Natisov 14.000.   Štajerc stane za celo leto samo 60 krajcarjev.
iStvo iu upraviteljstvo v Pluju v gledališkem poslopju.
p^-^X IBSbjtrc  izhaja vsaki   drugi   petek, J II          [ dWiraii t dne naslednje nedelje.
Dopisi dobrodošli.
v in ar-
sano iz-
m se ne vračajo in se morajo Ijeilu pondeljka pred izdajo do-ticuc Številke vposlati.
Posamezna Številka vetja v Ptuju za celo leto K 1.-- s poštnino  K  1.20.
Za innerate uredništvo in upravmStvo ni odgovorno.
Cena oznanil je za: 1 stran K 32.—, % strani K 10.—. V« strani K 8.—, '/fl strani K 4.-. Vu strani K 2.—, V« strani K. ti— Pri večkratnem oznanilu je cena posebno znižana.
r. 16.
V Ptuju v nedeljo dne 27. julija 1902.
DL letnik.
Našim naročnikom.
Tistim   našim naročnikom,   kateri
majo naročnino plačati,  smo priložili
poštne čeke in jih opozarjamo  na do-
tinti članek,  katerega  smo  v   tej naši
številki pod 99Bazne stvari" natisnili.
Štajerski deželni poslanci in kmet.
V torek dne 22. tega meseca se je debatiralo v
čelnem zboru o volilni reformi, a glej, vsi naši slo-
i deželni   poslanci zopet niso   bili   navzoči.
>a sploh mislijo naši poslanci?    Že   tri leta se
\i ne vdeležujejo deželnega zbora, čeprav se v njem
tvori o mnogih za nas važnih, prevažnih  potrebah.
je je vzrok iskati? Zakaj ne storijo nič za kmeta?
igovor je sicer žalosten, a jako lakek: ker nimajo
za našega kmete.
Med tem ko so zastopniki kmetov na Zgornjem
5n Srednjem Štajerskem zares tudi kmetje in posest-
jti, in je samo eden duhovnik med njimi, stoji stvar
jri nas drugače.   Naši poslanci so: dohtar Jurtčla,
johtar Dečko,   dohtar   Rozina,   dohtar   Sernec,
upnik Lendovšek,   župnik   Žičkar,   profesor
tic.  Toraj samo dohtar in  dohtar in spet dohtar
župnik in spet profesor — ubogi kmet!
Ali je toraj od teh pričakovati, da bi kaj storili kmeta? Ne nigdar ne! Samo en naš poslanec ni itar ali pa župnik, in to pove vse! Kaj, ali je Ipodnji Štajer bil pri volitvah slep in gluh? Drugače 'i bilo vendar mogoče, da se bi bili izvolili v zbor taki možje, kateri kot kmečki zastopniki ne ijo nič za kmeta, ker imajo vedno v očeh lastne ioje dohtarske, profesorske, farške koristi.
Srednje-štajerski   in  zgornje-štajerski   zastopniki
etov so tudi sami posestniki in kmetje,   samo en
>vnik je med njimi, ni se nam toraj čuditi, da ne
ijajo ti zastopniki kmetov našim spodnje-štajerskim
irfkim  poslancem kot  takim,   ker to   ni mogoče,
jt in posestnik ne   bode dohtarju   nigdar ugajal.
ito pa nočejo   delovati   naši   dohtarski   in   farški
lečki zastopniki z omenjenimi zastopniki, zato kli-
ijo Bproč* od Graca".   Le   proč od Graca,   tako   si
mislijo nasi zastopniki, potem bodemo delali z našim kmetom kaj hočemo,
Da pa jih gonijo pri tem klicu proč od Gradca zopet dohtarske, profesorske in farške koristi, hočemo ti kmet tudi pokazati.
Ako se odtrga Spodnji Štajer od Gradca, mora se priklopiti kranjski deželi, ali pa mora postati samostojen. Ako se priklopi kranjski deželi, bodejo naša plačila zopet večja, ker ima kranjska dežela veliko večje procente kakor štajerska. Ako pa postane Spodnji Štajer samostojen, moramo imeti tudi samostojno zastopstvo, svoje lastno namestništvo, toraj «%e-šteto število novih služabnikov (beamtnerov) ki imajo mastne službe katere pa mora plačati kmet.
Ali vidiš kmet zakaj se gre? Ali sprevidiš če-gave koristi imajo tvoji zastopniki v očeh? Tvojim zastopnikom roje te službe po glavi, ker ti kmet, ti gotovo teh služb nebi opravljal nigdar. Le proč od Gradca le, potem bode več služb, in dohtarji so dosegli svoj namen, svoj cilj. Ti kmet, ti pa bodeš plačeval in zopet plačeval, pa kaj ne, saj rad daš, kaj ti je za denar, saj ga je dovolj, saj rad plačuješ, ker imaš take dobre, take nesebične poslance! Pa kaj mar? Tvoja koža pa še ti vendar le ostane!!!
Našim kmetom.
(Dalje.)
Žalibog še se nahaja med našim ljudstvom mnogo robatosti in surovosti, kojima je navadno iskati vzrok v neusmiljenosti ali pa v lahkomišeljnem življenju. Gospodar, kateri pusti svojemu hlapeu svojo živino tepsti, gotovo ni dober gospodar, on je, da mu dam pravo ime, neusmiljeni surovi potepuh. Živina je nema. ona se ne more braniti, človeški dnh si jo je podjarmil, in ona mu rada služi. Vnebovpijoča krivica pa je, ako ti vola, kateri ti je celi dan dobro vozil, samo radi tega, ker je samo enkrat napačno stopil, ali mimogrede posegel po travi, katere se mu je zljubilo, zato nabiješ. Gospodar, ti si človek, pametno bitje, živina pa je brez uma. Nekega gospodarja je vprašal novodošli hlapec kje da ima gajžlo, ker ne more nobedne najti, ta pa mu odgovori: „ Jaz ravnam s svojo živino tako, da mi ni treba gaj-žle, ona me uboga na besedo." Ravno pred par dnevi

so gonili knpci z daljnega sejma več volov. Pri vročini, katera je vladala zadnje dni, se je zgodilo, da je živina trpela veliko žejo. Ko so prišli do neke vasi, se je zgrudil nekemu gospodarju veliki lepi vol na tla in je bil takoj mrtev. Dokazalo se je, da je vol poginil radi žeje, a gospodar njegov pa je bil celi pot — pijan! Kmetje to pove dovolj! — Kako pa je vendar mogoče, da še se v naših razjasjenih časih najdejo med našimi kmeti take surovosti? Tudi to Vam bodem povedal. To je radi tega, ker stariši ne skrbe za pravo odgojo svojih otrok. Otrok se igra na primer z domačo mačko in njenimi mladiči ali pa s hišnimi zajci. Pri tem žival iz nevednosti trpinči. Mati pa se temu trpinčenju smeje in reče: „Glej ga, kako močen je moj fant, to bode korenjak, danes bi bil mačko ubil, tako jo je udaril s Šiboj. „ Ljuba mati, jaz pa to povem, kaj stori prava mati pri takem prizoru. Prava mati vzame šibo in pokaže otroku na njegovem telesu, kako boli, ako pada šiba po kakem bitju, in prepričana bodi, otrok ne bode nikdar več udaril po živi stvari! Mnogo se greši pri naši deci s tem, da se jim surovosti vcepijo že v mlado dušo. V nekej vasi na Ogrskem so preteklo zimo imeli koline. Zaklali so si velikega prašiča in vganjali so pri tem delu navadne burke. Hlapec ig držal skledo za kri, a gospodar je zabodel svinjo, katera je seveda cvilila. Gospodar re<5©: „1.0 tiho bodi, saj bode kmalu boljše!" Celi prizor sta gledala še ne »letna fanta gospodarjeva. Ko so se par dni pozneje igrali vaški otroci za hlevom, domisli si naenkrat eden gori omenjenih dveh fantov in reče: „Zdaj pa bodemo igrali koline. Sosedov Tonče bode za prašiča." In prijeli so Tončeka mali paglavci, eden je letel po skledo, drugi po nož. Vrgli so ga na tla, in gori omenjeni 51etni fant ga je zabodel ravno tako, kakor je videl zabosti očeta doma svinjo, in ker je dečko kričal, je dostavil besede: „Le tiho Tonček, saj bode kmalu boljše!" — Otrok je par ur pozneje umrl. Ako usmrtite kako živino, nima pri tem vaša deca nič opraviti! Med kmeti se pravi, da ne sme noseča gospodinja videti krvi, ker bi se lahko „zagledala", in nikdar še nisem videl nobene take ženske, katera ne bi bila na to pazila. Zakaj ste v tem tako stroge naše gospodinje, zakaj skrbite za otroka, kateri še ni rojen, za tega, ki že ima um in spomin pa ne?
„Šiba novo meso poje", je star pregovor, in njegov pomen je, da se ne sme starišem, ako hočejo, da bode kedaj kaj iz dece, smiliti otrok, da ga je treba tudi včasih ,,našivati.u Toda dragi oče, draga mati, ne kaznuj pregostokrat tvojega otroka, ker se drugače na šibo navadi, ne more tako rekoč brez nje živeti. Za malenkosti naj zadostuje beseda. Ako pa otroka kaznuješ, kaznuj ga tedaj, kadar si je zares zaslužil, a kaznuj ga vredi, tako, da bode vedel, da šiba boli, ne pa da ga samo malo pogladiš s šibo, tako, kakor da bi se igral ž njim. Naštej mu jih s šiboj po hlačicah, koliko si jih je zaslužil, in potem ga pusti naj se izjoče. Ne pa tako, kakor je pri nas na kmetih navada, da udari oče otroka z rokoj,
ali s palicoj, namesto s šiboj, pri tem seveda n(fl manjka navadno kletvice, otrok pa beži k materi.! in mati ga brani, milnje, in mu da zato, ker je l>il bit, kako sladščico. To je veliki pregrešek. Ako kazi nuje oče otroka in pribeži of rots k materi, mora man! otroka podariti in rečti: ..Prav se ii je zgodilo, <UI so te oče natepli, zakaj pa nisi bi! priden! Idi prol sit očeta odpuščanja, ker te bodem drugače nalepi! še tudi jaz!" Taka kazen bode tudi pomagala in! prepričani bodite, da bode otrok nerednost za katero! je bil kaznovan tudi opustil.
