 novo zakonodajo na tem področju, ki upošteva vse norme Evropske skupnosti pri varovar^ju okolja Zaradi stroškov čiščenja odplak m razgradnje stru* penih odpanih snovi cene galvanskih prevlek v zadnjih letih hitro naraščajo. V razvitih evropskih državah se za razvoj alternativnih tehnologij (nove naprave m tehnološki postopek, čistilne naprave. reciklaža) namenja po več milijard ECU na leto.
2 Opis alternativnih postopkov zaščite povrSin
Sama ugotovitev, danekt tehnološki postopek pnprave prevleke lahko uspešno nadomestimo z novim ne zadostuje. Od alternativne tehnologije zahtevamo: a) da je čista, b) tehnično učinkovita, c) cenovno sprejemljiva m d) kompatibllna z drugimi zahtevami» ki jih mora izdelek izpolnjevati. Danes so realna alter naüva ekološko spornim elektrokemijskim (galvanskim) postopkom vakuumski in plazemski postopki nanašanja (PVD m CVD) ter termične in plazemske pršilne tehnike.
2.1 Termične in plazemske pršilne tehnike
Osnova termične in plazemske pršilne tehntke je brizganje kovinskega prahu (ali žice) skozi plamen ali plazmo. Hitrost nanašanja je velika. Na tak način lahko pri nizki temperaturi (<200^C) pnpravimo zelo debele
prevleke {Go 1 mm) na osnovi kovin (rpr. cink), zlitin, kompozilov (npr WC-Co), ki so obrabno in korozijsko odpornd. Plasti pripravimo iz prahu izbranega materiala. ki ga 2 veliko hitrostjo brizgamo skozi rr^očan plamen oz. plazmo (high velocity oxygen fueli - HVOF). So zelo goste in v splo&nem tudi kvalitetna S pr^ilno tehniko (npr . HVOF) pa ne morena kontrolirano pripraviti tankih, nekaj ^m debelih kovinskih plasti (npr. niklja). alt pa nekaj mikrometrov debelih visokotempera* turnih keramičnih prevlek, kot je npr. CfN. Pacpa lahko pripravimo debele plasti različnih obrabno odpornih zlitin in kompozitov, kot npr. WC/Co in Crs C2/NiCr, pri čemer stalimo kovinsko fazo, ne pa tudi keramičnih delcev Površina takih prevlek je zelo groba, zato jo moramo posebej Obdelati Vendar je končna obdelava tako pripravljenih pravlek pogosto lažja in cenejša kot obdelava trdega kroma. PrSilni postopek se najpogosteje uporablja v letalski Industriji za pripravo trdih oblog oz. za obnovo izrabljenih deiov z dodajanjem materiala. Ker se material nanaša zelo lokalizirano. je smiselno prekrivati posamezna orodja oz, strojne dele. ne pa tudi večjo količir>o manjSih predmetov. WC-Co-Cr zagotavlja zaščito pred abrazijsko obrabo, prevleka CrC NiCr dobro Sčiti pre<J korozijo, za WC-Co/NlCrMo pa je značilna odpornost proti abraziji, zagotavlja pa todi 7^ln riabrn adhezijrt


Oorsnje
Posoda

HitQiMi^oda

Slika 1. Shema naprave za termični pr$ilni nano$ zaščitnih prevlek (HVOF)

C^SSSSSSSS'
i

It'll''
•	»«III
•	k	• > i < » « i	« I I \ k
I « < • »
4 • • r 4
• I I I I
aS

H
J
Siika 2 Shema nsprave za pripravo zaščitnih prevlek s kemijskim rjanašanjem iz parne faze oO prisotnosti plazme (PACVD) ^S-pod^age P-plazma H grelnik, G delovm plini)
Ob prisotnosti plazme je temperatura, pn katpn steče kemijSka reakcija, bisNeno nizja - tako lahko npr prevleke TiN in TiCN nanašamo pn temperaturi približno 300'C. Razelektritev v reaktorju dosežemo, če tlak plinske mešanice znižamo na nekaj mbar, vzbudimo pa jo lahko na več načinov (a) z negatrvno elektrodo, ki se nahaja v posodi nasproti podlagam, (b) z indukcijsko tuljavo, ki jO vzbujam o Z visoko frekvenco (c) s kapacilativnim vzbujanjem in (d) z mikrovalovnim vzbujanjem. Za razliko od konvencionalnih naprav za nanos zaščitnih previek CVD, ki so poceni {vendar zaradi visoke temperature nanašanja nepnmerne za nanos zaščitnih prevlek rta podlage iz večme tehnološko zanimivih materialov), so PCVO naprave cenovno primerljive s tistimi za PVO nanašanja, venctar je njihova uporaba omejena z relativno visoko temperaturo nanašanja.