(Dalje prihodnjič.)                                        ai -----------------------------------------------------------d(
Razno stvari.
■
Pismo enega naših naročnikov v Ameriki. (Sparil
Minn,  Severna Amerika, dne   i. julija   1902.)    ::lbngl nŠtajerc!a   Najprvič srečen pozdrav od tvojih   somiH ljenikov   tostran velike   mlake.    Vsakokrat   se« veselimo, ko prideš po dolgi vožnji k  nam.  in elovekl nekako čudno čustvo napolni,  ko mu   prinest« z dalji nega, domačega kraja napredni časnik pozdrave.  Tukaj seveda   imamo  popolnoma   drugo  življenje,   tukaj j« vsaki naprednjak.   Tem bolj pa nas veseli,   da se I žarel  ta  duh  v  preljubi  naši domovini,  na milem n;ul Štajerskem tako krepko širiti in razvijati. Ljubo dom« kdor ga ima, ali kakor že pravi pregovor, in res I svet velik,  tudi  drugod so srečni ljudje, tudi  <lni;>ol se da   živeti, a najboljše je doma.    Ljubi   kmetje il delavci na Štajerskem, verjamite mi,   ker  sem   si ;l dobro skusil.   Ne izselujte  se  v Ameriko, ne   zapisi čajte domovine,   ker   tukaj   je   sicer   marsikaterem! sreča naklonjena, a zato pa sto in sto drugih  nje™ sestra — nesreča, brez usmilenja ugonobi.  — Drafl „Šfcijerc", mi te že delj časa poznamo, da si poštefl korenjak, da ljubiš   pravico,   katera se   dandanes I malokje najti zamore. V prvi vrsti ti hočemo nave« prilizjenost agenta Franc Mislerja v Bremenu.  Kakol je znano, piše on v vsaki pratiki, da on   popotni Bremena   s samimi   brzoparniki   v Ameriko prevažM kateri za to vožnjo ne   rabijo  več   kakor   6 dni.   TI je   grozovitna laž!   Ko pridejo   namreč   popotniki   I izseljenci   v   Bremen,   je   njemu    brzoparnik    vednl prenapoljen. Popotniki nimajo druge ladje in se ml rajo po njegovi volji peljati v parniku, s katerim pil dejo še le v 11 do 13 dneh v Ameriko.    Stem vol ljudi za nos, tako da morajo čakati po celi   teden I Bremenu.   Živež in   oskrba je pa tako slaba,   kaki za   svinje,   nesnaga   in   nesramnost tako   velika. I je   Človeka   strah,   ko   vidi   nesramna   počen j an J matrozov z mladino  drugega   spola.    Ako   žel kateri potovati  v Severno Ameriko naj se ogiblje teM priliznjenega agenta   spredi   in   zadi.   Naj   si   izbel rajši kako drugo pot, naj že bode katera bodi.   \'J topleje priporočam vsakemu Red Star Line (Oporni uredništva: to podjetje ima tudi v „ Štajercu" oznanilo« Red Star Line ima parnike, katerih  vožnja traja z! res samo 6 do 7. dni.   Pri   tem podjetju   je   vožnl sigurna, oskrba in hrana ste jako snažni. Priporočal tudi   francosko   parobrodno   družbo čez   Paris-Tlavl

U „Štajerc" nadalje ti naznanjam, da se nam renskim rojakom tukaj še dovolj dobro godi. Naj-jja dobrota je tukaj pač ta, da se klerikalci ne Žajo v delavske zadeve, ter da nimamo tukaj nitih jezikovnih bojev. Tukaj sme Človek govoriti ai jezik, več jezikov zna, večim narodom lahko njih vprašanja odgovarja. Za danes samo to, dragi
■ napredni   „Štajerc", ki  prihajaš k nam z milega
■ Štajerja, drngokrat ti bodem pisal več, označil lodem naše življenje in tako dalje. Toraj pa skle-I, ker veni. da imaš Že polno dopisov, da ti itak ■ankuje prostora. Le tako naprej vrli „Štajerc", od l dobiš že   v prihodnih   dneh   zopet   lopo   število
■ naročnikov. Naročnina pride obilna in kmalu! ■n pozdrav od tvojih rojakov in ljubiteljev tostran Ke mlake. Gospoda urednika sprejmita tudi Vidva
■ bratski pozdrav!4'                                       J. R.
I Našim naročnikom. Ako se je hlapec celo leto Bil da je opravil gospodarjevo delo, mora se ta Rudi na njega zmisliti in   mu to   delo  poplačati.
■ pa imata navadno tedaj, ko preteče leto, svoj k. ker na svetu ni nič zastonj razven smrti, pa ■n tej morajo zaostali mnogo plačevati. Naš list p na leto 2 G  krat.   in   ima 16 strani,   velja pa
p GO   krajcarjev.   To je   gotovo  jako   malo,   od
I 60   krajcarjev   pa še moramo mi plačati na
p krajcarjev za same marke. „Štajerc" Vamdonaša
k novice,   smelo trdimo, da Vam zazjasni marsi-
lonro, on Vam takorekoč tudi služi. Ne smete mu
■ zameriti, ako Vas danes nadleguje in Vas prosi, I pregledali   ž njim   tudi   malo   račune.   Veliko
■ vrlih naprednih kmetov, kateri   so naši naročje plačalo list   že za naprej.   Prav srčna hvala
I In to je tudi prav, ker povsod na celem svetu Kujejo listi naprej, saj moramo mi tudi marke Be, tisk in papir plačati takoj.   Nekateri so za-i     I malo zadi,   ali pa so   pozabili, ker kmet ima Ifikrbi in lahko na to ali ono pozabi. No, je že ■ovek ima to slabost, da posebno lahko to po-Bajje kje za plačati. Že za naprej smo prepri-o    Ha bodo BFihpos" rekel — glejte „ Štajercu se '■   Hb> ker je začel tirjati. a  vendar ni tako hulled mora biti povsod. Mi moramo plačati pa-»-    ki. naše delavce, marke itd., kakor že omenjeno Ice dobimo   ničesar zastonj,   toraj pa nam ne li    gotovo nobeden pošteno misleč človek zameril, ako v    IniDJamo na njegovo dolžnost. Vsem tistim, or    Be imajo za plačati   list,   smo  priložili poštni :"hi    I toraj  prosimo   naj nam   pošljejo   naročnino. ija   lii poštnega čeka stoji tiskano „Erlagschein — H.   lica1. Prosimo   naj  napiše vsaki,  kateri bode ga   i    r, nad te dve   besedi tisto  številko, ka->re   Ina na   svojem   atresu,   po katerem   dobavlja aj- j       'n ("e nima številko, naj napiše nad gori iba   be besede   ., Ponovim naročnino".  Toraj tako o!)   fcer:
za-                           8465
;nja              fcrlfljfdjeitt — Položnica
■am                           ali pa
vre.          Fbnovim naročnino
(Erlajfityeiii — Položnica
To radi tega, da nam mnogo dela prihrani, in da se izognemo mi in Vi neljubih pomot. Prosimo oddajte tudi denar na tisti pošti, na kateri „Štajerca0 sprejemate, in tudi zapišite na ček ravno tisti atres pod katerim Vam pošiljamo naš časnik. Kdor kak dolg odlaga, navadno tndi na odlago pozabi, toraj prosimo pošljite vsaj do prihodnje izdaje. Vsak, kdor list sprejema, je postavno tudi zavezan ga plačati. Že za naprej vas zahvaljuje za Vaše točne pošiljatve Vam ud an i                                  „Štajerc".
$t. Juri v Slov. Goricah. „Dragi gospod urednik! Prosim Vas, da se naslov mojega »Štajerca"  prepiše
na mojega brata........"  (opomba uredništva:
tukaj stoji ime in kraj). „Jaz moram „Štajerca" zavoljo misijona odstraniti, jaz ga potem pri mojem brati lahko berem! S pozdravom ..." (Opomba uredništva. Te vrstice povejo dovolj! „Fihpos" koliko pa daš za  to  pismo?)
Od sv. Barbare v Halozah.  V tukajšnji  občini
se je pred par   mesci premenil občinski  predstojnik, kateri si je na vse kriplje prizadeval   doseči to čast. Veš   ljubi   „Štajerc",  to   ti   je visoka  glava,   samo vendar nizke postave. K njemu se ne sme priti, tedaj, ko   bi človek  kaj  rad od   njega, ampak dal je tu gospod oznaniti, kakor je v mestih navada  uradne ure, in sicer za nedeljo popoldne.   Oštir je tudi nad gospod   občinski   predstojnik   — ne,   moramo   rečti gospod žnpan, zato pa je nastavil uradne ure na nedeljo,   ker  si je   gotovo mislil,   da bode tu in tam. kateri občan gotovo tudi kaj plačal, bodi si pivo ali vino, ali celo hudičevo olje. Kartati   tudi zna dobro, in  je jako   vesel, ako   zato pajdaše   dobi. Poprej je bilo pri nas tako,  da je bilo vse eno kdaj je prišel kateri občan k občinskemu uradu, če je bil le predstojnik doma. je rad storil kako uslugo. Zdaj se posestniki   kesajo,   da   niso prišli bolj   polnoštevilno k volitvam. Mislili so,   da   tako ostane   pri starem, za nasprotnike se nihče ni zmenil. Vendar pa je  bil še en poseben  pogrešek,   kateri se pač gotovo malokje najde. Tudi naše pridne   ženske so pomagale mnogo k volitvam.   Prešnji   naš občinski  predstojnik je bil, saj to ni  greh,  debel.   Imel  je  tudi   dva  občinska svetovalca,  katera sta tadi bila debela.   Vsi trije so bili, debeli, kakor bi jih bila občina nalašč podredila. Zdaj pa so si mislile na-še ženske, kaj bi bilo za občino, ako bi si enkrat sloke občinske gospode zvolili. In zato so prigovarjale volilce k temu, in hvala Bogu, zdaj je naš   občinski   predstojnik   mali in slok, svetovalca   pa   sta   dolga   in   tudi   sloka,  same košice. Bog ve, ali se   bodejo   dali ti trije   podrediti ?   Zdaj še se  njim   nič ne  pozna   zboljšanje,   znabiti   bode boljše, ko   zrastejo   murki.  „Ti stari" pa še so zmi-raj debeli in   krepki,   ni dolgo da sem jih z našega „žpicturna" videl. Včasih se namreč spravim na naš „špicturen," joj   kaj se vse z njega vidi, kaj se vse tje gor sliši. Zadnjič sem pogledal tudi v naš farovž, grozni ropot, da celo kreganje in kletvico sem slišal, kaj pa sem videl, tega pa ne povem! Pa bodeš drugikrat zvedel ljubi pStajerc", moram še bolj natanko pogledati.   Pri   župniku   in   pri   kaplanu    sem    videl „Štajerca",   to pa  me je tako  razveselilo,  da   sem
_ 4 —
hitro zapustil „turen" in jo popihal k Korenjaku. Glej ga čuka, tukaj je gospod Korenjak grozno udrihal po »Štajercu", in vendar se mi zdi, da je Korenjak nekdaj sanjal od deželnega, da celo državnega kmečkega poslanca. No, pesja taca! to bi bilo poslanstvo! Srečno „Štajerc!u moram iti drugoč na turen! —  jjŠpictiiren1*.
LeskOVŠka nova Šola. „Štajerc" kot prijatelj šole. „Pod tem naslovom piše slavnoznani leskovški nadučitelj S tok las v nNašem Domu", med drugim tole: „ Šolsko poslopje v Leskovcu je v tako slabem stanu, da je uradna komisija izrekla, da se mora sezidati popolnoma novo poslopje, a učiteljstvu se mora priskrbeti takoj drugo primerno stanovanje, ker v sedanjem niso varni.4—Temu gospodu pa bodemo mi Leskovčani vendar le morali pokazati pot tje dol k Sotli nazaj. Največji siromaki celega ptujskega okraja smo mi Haložani. In posebno v Leskovcu nas tlači strašna nesreča trsna — uš. Srce človeka boli, ako vidi nekdaj prekrasne naše haloške hribe, naše brege, kako atoje prazni brez vinske trte. Naši manjši posestniki so zapustili in prodali navadno Bvoje posestvo, par krajcarjev, katere so dobili za nje, so kmalu porabili in sedaj so večinoma viničarji, in žalibog ravno tam, kjer so poprej gospodarili. Naši kmetje so se zadolžili tako, da ne najdeš ne v celi fari enega večjega kmeta, kateri ne bi imel dolgov, in sicer dosti, da, toliko dolgov, da že neve kaj bi začel. Vina nima prodati, ker nič ne nabira. Travo ali krmo mu navadno poplavi, tako da ne more rediti živine, žita ni pripravil Haložan nikdar toliko, da bi ga lahko prodaval, pač pa se mu poje vsako leto, hajd z zakolom v mesto po žito. Ljubi ,,-štajerc", večina našega ljudstva strada in sicer giozno strada, ker naši kmetje ne morejo dati siromakom nič zaslužiti. A naše ljudstvo je preponosno, da bi tožilo svoj glad, v svoji stiski molči, čeprav se polasti marsikaterega od nas včasih — obup, čeprav z tužnim duhom zre v temne bodoče čase. Kaj bode z nas? — A glej v tem občnem, tužnem položaju, v tem groznem boju proti bedi, proti gladu, je nastopil nadučitelj Stoklas pred prejšnji naš občinski odbor, in zaslepljeni klerikalec je začel morda iz samega dolgega časa agitirati za novo šolsko poslopje. On je sprožil misel, ker je hrepenel po časti, ker je hotel v lepem, velikem prostranem šolskem poslopja igrati vlogo šolskega vodja, ker je hotel imeti lepo prostrano stanovanje za se in za svojo obilno familijo. Raditega je pregovoril prejšnji občinski odbor da so prosili za novo šolo. C. kr. glavar nepozabljeni kmečki ljubitelj grof Atems je enemu naših novih občinskih odbornikov ko mu je ta razložil, da ni potrebna nova šola in da nje ljudstvo noče imeti rekel: „Da, ljubi gospodar, mi od glavarstva Vas gotovo ne bodemo silili k novi šoli, zakaj ste pri teh slabih razmerah sami prosili za njo?" Prosili pa nismo mi ubogi kmetje, ne, prosili nismo mi haložki siromaki, prosila je za njo častihlepnost Stoklasova. Stoklas poberi se iz sredine, ti nimaš srca za nas kmete, za nas haložke, stradajoče trpine. Za Boga ljubega, od kod pa bodemo
ta   Haloz
da akaj t
fcariši
j.
plačevali? Ti se hliniš in hvališ, da si prosil z;.     ,   \ ;
poro pri Zičkarju in Jurteli, no in kolikor ste d<- ^ (
ti in tvoj Žičkar in tvoj Jurtela —   po stari mO1,
nič. Ne en krajcar se ni, dovolil! Od kod b<nlrm^nt. °'JCI
kmetje, kateri moramo seveda  večino k tej *
pomagati, vzeli 20 — 30 tisoč goldinarjev.
na posodo si jih bodemo vzeli, in kdo jih bode p|
Zaslepljeni klerikalni nadučitelj Stoklas nigdar,
troho svojega vinograda prodal, pobral vsesvojeim
Zato pa da nam je hotel nakopati   toliko  doli
mu je, čeprav po zvijači, podelilo  častno obči
Stanovanja za naše učitelje ni?   Zakaj pa nef
ti gospodje toliki činovniki, da ne morejo v g
nem lepem poslopju, kakor je imamo v ta m
njem stanovati? Kaj ne Stoklas, tedaj   ko jo
vala lepa   Menico. v tem    poslopju,   leuaj   j    : vnstusc
tebe to   poslopje   dovolj varno, dovolj   lepo'     ,:.'
naj zapojem zanimivo   in krasno   resnično             verni;
z istega časa, o zlati uri in verižici? Oh zlato ii I
ske — toda dovolj o tem! A sledeee |-a   wi     'romal*
zve" svet. Stoklas je namreč   zapustil   omenjen
teljsko stanovanje in se preselil k svoji goridT
mec,  zato mu je privolil prejšni občinski odbj
čilo, ker mu spada šolsko stanovanje zastonj.
in sliši svet,   ravno   isto   stanovanje je vzel fl
najem. Za tega je bilo dobro, samo za vrl«
kovškega častnega vsiljenca pa ne! Le plačaj fl,OV(M
kmet, le plačuj, da bodeš zapustil kmalu dou "\<>r;t ''
očetov,   le zidaj   temu   vsiljencu in par zaslepB
odbornikom na ljubo velikansko Šolsko poslopji
prej, tem ložje še bodeš včakal   tvojega itak M  <I,-1:''
gotovega pogina. Mi starejši kmetje smo hod™
daj tudi v šolo, naša šola je bila skoraj on;ii;;*aP'an
kolarnici, a glej, brati in pisati vemo vsi boljša^1'1 (
tvoji učenci, vrli Stoklas! Pred par leti smo i ^ras< ^J
ljali našo šolsko poslopje, plačevali smo za tH
bil strah, procenti naših občin, vedno in vedno1
naše gorice so proč, zdaj pa   nam še hoče
kalni vsiljenec, žalibog pravega imena mu nel
dati, napraviti toliko nepotrebnih dolgov, odi
v  sedajnem  tužnem   času  niti   obresti   ne
mogli plačevati. Bog ne daj, da bi mi  HaloS
proti novi Šoli, ne, mi vemo uvažati prav dobri
in pouk naše dece od pravih, dobrin, napredl
lečih učiteljev;   zidali bodemo tudi   nekdaj leL
struno poslopje, ko se bodejo naše razmere zfl
a sedaj, v najhujši   stiski nam  ni  mogoče.
piše Stoklas v  „Našem Domu" :   nKrajni šoli I
je skleni!, da   ima  zidati novo poslopje, tudi' L
so bile s tem sklepom rade ali n e r a d e zadc   kr8^nj
Nadučitelj   klerikalni   Stoklas   je   se\eda   gls|
kraj nega šolskega sveta, da pa so občine „n el
privolile, to ti verjamem Stoklas, intužno grozno!