2.2 Kemijski nanos iz parne faze ob prisotnosti plazme (PCVD)
Bistvo postopkov kemijskega nanašanja iz parne faze (PCVD) je kemijska reakcija med izbranimi plini na vročih podlagah in v plazmi. Reakcija je lahko termični razkroj (piroliza). substitucija ah dvojna substitucija. Klasičen zgled dvojne substitucije je nanašanje trde prevleke TiN na podlage po shemi:
TiCU -H NH3+ 1/2H2-^TIN + 4HCI
Težavo pri PCVO-postopkih nanašanja prevlek predstavljajo stranski produkti {npr. HCl), ker poškodujejo podlago in ker so ekološko sporni. Kot izhodne snovi nam v večini pnmerov rabijo halogenidi prehodnih ele* mentov, ki sohlapljrve spojine, zelo občutljive na vlago m delo z njimi zahteva posebne varnostne ukrepe. Nevarne halogenjde lahko nadomestimo s kovino-or-ganskrmi spojinami (govorimo o postopku "Metal Or» game Chemical Vapour Deposition - MOCVD"). Kovino-organske spojine lahko pripravimo Skoraj za vse kovinske elemente, vendar je njihova cena visoka.
2.3 Fizikalni-vakuumski nanos iz parne faze (PVD)
Osnova vseh postopkov nana&anja zaščitnih prevlek PVO sla (reaktivno) naparevanje m naprSevanje ob prisotnosti plazme, s katero aktiviramo (disociiramo, vzbudimo ali ioniziramo) atome tarče, reaktivnega oz merinega plina. Govorimo o aktiviranem reaktivnem nanašanju {Activated Reactive Physical Vapour Deposition - ARPVD). Če so podiage električno prevodne, priključimo nanje negativno električno napetost (do 200V) ih na tak način pospešimo nastale ione na površino rastoče plasti. Tak postopek nanašanja tankih plasti se imenuje ionsko prekrivanje (Ion Plating • IP) Ioni z veliko energijo povečajo površinsko difuzijo, kar ima odločilen vpliv na mikrostrukturo plasti m posledično na njene mehanske lastnosti, adhezijo. korozijske m druge lastnosti Z vakuumskimi postopki nanašanja lahko v principu pripravimo plasti skoraj poljubne kemijske sestave na skoraj poljubno podlago Tako lahko pripravimo ne le kovinske prevleke in nji hove zlitine, ampak tudi keramične prevleke, večkom-ponentne in večplastne prevleke. Temperatura nana-^nja je med 100 m 500^
plazertislii curek
S
t«Qklivni phn
S.

kOtOdQ
Ar _ p0dt09e
\ o
T[2i-
lA
S
vckuuni
I -•— lul )ovg
izvir Ti

Sitka 3. Sriema napravs za nanos PVD prevlek s pomočjo nizkonapetostnega plazemsk&ga loka loka (BAI 730)
Hrapavost zaščitnih prevlek PVD Je navadno primerljiva s hrapavostjo podlage Korozijska obstojnost pa je zaradi ti. "pin hol" defektov nekoliko slabša; na mestih, kjer se pojavijo defekti te vrste, pnde korozijski medij v direkten kontakt s podlago Njihova obrabna odpornost pa jd odlična. Zato lahko 250 ^m debelo plast trdega kroma nadomestimo s 1*5^^*1 debelo prevleko CrN. Hitrost nanaSanja je 1-5 kim/h. Ekološko so PVD prevleke neoporečne.