je, da so se pustili tudi pametni možje, poštenjaBj
do glave, od zaslepljenega človeka k takemu sklea
liti, od človeka, kateri je prišel k nam s culicoil
je sedaj med nami obogatel. Pa plačaj t i Stok  'ls°
vsaki mesec dovolj služiš,  najboljše pa, to ii   dečki
zopet v imenu naših trpinov:   ^Brezsrčni slav(B
poberi se iz naše sredine!"   Celi novi naš ll
deloval
pravil razred
v   prv names
<V\.il(
nad hitro grm o* nosti je izs
zruši
-  5 —
joclbor, v. vrlim našim naprednim predstojnikom, neukim gospodarjem Vidovičom, je proti zidanju te [šole v zdajnih tužnih časih. Živel naš novi neustra-ni občinski predstojnik! — Ce pa si res tepen bil klerikalni vsiljenec, ti ni „Štajerc" kriv, sicer Haložan navadno ničesar ne povrača, česar ni bil fan. — Kmet in občinski odbornik v Leskovcn. Od Sv. Križa na murskem polji. Naše mursko polje tudi napreduje. Tudi med nami se je začelo jfaniti in jasniti, in vsaki kmet, kateri je začel brati LStajercaa, se je pred ram U iz svojega dolgega spanja k boljšemu času. Dragi „Štajerc", naznani v svojih jpredalih tudi kaj se pri nas godi. Tudi mi imamo žalibog takega gospoda kaplana, kateri nam ni povolji, ker ni tak, kakor to zahtevajo sveti nauki istusovi. Gospod kaplan, le bolj pohlevno naprej, vedite gospod, ako bi jaz bil toliko šolan, jaz vendar ne hodil z žaklom po fari zbirce prosjačit, pa bno od kmetov prosjačit, kateri so itak že veliki maki. Vaše ravnanje z našimi šolarji tudi ni lepo ieuo u '" sp n'kakor ne strinja z Vašim stanom. Ali mislite — v g Vi, il;i smo mi kmetje popolnoma gluhi in slepi? j|H)1. ,,j Zakaj pa sovražite ravno tiste otroke najbolj, kojih »i Al s*ar'^' oer(tJ° -Štajercu?:t Gospod kaplan, kaj ne, da l"drugi Je ^am ^a^a Pn$ka ljubša, kakor naši otroci? Ljubša rleca li ^am ie> kakor Vaša. vsa druga opravila. Ako kdo uj °ub " v'"' potrebuje, sto navadno na lovu in Vas se oin svoj mor;t z 'ova Pozv:,,i- da nesete bolniku sveto popot-ilepliei n'c0, "°'cnz :z 1-j'ikavec! Pa še takrat ste vzeli puško 0 -0 j s seboj! Ali še se spominjate, kako se obnašate na k mali gostijah? Ali še veste, kako se tam s kmeti radi odili ni prepirate? Dokaz iz Lukavec in Iljašovec! Gospod laka k kaplan, bodite bolj ponižni zanaprej in se ne prepi-liše ka    raite s kmeti,   ker   Vi   živite   od nas,   ne pa mi od
za pi i dose i nav lemo šoli
Kaji : plaofl r, on in odi olgof ičanst s? S<j
pros namen o  sta \ bilo' ?   Al ogod ) in ndar
o popi . to, d h) rast? ) ta 1
ne d ka e   bd ložašl >bro <f redno1
lopo: i zbolj e. Na šolsk} udi fl adovol
glai
n er]
;noži lijaki klopu ico v Stoklj o ti ilavohli lš lesn
Vas. Ljubi gospod župnik! Mi farani Vas ljubimo in spoštujemo, zatoraj pa smo prepričani, da Vam delovanje našega gospoda kaplana ni znano, drugače bi ga Vi, ki ste tako ljubeznivi in za kmečki blagor in mir navdušeni, gotovo tudi podučili, da nebi good kaplan našega mira po vzgledu drugih kaplanov kalil. To pričakujemo v bodoče od Vas in pa po Jascm ukazu tudi od gospoda kaplana.        Faran.
Ptujska gimnazija. Na ptujski gimnaziji je napravilo 15. julija že 41 učencev skušnjo za prvi razred. Prihodnje skušnje za vstop v ta zavod bodejo se vršile dne 16. septembra. K popisovanju v prvi razred morajo priti z učenci stariši ali njih Bamestniki. Prinesti morajo učenci s seboj zadnje spričevalo dovršenega četrtega razreda ljudskih šol in krstni list. Vstopnina znese 5 K in 20 vin.
Silni nalivi so bili v soboto dne 19. t, m. nad Gradcem in okolico. Pritoki Mure so grozno hitro narasli noseč seboj cela drevesa in izruvano grmovje. Hiše ob Grazbachu so bile v veliki nevarnosti ter so se morale deloma izprazniti. Iz kanalov je izstopila voda ter stala po dvoriščih nad pol metra visoko. Oela požarna hramba je bila na nogah. Dva dečka sta padla v valove, a so jih še vendar rešili. Bregovi so močno raxdjani, tndi dva Mosta sta se zrušila. — Na železniško progo blizu Zidanega Mosta
so navalili gorski potoki toliko kamenja in peska, da sta bila nekaj časa oba tira popolnoma zasuta. — Na zagorski železnici Varaždin-Zagreb bi se bila zgodila skoraj velika nesreča, ker je poštni vlak zaril v blato in pesek na progi. Prednji vozovi so močno poškodovani, dočim je vseh 25 potnikov ostalo neprizadetih.
Pijonir v smrtni nevarnosti. Dne 14. t. m. bi bil v Ptuju k malu utonil nek pijonir. Na Dravi so se namreč vršile vaje, pri tem je zadel Čoln, v katerem sta bila dva pijonirja, s tako silo v mostni steber, da je en pijonir padel v vodo in bi bil gotovo utonil, ker je bila na onem mestu reka posebno deroča, ako ga nebi bil nek poročnik z lastno smrtno nevarnostjo rešil iz vode.
Iz PoliČan. Naš zdajni g. župnik je pač prav poseben gospod, kajti skraja se je hlinil miroljubnega črez vso mero, polagoma pa je pozabil na Kristusove besede: „Mir Vam bodi in ljubite se med seboj". Med drugim je pozabil naš g. župnik, da je dušni pastir za vse farane brez ozira na politično in narodno mišljenje. Začel je šuntati ljudstvo, saj ob času volitev ni najslabša bajta, da ne bi stopil v ta namen črez prag. Mi ga opozarjamo na besede: Kdor seje veter, bode žel vihar. Ljudstvo je razkačeno in znalo bi se mu pripetiti razmerje njegovega predprednika, kteri je, ko je farane do vrhunca razkačil, prevandral v slovenjegraški okraj, tla so mu v PoliČanah postala jako vroča, odišel je še pravočasno v veliko veselje Poličanov. Med drugim ščuje naš župnik Slovence zoper Nemce, čeravno Nemcev tukaj nimamo. Pri tem podjetju župnika krepko podpira nek precej debeli krčmar zunaj Poličan po imenu Gajšek, pri katerem imajo klerikalci svoje shajališče, in tukaj se oresničuje prav primerno stari pregovor: nGliha vkup štriha", ali: „Povej mi s kom pajdašiš, in jaz ti povem, kdo si! „ Kakor je slišati, se vrli Slovenci te krčme iz posebnih ozirov precej ogibljejo. G. Gajšek klesti tudi po »Štajercu", da je „Štajerc" Slovencem sovražen in pohujšljiv list i. t. d. G. Gajšek tudi Vas „Štajerc" opozarja, da pometajte pred svojim pragom, in izpipljete prej bruno iz svojega očesa. „Štajerc" bil je zadno nedeljo na žegnanju pri svetem Arhu na Pohorji in poizvedel je tamkaj zanimive reči o volovskih kupčijah i. t. d. Saj je tudi o Vašem hišnem redu in ravnanju „ Štajercu" razmerje znano, ktero Vam ne sodi ravno v čast! Toraj mir in pozor g. Gajšek, pustite »Štajerca", saj Vam ne hodi na pot. „Štajerc" je sicer miroljuben in dobrodušen, če je pa prisiljen, postane jako ojster! G. Gajšek pozor! stvar bi prišla na debelo!
„Štajercev kupec."
Od Velike Nedelje. Dragi „Stajerc", ker ne morem več poslušati teh slabih govorov, katere navadno kvasi naš novi trgovec Veselic, ti vendar hočem pisati to le. Veselic vedno hujska proti »Štajercu" in naročnikom prigovarja, naj ga pustijo. Ko sem nesel v nedeljo s pošte svojega „Štajerca", šel sem med potjo v gori omenjeno trgovino. Ko zagleda ta gospod Veselic moj priljubljeni list v žepu, se porogljivo na-
— 6
smeje ter mi reče: BNaš Dom" si naroči!" Jaz pa mu odgovorim: „Fihposa" ne maram! ker on piše o samih konzumnih društvih, o veselicah, o teatrih katere prirejajo kaplanČeki in klobasarji mariborskih bedastih klerikalnih listov. Jaz kot poštenjak ostanem prijatelj „ Štajerca", ki se poteguje za kmete in delavce, ne pa za svoj žep kakor „Fihpos" ! Pri teh besedah mi seveda ni dalje ugovarjal, ampak pogledal me je tako žalostno, da ga od zdaj imenujem „ŽaIostič" ne pa Veselic, Oh veseli »Žalostič", ali pa žalostni „Veselic", jaz te obžalujem. — Znabiti pa postaneš tudi ti pameten!
Kranjski napredni listi — pozor I ,Fajmošter" Sattler iz Ptujske Gore pride na Kranjsko! Ljubi na-prednjaki, prosimo gledite mu na prste! „Štajerc" pa kliče Sattlerju: „Z Bogom Sattler, srečno živi, ker si nas s tvojim odhodom osrečil! Naš — blagoslov te spremlja, spremljajo pa te tudi blagovolni čuti tvojih zapuščenih faranov! Ubogi Kranjci"!— „Stajerc".
Oznanilo. V Leskovcu v Halozah se odda takoj služba mladini naklonjeni osebi, katera bode imela jato lahek posel. Goniti namreč moro samo vsak dan otroke v mimo tekoči potok, da se bodejo tam napili. Tukajšni šolski studenec je že od zadnje zime tako potrt, da si morajo šolarji v sosednih studencih in pa v potoku iskati pitne vode. Naš šolski vodja preljubi gospod Stoklas, in načelnik Potočnik imata denarje le za stavlenje novih šolskih palač, a otrokom za potrebno pitno vodo skrbeti, jima je deveta briga.
Zunanje novice.
Kralj Edvard. Angleški kralj Edvard je že toliko krepek, da se je odpeljal 14. t. m. v voza na kolodvor in od tam v Portsmouth; spremljala ga je kraljica. Voz, v katerem se je kralj peljal, je bil nalašč v ta namen narejen. Kralja so nesli pomorščaki na neki zofi v voz, in ko se je pripeljal na kolodvor, so ga nesli zopet na isti zofi v železniški voz. V Portsmouthu so nesli zopet pomorščaki kralja na ladijo, odkoder se je odpeljal na otok Cowes. Vožnja je bila povoljna in se kralj dobro počuti.