2.4 Kombinacija galvanskih in PVO-prevlek
V veliko primerih lahko kombiniramo galvanske in vakuumske postopke nanašanja tankih plasti. Tak primer je npr. zabita orodij za brizganje plastike: na površir>o orodja z elektrokemijskim postopkom nane* semo najprej plast Ni-P. ki rabi za korozijsko zaščito; nanjo pa z vakuumskim postopkom nanesemo trdo zaščitno prevleko {npr. TiN). Oba postopka kombini* ramo tudi v primerih, ko je podlaga Iz materiala, ki se ga ne da neposredno prekriti z galvanskimi postopki. Zgled za to so titan m njegove zlitine, ki jih zaradi zelo močne pasivizacije površine ne moremo zaščititi z elek-trokemijskimi postopki. Zato na podlago najprej napršimo tanko plast npr. zlata, ki pa jo nato "ojaČImo" z ustrezno galvansko prevleko. Sicer pa lahko podlage 12 titana (in tudi nerjavečega jekla) zašatimo s PVD-prevleko direktno, brez vmesne plasti. Tanko plast galvanskega zlata pogosto nanesemo na dekorativno prevleko PVD-TiN, da prilagodimo barvo oz. da privarčujemo zlato. Ker je keramična prevleka TiN relativno dober električni prevodnik, je tak postopek praJ<t)čno izvedljiv Enak postopek zaščite oz. deko* racije uporabimo tudi v primeru, ko je podlaga iz električno neprevodnega materiala (plastika, keramika) • na podlago najprej naparimo ali napršimo tanko plast iz električno prevodnega materiala, na to plast pa z galvanskim postopkom nanesemo ustrezno zaščitno oz. dekorativno prevleko
Trde prevleke PVD (npr. TIN, ZrN. CrN, TiAlN, TiCN. nC) se zaradi visoke mikrotrdote in lepe barve uporabljajo tudi v dekorativne namene. Pri reaktivnem postopku nanaSanja lahko s spreminjanjem sestave spreminjamo barvo v širokem področju: od sive, zlate. rjave> do temno modre, antracitne In črne Zgledi za uporabo so: ohišja ur, okvirji očal, kopalniška kovinska oprema, Jedilni pribor, modni dodatki itd. Čeprav so trde zaščitne prevleke kemijsko zelo obstojne, pa so v kombinaciji s podlago pogosto korozijsko neobstojne, zlasti kadar je podlaga iz nežlahtnega materiala. Še posebej težavno Je prekrivanje predmetov iz zlitin, kot so medenina, novo srebro in cinkove litine. Korozijo osnovnega materiala povzročajo drobne pora ("pin-holi") v tanki PVD'prevleki. Problem lahko rešimo tako. da najprej z galvanskim postopkom nanesemo tanko vmesno plast npr. niklja (5-7 ^ym) ali zlitine Pd-Ni (z 20 mas% Pd). Zaščita z galvanskimi prevlekami le boljša, ker so le te v splošnem bolj kompaktne (goste). Ker povzroča alergije poskušajo nikljeve oz. NiPd-prevleke nadomestiti s plastjo CuSn'i>CuSn(Zn). Tudi sicer je pri vmesni plasti pogosto potrebna prilagodKev prevlek.
Primer kombinacije PVD in galvanskih prevlek je tudi zaščtta oz. nanos dekorativne previeke na podlage iz korozijsko neobstojnega materiala, npr. medenine m aluminijevih zijtin Ca^lv^n^k^ prflvlpkp v t^kih pnmAnn rabi predvsem kol korozijsko obstojna vmesna plast. Približno 0,4 m debela PVO-prevleka pa zagotavlja visoko odpornost na razenje in ustrezno ban/o.
Trde zaščitne prevleke, ki jih pnprav^mo z vakuumskimi postopki nanašanja, prinašajo še eno pomembno prednost. Relativno trde materiale, iz katerih so narejeni mnogi tehnični izdelki, lahko nadomestimo z mehkejšimi. ki jih je lažje in zato ceneje obdelovati {npr medenina), njihove mehanske karakteristike pa izboljšamo s trdimi zaščitnimi prevlekami.