Mlad samomorilec. Iz Mure so potegnili v Gradcu truplo 14lctnega F. Boswirtha, ki je skočil v vodo iz jeze, ker mu ni pustila mati iti —   kresa gledat.
Otroci v omari. Iz Budimpešte se poroča: V omari Louise Preissig, udinje neke damske, kapele so našli dva popolnoma s hujšana in s plesnijo pokrita otroka, dvanajst in jednajstletni deklici. Ko so jih vzeli iz omare, se jima je kar koža luščila. Louizo Preisig so zaprli. Izjavila je, da je bila vzela deklici za svoje, da jih izuči za damsko kapelo, a ker niste imeli nikakega mužikaličnega talenta, hotela se jih je znabiti s stradanjem. Že štiri tedne niste deklici užili drugega nego malo plesnjivega kruha.
Strašna tragedija. Kakor javljajo iz Fužin, je umoril tamkaj vinski trgovec Jurij Mance svojo ženo in potem še samega sebe. Obitelj je namreč živela v slabih gmotnih razmerah, a vkljub temu je žena dajala svojomu sinu, 201ctnemu Antonu,  pi'ecejsne svote
denarja,   katere   jo   sin   na   lahkomišljen   nacil pravljal. Nedavno bi bil imel plačati Mauce velikf primanjkovalo mn je že   itak   denarja,   a  ven] dala njegova žena sinu zopet 1100 K.   To jq tako razjarilo, da jej je zabodel oster   nož v je potem še sebe usmrtil. Hči, ki je hotela z; ta strašni čin, je bila tudi ranjena, dasi ne Sin Anton se je vrnil domov,   baš ko so hot peljati mrtveca v mrtvašnico.   Šel   je nekaj vozom, potem je pa pobegnil ter ga do sedaj našli.
Za oslovo senco. V neki vasi blizu Bclj našli tamošnjega dninarja in čevljarja zadavlj Pozneje se je zvedelo, da ga je njegov sosed zato ker mu čevljar ni hotel obljubiti, da mu ni nekem gotovem času čevlje. Storilca, ki jej grozen čin v pijanosti, so že zaprli.
Parobrod se je potopil. Hamburški pi
BPrimusa, ki je bil s 185 popotniki na potoi Ameriko, se je dne 21. julija t. 1. potopil. Ft „Hansa"  se je po nesreči zaletel vanj in ga pi nPrimus"  se je takoj potopil.   Rešenih je bilo: kakih trideset oseb,   vsi drugi so utonili.   Nm brodu je bilo tudi celo pevsko društvo „Treuej
V Benetkah (Venedig) se je podrl velikanski svetega Marka.   Že teden prej so zapazili Ijndj so  se   razpoke v poslopju,   katere   so že bile poprej nastale, razširile. Neki arhitekt je zap; se stolp maje. Radi tega je opozoril merodajne na to, tako, da so prebivalci iz sosednih hiš lahko] odišli,   kakor se  je porušil stolp.   Stolp  je tisoč let.
Stava za II klobas.   Neki pomočnik v Ljnf je stavil s svojim sodrugom, da poje za stavo 11 vsaka   po   20   h   in   povrhu   štruco   za   20 izpije vrček pive v četrt uri. In v resnici je to Posledice so bile zanj neznosne. Nad pol ure je na   pomoč   Urha!    Stava  je   bila   za 6 K in klobase. Pomočnik je stavo dobil.
Velika nesreča pri streljanju zoper točo. trga Weiz na Štajerskem je streljalo dne 10. pet posestnikov, oziroma posestnikovih sinov iz: zoper oblake. Naenkrat se je zaČula močna razsti Prihiteli so sosedje ter našli uto razdjano, vseh] strelcev pa je ležalo okoli, skoraj čisto naga kakor oglje ožgani. Nobeden še ni prišel k zaj ter tudi ni upanja, da bi se rešili. Najbrže je ni strela v uto.
On je bil — Ona. Iz Baltimore  „Glasu Nai 25. junija: Danes zjutraj zaslišali so   pri tukajši policijskem   sodišču   „gospoda Hermann S.   Wch ali   pravilneje   gospodiČino Lolo A. Sawyer, kt< bila   oblečena   v lepo   črno   moško   obleko, m< slamnik itd. Gospodičina Sawjer je bila 6 let mj Moške navade je posnemala izvrstno, kadila je rete,   igrala   karte,   skratka,   nihče   ni mislil, skriva pod moško obleko prava ženska,   šele ko  se je   „moški"    „poročil" z vdovo Enerstinoj Hauck,   ki  ima dva otroka iz  prvega zakona, so na sled njenemu pravemu spolu.  B Gospod W<
pri
— 7
l
je pri vdovi več mesecev stanoval in pred jednim tednom vršila se je poroka čudnega para. V minoli noči obiskala je novo poročena vdova vsa objokana in skrajno žalostna duhovnika Bilkovskega, ki ju je. prod tednom dni poročil. Njemu je pripovedovala, da njen soprog ni oni „predmet", katerega je ona iskala, da je njen soprog tudi ženska, ali pa da ni tako ustvarjen, kakor njen umrli soprog. Duhoven je o tem obvestil policijskega stotnika, kateri je drugi dan novoporočeni par obiskal. „ Soprog" je spočetka trdil, da je mož, in da njegova soproga ne vč, kaj govori. Konečno je vendar priznal, da je „ona", in da so imenuje Lola A. Sawyer. Lola je doma iz severne Caroline in je stara 22 let. V Baltimore je delala v raznih moških poklicih, ne da bi kdo sumil, da jo ženska. Vdovo, s ktero se je poročila, goljufala je za 100 dolarjev, radi česar so jo zaprli.
P0$!3nQa  "^'s*' voz"'k'<   kater'  imajo  nekaj   kapitala ter voz  i" —■ ■—.—." in konje na razpolago,   dobijo  lep zaslužek s pro dajanjem (hauziranjcm) kisle vode. Vpraša naj se pri
ravnateljstvu v Radincift
(i!ruinieii-l)lt*eklion In  Kad   Raciein.)                IJJ2
Gospodarske stvari.
Kako se preganjajo goveski živini uši? Navadno in dobro sredstvo je močna tobakova voda, ki se z njo prav dobro namažejo vsa ušiva mesta dvakrat ali trikrat po preteku dveh do treh ur. Čez 4 do 5 dni je mazanje ponoviti, da se uničijo še one uši, ki se med tem časom  izležejo iz gnid.   Mesta, ki so vslcd
enja garjava postala, je najprej dobro izprati z i mlačno žafnico. Najhitreje in najzanesljiveje delujoče
*vo je pa mazilo iz živega srebra, ki se dobiva v lekarni. To mazilo v nekterih minutah pomori vse uši, pa ga je le tedaj rabiti, če se more preprečiti, da se goved ne liže, ker je mazilo strupeno. Mazilo je dobro v dlako in v kožo vtreti ter ga potem čez nekaj ur z žaihico izprati. Tudi mazanje z živosre-itrnim mazilom je čez 4 dni ponoviti.
Goveda živina katera liže venomer les, sama sebe
ali pa drugo živinče, je bolana na tako zvani bolezni
lizanja.   Ta bolezen je posledica prazne krme,   zlasti
ki je rastlo na močvirnih tleh. Ysed take krme
, postane hranitev  živalskega telesa nepravilna,   živali
primanjkuje rudninskih redilnih snovi, in neki notranji
i nagon jo sili. da ta primanjkljaj hoče   nadomestiti z
lizanjern in grizenjem raznih   predmetov.   Pokladajte
j svoji živini apno. katero se dobi nalašč za živino v pro-
pajalnicah, to je apno za krmiti.  (Futterkalk), pa bo
ta prikazen ponehala,  in vrhu tega se ho živina bolje
redila.   Krme   pa   zboljšate, čo   osušite  travnike, ter
njive   in  travnike   gnojite   s fosforovo   kislino   in   z
apnom.
Turščica (koruza) in konji. Turščica konjem pač piija. a jih preveč debeli, jih dela lene, in konji, s turščico krmljeni, se radi pote. Iz tega vzroka se murejo s samo turščico krmiti le težki konji za po-io vožnjo. Skušnja pa uči, da se drugim konjem, ki morajo   tudi   teči,   brez   škode   lehko   nadomesti
tretjina ovsa s turščico, in pozimi celo polovica. Tih ščica naj se poklada zdrobljena (šrotana).
Starost jajca se najložje spozna, potem ker j jajce tem bolj ko je staro tudi lažje. Ako .vzame 120 gramov domače soli in jo raztopiš v enem litri čiste vode, imaš tekočino, katera ti kaj hitro pokaž kako staro je jajce. Ako je jajce od istega dneva potem gre v tej soleni vodi popolnoma na dnu. Ak je od prejšnega dne ne gre več na dnu. Ako je ti dneve staro, plava na sredini vode. Ako je 5 dr staro, ostane gori na vodi, ako pa je še bolj stare potem gledi iz te tekočine ven. Tako se lahko vsakd
prepriča o starosti jajca.
—    ——_^
Poslano.