PVD. plast
PVD-Au		gal Ni
PVD-TiN	PVD-TiN	gai. Cu
gel Ni-Pd	gal Ni	gal Ni
gal Ni	gal. Cu	kern. Ni
podlaga	podlaga	podCaga
medenina	cinkova lit.	polimer
Slika 4. Nekaj značilnih primerov zaščite nekaterih podlag s kombinacijo galvanske in PVD prevleke
gal Au	gat. na nesena kovina
PVD-TiN	PVD • kovina
Podlaga: jekk). titan	podlaga polimer
Slika 5. Primeri zsščire in dekomcije raziičnih podlag s kombir^acifo PVD in galvanske prevleke
TaOela 1. Primerjava railičnih metod nano$a zaščitnih prevlek
	Kern, nanos iz pame faze (PCVO)	Vakuumski nanos a parne faze (PVD)	Elek1ro-kemi|skj nanos (£KP)	Ter. pr^ilna teh {HOVF)
UporaDncst	zelo omeiena	univerzalna	omejena	zelo 0(iie|ena
Debeljna (^m)	&-20	0,5-5	0,5-1000	do 1 mm
Temp podlag CC)	700-1000	<500	<dO	
Tlak (mbar)	>0.1	10^-10*®	nanos iz elektrolita	<200^0
Hilf nanaSania	1C^50 nm/min	10*100 nm/min	>1 unVh	
Enakomemoat ptektitja	dobra	zadovoljiva	ftem. nanos zek> dobra: gafv. oanos omejena	zelo siaiM
Velikost podlag	velika	ome)ena	poljubno velika	m ome]<tve
VeNkost polnitve	velika	omejena (velika pri 'in-line' napravah)	velika	1 _ J
Cena naprave	visoka	visoka	majhna	majhna
Kontrola ptc)ce$a	enostavna	enostavna	enostavna	zahtevna
Cena ronoco	visoka	visoka	niska	r>izka
Mikrostruktura	večinoma kristaltnična	amorfna, knstalinična	amorfr>a, kristali nična	
Napetosti v plasti	termične	velike notr. nap	majhne notr nap.	majhne
Poroznost, razpoke	možne	goste plastj ("pin hol' defekt)	v splošnem goste plasti, razpoke	
Optijemliivost	zelo dobra	dobra	dobra	dobra
Čiščenje poOlag	ni pomembno	zelo pomembno	zelo pomembne	ni pomembno
Nanos zlitin in spojin	možno	enostavno	možno	rT>ožno
Nanos keramičnih prevlek {MeN, MeC)	možno	možno	m rT>ožno	ni možno
Nanos večpkasinih struktur	možno	enostavno	možno	ni moŽTK»
2.5 Primerjava elektrokemijskih postopkov priprave prevlek z alternativnimi
Postopki nanašanja prevlek, ki bi lahko bili alternativa ekološko oporečnim, torej obstajajo in so v določenih prim^nh tudi že ekonomsko sprejemljivi. Vendar pa zamenjava ni enostavna. Postopek Je treba prilagoditi zelo konkretnim razmeram, ki jih zahteva uporabnik. Medtem ko so vakuumski in plazemski postopki nanašanja zaščitnih in trdih prevlek relativno zahtevni in jih je nekoliko težje vključiti v proizvodni proces, so termični prsilni postopki enostavnej&i, vendar manj ponovljivi, pa tUdI kontrola kvalitete je zahtevna in draga. Postopek je tudi neprimeren za nanos zal&čitnih prevlek na veliko število majhnih podlag, ker se material nanaša na relativno majhno površino.
3 Ekonomska analiza alternativnih tehnologij
Na oeno nanosa vpliva veliko parametrov, ki jih moramo ustrezno ovrednotiti. Odvisna je od cene same naprave za nanos, od njenega delovnega volumna in od hitrosti nana&anja (ki določa čas. potreben za nanos prevleke in s tem število nanosov na dan). Glavna stroška sta investicija v samo napravo in stroški operaterjev. Stroški za tarčo oz. material za nanos prevlek so zanemarljivi v primerjavi s prejšnjima. Polovico delovnega časa operaterjev je vezanega na polnitev oz. praznjenje naprave z deli, ki jih želimo prekriti, in na pripravo le^teh {čiščenje, poliranje) ter črpanje vakuumske posode do visokega vakuuma.
Gas nanašanja ni odvisen samo od postopka nanašanja, ampak tudi od zahtevane debeline prevleke. La-ta mora biti pogosto večja od hrapavosti podlage, ki je lahko tudi nekaj ^im. Prevleke, ki jih pripravimo Z metodami, ki zagotavljajo velike hitrosti nanašanja, kol sta npr naparevanja s katodnim lokom ali termična pršilr^a tehnika, linajo pogosto veliko «evilo defektov in slabo oprijemljivost (adhezijo). Število defektov v prevleki v večini primerov narašča z naraščajočo hitrostjo nanašanja.