Črešnice v Konjiškem okraju. Župnik Ogrizek i šola. Ko je leta 1900 na enorazredni šoli v Gre: nicah mesto učitelja voditelja razpisano bilo, se j v mnogih časopisih, ki so še deloma shranjeni, tak le kakor na primer v „Učit. Tov." bralo: ,,Verska šoli Župnik naČrešnicah mora imeti jako čudne nazore o p< klicu učiteljev in o poklicu obrtnika. Mož išče orgljavc in cerkovnika in je to gotovo jako mastno služb razpisal v .,Slovencu." Pa ni dovolj, da zna dotični ki dobi to službo, samo o r g 1 j a t i, zvoniti i i cerkev pometati. Zahtevajo se še druge zrno; nosti. Mož mora znati ali otročiče v branj in pisanji poučevati aH pa kako r o k ( d e 1 s t v o. Župnik v Črešnicah išče toraj mežnarjj ki bo znal ali otroke poučevati ali pa njegove Škoi nje krpati; oboje postavlja v eno vrsto. Morda s mu posreči, da dobi moža, ki bo vse skupaj, orgije vec, mežnar, črevljar in učitelj, potem bo imel pc polno versko šolo na Crešnici. — .,Oglasil pasem se me drugimi prosilci tudi jaz podpisani za to mesto in je tuc dobil. Kmalu potem sem prosil še za službo moj gospe kot skušane učiteljice ženskih ročnih del. A tem sem takoj ob „trdo skalo" zadel. Dočim je vser drugim udom krajnega šolskega sveta po volji bih da bi se tudi ta pouk upeljal, se je župnik in katc het, gospod Franc Ogrizek, na vso moč proti posts vil s tem igovorom, da „moja žena" ! kakor jo o sploh imenuje, ni sprašana iz slovenskega, temveč 1 nemškega jezika. A koliko je takih le iz nemščin sprašanih učiteljic ženskih ročnih del, pa vendar n slovenkih Šolah z dobrim uspehom poučujejo ! Vs tako in enako raztolmačenje bilo je Ogrizeku zamar on je vedno kakor lajna to svoje trdil: „Če se turi vsi drugi udje udajo, a jaz nikdar, jaz sem jaz"! Ker pa so do sedaj vsi drugi udje krajnega šolskeg; sveta na Črešnicah mislili, da se mora do pičice vs natanko po župnikovem povelju spolniti, zatoraj s iz boječnosti prošnjo odbili, Če tudi neradi. A, ko s pa potem vse stranke in občine za nameščenje t učiteljice same pismeno prosile, skipela je Ogrizeki jeza do vrhunca. Mahal in branil je na vse strani a vse zastonj; Franc Ogrizek je ostal kot taki a Kri stina Adamič je bila čez leto dni na predlog slav okr. šol.  sveta   Konjice v   korist deklet   in   stariše
— a —
vendar nameščena; le edini tedajni dekan v Konjicah g. Jernej Voh, je bil enak Ogrizeku nasproten! — Pa ravno kakor vročina in plini v našej zemlji ne mirujejo, dokler se v prizoru potresov ali izbruhov prikažejo, enako učinjajo strastni trmoglavi ljudje. Tudi g.' župnik in veroučitelj Ogrizek je dne 25. marca 1. 1900 na praznik oznanjenja Device Marije pri seji k rajnega šolskega sveta, toraj povodom uradnega in očitnega poslovanja, svojo jezo s tem izpustil, da je na krajni šolski svet pisano tožbo zoper mene prebral, in ustno dostavljal, ki se je tako le glasila: 1. „Za časa prošnje za naše učiteljsko mesto so ljudje od vseh strani Adamiča kot prosilca semkaj opisovali, da ne velja za Crešnice. 2. Njegov poprejšnji okr. šol. svet v Marenberguje pisal, da je Adamič „unausstehlih"! to je ž njim se ne da izhajati" To bi mu bil tedajni šolski nadzornik g. F. V., baje poročal.. 3. »Okrajni šolski svet v Konjicah je dal povpraševanja vedeti, da bo zoper učitelja Adamiča na vso moč protestoval. 4. Več učiteljev in duhovnikov, ki so ga od poprej poznali, je semkaj pisalo, da nas obžalujejo, če pride ta — hudič, satan, norec, lenuh, potepuh, tušem!" — K tem nespodobnim izrazom pripomnim podpisani besede svetega pisma: „ Česar je srce polno, gre ven pri ustih" 1 5. „Adamič se je pregrešil zoper: Boga, cerkev, cerkvene postave, cesarja, cesarske postave, zoper naravo, svojo pamet, vse Crešničane in šolo, ker je za službo svoje žene prosil, ki nima skušnje iz slovenskega jezika! 6. Še hujše sodbe so se čez njega izrekovale. 7. Krivico nam dela učitelj, ker se je z goljufom N. pobratil; Kdor pa se z goljufom pobrati, je tudi sam goljuf"! — A jaz podpisani še tistega N., ki tudi kot taki nikoli kaznovan ni bil, do tistega Časa Še videl, poznal in ž njim govoril nisem. 8. Adamič dela tukaj ka-kakor drugod šoli veliko škodo hude prepire. 9. Pričakovati nimamo od učitelja nobenega uspeha, dokler se bo ta učitelj todi „potikal"! toraj kot potepuh!? 10. Veliko krivico nam dela učitelj s tem, ker namesto dolžnosti napravlja le hrup in črni pred celo faro krajni .šolski svet, in mene Še posebej, ker so občine in stranke same prosile za pouk v ženskem ročnem delu." itd. Takšnega „modrovanja"! je še cela kopica, a naj bo s tem zadosti. Pa vse to mu še ni zadostovalo, dva dni pozneje, dne 27. marca 1801. tožil me je skoro enakih reči direktno na visoki deželni šolski svet v Gradec. Pa kakor Ogrizek slavni okrajni šolski svet Konjice neče poznati, ga prezira in uradni red prelomuje, ravno tako je tudi preziral svojega prečastitega gosp. dekana, doktorja Gregoreca in kanonika, ker me je tudi v neki drugi zadevi knezoškofijskemu konsistoriju, da ne rečem svojemu prijatelju in gospodu Jerneju Vohu, naravnost v Maribor tožil. Mojega novorojenca nisem hotel dati njemu krstiti. Čez vseh teh 10 pik sem se pri sod-niji v Konjicah 28. aprila 1901 1. pritožil, ter svojo čast iskal. Ko pa je Ogrizek v soboto dne 11. majnika, kot krivec poziv od sodnije dobil, govoril je drugi dan 12. maja v nedeljo na prižnici, te-le besede: „Pred našim učiteljem Adamičem nimam nobenega pokoja;
kaj mislite, tožil me   je ta   človek.    Vos čas. i. tied   č tukaj  me napada, kjerkoli me  vidi, in mi ne daB1 benega   pokoja.   Ničesar hudega    mu  no stotin:, i v  1 žal  besede   mu ne   rečem!   A   vse   nič   no   ponAh";'' Možje vedo, kake britke besede je v mene že brukB so da se lažem!   Jaz Vam   povem,   da ne   grem   vAm ' šolo, dokler se razmere pri šoli ne spremenijo    o učitelj ne odpravi!   Meni je vse jedno.   <ili -ioi  isl od   tukaj   proč, ali pa učitelj, eden   mora   Iti"   ;ovori Kristusa   so   Judje ravno   tako napadali,   ali < trpežljiv,   se    je   proč   obrnil    in    odišel    o 1   > avinr Tudi   jaz   tako   storim,   pa   vse   zastonj.   Uo;j >ravlj reši    tega    Človeka,      sicer    mi    ni    za     žive K temu pripomnim   podpisani  klic   gorja   Farizejkžali in pismoučenim od Božjega sinu, ter očitanje mtnaha; Štefana trdovratnim,   zvitim Judom.   Na mno_ govarjanje   in   prošnje   drugih udov  kraj. šol. sfl ter na celi preklic vsega obrekovanja župnika Ogr kot krivca pri obravnavi dne 21. maja 19 jI v jicah sem mu vse odpustil — in tako seveda i kaznovan in tudi prič ni bilo treba v uradno sobo ki le mojemu zastopnika   iz   Celja  je   samo   27 plačal. A čujte in strmite!   Čez skoro leto dni. 9. februarija 1902 pa,   ko   je bila zopet  enaka kraj. šol. sveta, je župnik Ogrizek že zopet iz noi začel ropotati ter   takole   povdarjal:    „Ker   jaz dne 21. majnika,   pri obravnavi nisem bil kaznolneje in tndi Vi kot priče niste bile v uradno   sobo k kosil praševanju poizvani, je ,očividen dokaz', da jaz ni« bei ničesar hudega razŽaljivega,   lažnjivega in krivičnima pisal in govoril lansko leto dne 25. marca na praijiaB oznanenja  Device Marije;   toraj še enkrat trdim biti. ponovim,   da   kar sem takrat pisal,   bral in govoar je vse do pike ,resnično1 in jaz niti ene besede ni" ne vzamem!" — A ko sem ga jaz na besede: hi unausstehlich"   i.   t.   d.   opomnil,   je d< da,   vse   je   resnično!"  Potem   je   nadaljei „Imam   pa   že   zopet   drugo tožbo na okr. šol. zoper Vas pripravljeno,   ki se tako le glasi in Med mnogim drngim vedno ponavljajočim nesmis) je tudi bral:  „Prav mnogo starišev in učencev pi da   je učitelj Adamič   ,celi bik in človek brez vi forma'"    in   mnogo   enacega.    Primoran   sem novega   svojo   avtoriteto   iskati in zadoščenje tirjamor Dne 30. aprila t. 1. bila   je čez to zopet obravnav Ta Dasi tudi si  je g. sodnik veliko prizadeval in   Og v   n zeka ponovljalno  vpraševal   in   mu   prigovarjal, d £nj< vse razžaljive besede prekliče, a vse — zaman. Ogriz> H je po svoji navadi vse  „ obrnil"   in se tako  le opit I vičeval:    „ResniČno   je   sicer,   da sem   jaz   lani  d j bo 25. marca pri seji   kraj.   šol.   sveta   Adamiču   oči:; li:'l od marinberškega in konjiškega kraj. šol.   sveta ■ tudi rekel,  da je Adamič hudič, satan, norec, lenfl potepuh i. t. d.;   letos 9.   februarija pa   sem vse  I zopet ponovil in   potrdil   ter   še   z novega pristav I da   je   Adamič   celi   bik in človek brez vsega fora H i. t. d., a pri vsem tem sem jaz — celo nedolžen- a ker to ja niso moje besede, jaz sem jih le od clrugi- H bral in slišal,   zato sem jih le ponavljal   in prip< doval!   A   na   g. sodnika pouk,   da se to ni zgodp
satan, -Da.
kar jI
da no-l
lomaga
)ruhniM
več j
0  in s em ja i! Tudi on poj
1    njihJ og    m«
med štirimi očmi in v prijateljskem tonu, marveč »fitno, celo uradno, pred celim krajnim šolskim svetom im, kar b v hudem pomenu i. t. d., tedaj je Ogrizek ob-molčal kakor mutec! Dalje ga sodnik vpraša: Kateri so isti duhovniki, učitelji in drugi ljudje, ki so um take reči o Adamiču pisali?" Ogrizek se kratko reže: „Tega pa ne povem." Potem: „Kedo pa so ti stareši in učenci, ki so o biku in brez forma orili?" Ogrizek: „Samo ,eden' učenec je bil" „in ieri?" „Tudi tega ne povem!" Pred koncem ob-vnave ga g. sodnik še zadnjokrat vpraša, je li pripravljen. vse preklicati, na kar bi mu bil podpisani iivetitt^Brot odpustil, a Ogrizek še vsega tega enktrat ne rizejemiobžaluje. temveč ostane prisvoji navadi ter z rokama svetegaImahaje in zvijajo pravi, kakor "stare . . . .: „Meni je go pri-lTse eno. če me tudi na deset let zaprete, jaz ne preklicem niti ene besede! kar sem rekel, pri tem iosianem; a jaz kot duhovnik in župnik zahtevam in rečem, učitelj je dolžen in mora svojo tožbo nazaj jvzeti. ako tega ne stori, gorje mu, ga bom jaz založil pri deželnem šolskem svetu, da si bo vse svoje žive dni zapomnil!" Kako hitro pa je g. sodnik 40 kron globe diktiral, že zopet je župnik Ogrizek krotil: „A sedaj boste Vi učitelj videli, kaj bom jaz vse deželnemu šolskemu svetu Čez Vas pisal! Vi ste Izgubljeni!" — In res kocka je padla! Štiri dni pozneje. dne 4. majnika v nedeljo, ravno o poldne h kosiln mi še Ogrizek za dober tek pošlje mali listek p besedami: „Sploh prva tožba zoper Vas od 9. februarja 1902 je že zapečatena! Do pol ene še imate fes k meni priti in mi dve pogodbi pismeno spol-niti. Obžalovali hote celo življenje, ako tega ne storite!" — Ker sem se Ogrizekovih groženj tako malo ustrašil kot slamnatega deda, kosil sem mirno naprej. A zdajci je morala mežnarica, potovka, kar naenkrat vse v miru pustiti, da, še jesti ni mogla in kaj hitro, hitro pismo direktno na deželni šolski svet arlresirano na pošto donesti. Sedaj pa jaz že blizo dva meseca radoveden pričakujem, kaj si je župnik Ogrizek že drugokrat na Gradec zoper rnenc vse izmislil in me ovadil. Ogrizek pa še veliko težje pričakuje isti srečen trenutek, ko se mu njegova gorka želja, da ne rečem njegov ukaz izpolni, da se bom moral jaz podpisani od tukaj naenkrat pobrati. — Ta popis naj služi zlasti istim gospodom in osebam v .pojasnjenje", katere Ogrizek na vse strani povpra-in poizvedava, da bi vsaj o meni kaj slabega zvedel in kako prejeto pismo, če tudi pozneje pisano, za opravičenje predložiti mogel. Prav radoveden sem, bode si Ogrizek li upal tudi to vse obračati in vtajiti, kakor je do sedaj vedno delal. Slobodno mu! Janez Adamič, učitelj in šolovodja v Črešnicah.
. sveta
grizeka
v Kon]
ni  bil)
klicati J
krom
i.   dne
ta seja]
novega
z lani j
m o van
i k iz-;
nisen}
ičnega
iraznil^
lim in.
ovoril,)
i nazaj|
hudič,
dejal i
ljeval:
I. sveti
ibereJ
nislom|
pravi,
vsega
bil,   z
ti r jati.
vnava.)
Ogrj
1,   najj
grizek
opra-
i   dnej
očital
a   ter]
onuh,
rse to
stavil, j
forma |
en —i
Irugih I
ipove-1
godilo I
Veseli „Stajerc".
Cigan zakriči nad mladim ciganom: ,,To imaš vrč, idi v krčmo po vino!" Ciganček zgrabi vrč in odide. a kmalu pride nazaj. „Stric, kako bodem prinesel lina s krčme, ko pa mi niste dali denarja?" Stari ci-jgan se odreže: „Za denar zna vsaki nore prinesti vina.  idi in  prinesi   brez   denarja ako si pameten!"
Ciganček odide in pride čez eno uro nazaj, postavi pred cigana vrč in reče: „Stric to imate, pijte!" Vesel poprime cigan vrč, a kmalu ga odstavi rekoč: „Kako pa bodem pil, ko je pa vendar vrč prazen? Ciganček pogleda ako so vrata odprta in reče: „S polnega vrča zna vsaki norec piti, ako ste vi pametni pijte s praznega!8
Tone: Ti Jaka zakaj je lončena pipa bolj komot kakor lesena?
Jaka: Zato, ker ti je ni treba več pobrati, ako ti pade na tla.
Pisma uredništva.
Sv. Marjeta na Pesnici. Ni mogoče sprejeli, ker je prevečv osebno. 7, Bogom!
Crešnice.; Drugega dopisa nismo mogli sprejeli, ker je prvi itak jako dolg.
J R. Sparta Minn. Prosimo /.a omenjeni dopis o delavskem in kmečkem življenju onstran »velike mlake.« Uredništvo Vas zahvaluje za pozdrave. Pozdravljamo Vas in vse druge (udi mi prav srčno!
Od sv. Jakoba v Slov. Goricah. Je prišlo prepozno, priobčimo prihodnjič! Lepa hvala! Z Hogom.
Loterijske številke.
Trst, dne 12. julija:          72,    53,    49,    76,
Gradec, dne 19. julija:    78,    31,    53,    71,
86. 19.
osvežujoča piJaca. Nepresegljiva zdravilna vod*.
71!
O
a
o
N
C
u cd
"o <
Alois Martinz v Ormožu.
Usojam   si   uljudno   naznaniti, da sem mojo
(filijalo) preje Standeger
Opustil in bodem isto blago v   moji   glavni  trgovini po
jako znižanih cenah
prodajal.
Za mnogoštevilni obisk se uljnjino priporočujoe beleži
Alois Martinz
V Ormožu, dne 10. julija 1902.
>
55*
ta •t
3 N
<
►-t
3 o cs
Alois Martinz v Ormožu.
— 10 —
AA*T*AA?aX""XaA A.T AAA
Ne prezreti!
Ta  notica se   izreze   in shrani, ker je v njej koristnih pojasnil!
Olje   proti   obadom   in konjskim muham.
s kterim se namaže v vročih polctnihdneh vozno živino, da se zabrani obadovega in drugega mrčesnega pika. Ena steklenica 70 vinarjev.
Prah za svinje
v zavitkih po 50 vin., dietično redilno sredstvo, neprecenjene koristi za lene svinje in svinje ki slabo žro; požlahtni meso in da istemu prijeten okus.
Angležki prah za konje v zavitkih po 60 vin. Redilno sredstvo za konje, da se zavaruje pred vsakovrstnimi boleznimi.
Holandski živinski redilni prah
v zavitkih po 60 vin. za rogato živino, konje, ovce, ako jim primanjkuje slasti. To je neprekosljivo sredstvo proti slabotnim kostem.
Fluid (prepariran) kosmetično dietično za-hranjevaliio sredstvo, ena steklenica 2 kroni; za okrepčanje po utrujenju, pri otrpnelosti i. t. d., najboljšega učinka.
K. Wolf
trgovina z drogerijami   „k čruemu orlu*'
== Marib or =
Herrengasse 17.
Vsakodnevna razpoši Ija-tev s pošto. Zavitek 5 kg. poštnine prosto. Zahtevajte cenike, kateri se pošljejo zastonj in poštnine prosto.       604
V najem želim vzeti hišo
pripravno za mizarsko obrt, najraje kje na Spodnjem Štajerskem in sicer v kraj«, kjer se potrebuje dober mizar. Ponudbe s približno ceno, naj se pošljejo pod naslovom J. P.f Tischler, Mariahilferstrassc 18 bei Trinka'is in Graz.    611
proti
Avenarijev kar boline j
najboljša
maža za   les
jnilobi in gobi.   Fabrika za karbolinej
R. Avenarius,  Amstetten.
Prodaja se pri
Traun & Siiger v Celju in Stiger in Sin v Slov. Bistrici.
Spreten komi    605
in močen učenec, sprejmeta se
takoj v mešano trgovino pri Kari
Rayer-ju   Arclinu pri  Vojniku.
Učenec
obeh deželnih jezikov zmožen, z dobro šolsko izobrazbo, sprejme se takoj pri Antonu Prettncr trgovina s steklom in mešanim blagom v Konjicah. 613
POZOR!
Za samoizdelovanje domačega jc-
siha rabi se ,jedilna esenca." 3'/, kg. te esence na 1001 trov vode, da izvrsten dopelesig. Kg. 70 kr. Za (ožje preskrbovanje ludi v odprtih steklenicah po 25 kr. tavse-bina s 5 litri vode pomešana, da 5 litrov izvrstnega jesiha. Prekup-cem. ki kupijo najmanje 5 kg. dovolim še posebno znižane cene. K. WOLF, drogerija v MARIBORU, Herrengasse št. 17. — Pazi naj se ime firme.          60B
Ženitna ponudba.