SploSno prepričanje strokovnjakov v industriji je. da so vakuumski postopki nanašanja zaščitnih prevlek veliko dražji od galvanskih. Delno je to res. vendar ja predvsem posledica majhnega delovnega volumna obstoječih naprav za nanos. Ce pa primerjamo cer^o cm^ prevleke 02. ceno na enoto volumna (vključno s ceno končne obdelava), potem lahko ugotovimo, da je pri novih metodah zaščita površin pogosto konkurenca ali pa celo nižja od cene galvanskih prevlek.
Nove metode prinašajo v splošnem določene spre* membe tehnološkega postopka priprave podlag (npr. dodatna toplotna obdelava, brušenje, poliranje in čiščenja površine po nanošu prevleke). Tako moramo npr. prevleke, ki smo jih pripravili s termično pršilno metodo (npr HVOF), naknadno obdelati zeradi grobe površine in neenakomerne debeline. Pred nanosom relativno tanke PVD-prevleke moramo površtno pod» läge skrbno obdelati (hrapavost podlage ne sma biti vdčja od debeline prevleke). Ker ima le-ta bistveno manišo trdoto kot prevleka, je ta delovna operacija cenejša od obdelave površina po nanosu prevleke.
Za določeno vrsto uporaba (v letalski industriji, vojaška industrija), in kadar je zamenjava nekega strojnega dela zelo zahtevna in dolgotrajna, ima nova tehnologija zaščite absolutno prednost, ča le poveča trajnost izdelka.
Na ceno in uporabnost novih tehnologij vpliva tudi geometrija izdelka. Na podlage s komplicirano obliko je namreč veliko težje in zato tudi dražja nanesti enakomerno prevleko kot na tiste z enostavno obliko.
Podrobnejša analiza pokaže, da so PVD*prevleke debeline do 6 cenejše od galvanskih. Debelejše PVD-plasti pa so dražje od galvanskih, vendar lahko pričakujemo, da se bo s tehnološkimi izboljšavami
PVD-postopkov in zaradi povečevanja stroškov galvan-skih postopkov nanašanja (zaradi večjih stroškov čisčanja odpadnih vod) konkurečnost pn/ih v primerjavi z drugimi še izboljšala.
4 Sklepi
PVD-prevleke so realna aHernativa ekološko spornih galvanskim oz. elektrokemijskim prevlekam, vendar so zaradi dragih naprav za nanos m majhne velikosti polnitve le*teh v splošnem dražje od galvanskih. Če pa primerjamo cano om^ prevleke oz. ceno na enoto volumna, ugotovimo, daje cenaP\^-prevlekžedanes nižja od tiste za galvansko. Ker stroški čiščenja odpad* nih vod, ki nastanejo pri nanašanju galvanskih prevlek, naraščajo, pričakujemo v bližnji prihodnosti povečanje cenovne konkurečnosti PVO-prevlek. Njihovo konkurenčnost bodo povečale tudi naprave za velikoserijsko proizvodnjo, ki šo Se v razvojni fazi
7 Literatura
/1/ K OLw«gg, M Granam, P cnang, F Raslagar, A Gonzales B Sartwell
The teplac«m«nl of dl^cdopldluig Surfte« dTK] Coabngs Technology, 19d6 99-106 /2/ H A Jetin
AItdfnairva Ba$cl*iKiitungsverfahrer - Konkuraru oddr Er9an-2ur>g
v zborniku $imp02ijei 'CaTvanische Schichien'. Tecrini$i:h« Akadsmia Eislingen, 1996 /3/ K PekJmann.G Beiling^r PVD vesus Galvanik
50 I 996. 5. 400-402
/4/ K O. Legg
Econon^<^|y Viable HarO Chromium Aliemaiives Plalm^&Surlace Fimtnirg, Jur/ 1996.12-ld /5/ H Schack. U Kopacz
Kombination won Galvanik gno PVÜ-Besch<chiung MelalloberHache. 48.1994.6. 400-403 yS/ H Errtan
Komb<nation von Galvano« und PVO- Tacrtn* MelalloberHacha. 44.1990, 2, r?! Regina Aul
Gaivan* und pvd
Melallobarllacna 50.199«. €06-809