28ietni vdovec a enim otrokom, ki ima veliko posestvo in dobro obiskovano gostilno v prav živahnem kraju in zraven tega še zaslužek 100 kron na mesec, Želi vzeti v zakon primerno žensko s 1 do2 tisofigld. Ponudbe je poslati pod naslovom „Sre6a št. 4200" upravništvu ..Štajerca".   625
Dve lepi posestvi
na deželi, dobro ohranjeni, eno z novozidanim domaČim mlinom, prav dobrim zemljiščem, travnikom in sadonosnikom, se prav po nizki ceni prodaste ali tudi dajo na več let V najem. Vpraša se pri Thom. Muller-ju, trgovcu v Lobodi (Lavamuud), Koroško.   626
Krojaški učenec
se takoj sprejme v učenje pri J.
Perger-ju v  Laškem  trgu   (Mark t
Tuffer).               823
Prijetna hiša
za stanovanje z eno večjo in eno manjšo izbo. kuhinjo, hlevom, sked-noin in vrtom v lepem kraju v va**i blizu kolodvora in mesta na Spodnem Koroškem se za nizko ceno 1500 kron proda. Naslov pod šiv. 627 pove upravništvo »Štajerca".            627
Kleparski učenec]
Spengler-Lehrling
se takoj sprejme pri Tschantsch-u   v   Cilju
Gartengassd 11.        622
Lepo posestvo
v gorah, obstoječe iz lepih njiv In stanovanja na Spodnem Koroškem. Celo posestvo obsega 156 joh zemljišča To posestvo se prav po nizki ceni proda. Naslov pod Štv. 628 pove upravništvo »Štajerca"        628
Proda si
novozidana hiša s Stic vanji,   lepim vrtom ia| Irebšinami. Hiša je 101. in leži   blizu fabrike fl hiš. Štev. 143   pri  Man se zve ravno tj
Kovaški u$
čvrst,   okoli   16  let sli se   takoj   sprejme  v Jožef   Trstenjaku, mojstru v Domavi pril
XXXXXXX
Kdor žel
kupiti   ali   prodati naj   se   obrne   pisu| Jožef Kerman Štrigovi  (Slridau oil murhkem, Ogei
Vzame se 50 do
A.Thierry-jei balzami
in pomeša z nekoliko vode, da
se doseže" ceneno, a vendar učinkujoče, zobernico vfirjujočo in vsako gnilobo zabranjujočo ter po-vzdigujočo ustno vodo, prav prijetnega okusa. — Dobiva se v lekarnah. — S pošto, poštnine prosto 12 malih ali 6 velikihfsteklenic 4 krone. Lekarnar Thierry (Adolf) LIMITED, lekarna [pri „Angelju varhir v Pregradi pri Rogački Slatini. — Svari se pred ponarejanjem in pazi naj se na v vseh kulturnih državah registrirano zeleno nunsko znamko, in na klobučkovi zaklopek s vtisnjeno „Allein eeht". kot dokaz pristnosti.
&S
c_^
w
Tovarna za poljedelske si
C. Prosch-a v Celovi
priporoča
izboljšane
vitale mlat
z najnovejšimi podla (lagerji). lahko tel
Dalje stroje za rezanico delati, trijerjj mline za šrot.
Kupcu   se  postavi   vsak stroj  na  njegovo  železnično vozninc prosto. Prodaja se tudi na obroke. Ceniki se poštnine prosto in zastonj.
-
■:■ •:••:-!
*;

— 12
Styria becikelni 220 K.
(Slrasscnrad).
Styria becikelni 240 K
bolj   fini.
Styria becikelni 280 K
najfinejši.
Styria becikelni 300 K
(Slrasscnrad).
Styria becikelni 320 K
(Luxusmodcll).
"
Že rabljeni, a še prav dobro   ohranjeni   becikelni od
80 do 120 kron. Vsakovrstni deli (Bcstandteilo) vedno
v zalogi. Cene na obroke (rate) po pogodbi.
Ceniki brezplačno in poštnine prosto.                      483
Fabriška zaloga:
Brata Slawitsch
florijanski trg.
1.   Celjska mestna hranilnica nahaja se v lastnem zavednem poslopju, Bingstrasse štev. 18.
2.  Hranilni vložki obrestujejo se s 4% nimi obrestmi; rental davek trpi hranilnica. Stanje vložkov znašalo je koncem leta K 8-833.560-42.
3.   Posojila na hipoteke se s 5% nimi, menična posojila s 5x/sVo nimi *n zastavna posojila proti 5% mn'i obrestmi  oddajajo.
4.  Hranilnica daja v najem železne blagajnične predale pod zaklepom najemnika in pod sozaporom hranilnice v varno shranjenje vrednostnih papirjev; prevzame tudi odprte depote.
5.   Vplačila v Celjsko mestno hranilnico zamo-rejo se tudi potom vložnega lista ali čeka pofttne hranilnice na račun štev. 807*870 zrrSiti. Vložnice se oddajajo na zahtevanje.
6.  Podružni zavod in Giro-Conto avstr. oger-ske banke.
7.    Kreditno in posojilno društvo «Ce|jske mestne   hranilnice*    daja  menična    posojila    proti
o1/«0/« n'm' obrestmi.
8.   Uradne ure za stranke so ob delavnikih od 9—12 ure dopoldne določene do preklica.
Ravnateljstvo.

Pozornost!!I         Coluiue prosto!!!        Pozornosti
K: Prekosi vsako konkurent
Mi pošljemo vsakomur „Colnine prosto" 3 m stofa dol močne kvalitete,   za kompletno  jesensko moSko obleko st| ali temno, gladko, progasto ali karirano za pod sramotno od   gl.   2.30,   kakor   ii   m   črn.  kamgarna kompl. elg. : salonsko obleko gl. 3.70.   Dalje  en  kompl. jesenski ali zi moški površnik,   dober,   kodričasti stol za ceno od  gld. vse eolnine prosto.
Naše oznanilo se opira na strogi basis, od kojega bo naj se vsakdo prepriča in je risika popolnoma izključena) se neprikladno radovoljno zamenja ali denar nazaj pošlje!) bavlja se proti poštnemu povzetju ali če se denar naprej v samo in edino skoz Jungwirth's Expcditionshaus K Postfach Nr. 29.
v Ptuju
priporočata izvrstno šivalne sttB (Nahmaschinen) po sledeči <m Singer A . . . 70 KB Singer Medinm 90 „ Singer Titania 120 „ Ringschifchen .140 „ Ringschifchcu za
krojače .   . 180 t
Minerva A............100   ,
Minerva C za krojače in čevljarje . . . 160 „ Howe C za krojače in črevljarjc ... 90 „ Cylinder Elastik za čevljarje.....180   „
Dell (Bestandtheile) za vsakovrstne stroje.   Ccnd pogodbi na obroke (rate). Cenik brezplačnoj

Red Star Line, Antwerp
v Ameriko.
Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez danja v New York in v Philadelphia.     Bobra hi — Izborna oprava na ladiji. — Nizke vozne cfl
Pojasnila dajejo:
Red Star Line, 20, Wiedener Gurtel, na Di
ali
Ant« Rehek, konc. agent v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 34. |
Osle
brusm kamnt z& srpe in kose priznano najhoijsM
100 kosov 8 K, en pustni zavoj z 15 kosi frankoH •     razpošilja po povzetju J. Razborsek, Šmartno pri na Kranjskem.
jpf^Pf
-i-
— 13 —
Ustanovljeno 1876.
Ustanovljeno 1876.
v m

Litiji.
cenjenemu
da mm zmirai po \\mm ceni »ajboljse blago
kakor
jjzvrstnii semena vrtna, rožna in poljska,
(olje, za jesti (Tafel- in Speiseol), amerikanski petrolej, repično in leneno olje,
|sol. šlirivoglato in za živino, kislo vodo (Rogaška in Radeiner).
Kislino, sadni in vinski jesih. tudi spirit za jesih delati,
| apno /-a živino, grenko sol (Bitiersalz), žvepljeno cvetje, ((ilauber-\ sol, prah za konje, govedo in svinje,
Spiritus, (Weingeist) za žganje delati, spiritus za polituro;
'. Imam zalogo več vrši kave, sladkorja, riža, proseno in ječmeno kašo,
Boko (melo) pšenično, rženo iti koruzno, speli, celega in za-sekanega, paprika-speh, svinjsko mast. maslo, sir
in salame, kakor vse Špecerijsko blago v največji izbiri,
pfijo, Galicijo, žvepleno melo, gumi za trsje cepiti.
Portland- in voman-cement,vsakc> vrste barv, firnajza, pinzelne kelje
ter karbolinej, smolo, za barke, ladje, kovače in črcvljarje, kakor vse reči za barvarje in mizarje, mazalo za  vozove,
Usnje, in tudi vse tukaj ne posebej navedene reči po nizki ceni;
jaz posebno opozarjam, da ni potrebno od agentov iz Trsi a kave kupovati, ampak jaz oddajem kavo, posebno lino, z dobrim okusom, franko na vsako železnično postajo od gld. 1.10 do gld.  1.60, ako se naroči vsaj  pet kil.
Zaloga pivovarne Bratov  Reininghaus v Steinfeldu.
Tudi kupujem vse deželne pridelke kakor: jajca,   puter, vrhnje, maslo, pšenico, žito, koruzo, ječmen, oves, vsakovrstno Menjavo, sadje, črešnje, maline, jabolke, hruške, slive, kutine i. t. d. po najvišji ceni.
Zastopstvo c. hr. splošne tržaške 2avarovalRi« in I. dunajske zavarovalne družbe u nezgode.
Posebno si dovoljujem uljudno naznaniti, da tttOi» ttgcoitia Iti hI na vogli sramen kavarne, kjer sem imel 26 let štacuno v najemu, ampak imam mojo štacuno Olasttli ftUi, zraven „Šta-jerca" in gospoda Sadnika, kjer je bila poprej   tabak-trafika.
Jos. Kasimir v Ptuju.
Trgovina z barvami  in  ščetinarstvom.
J. Sorko
Ungartorgasse 4 nasproti velike kasarne.
slikar in barvar V
Herrengasse 10
zraven Osterberger-ja.
2^"aoan.Izje  cene!
Prodaja vsakovrstnih oljnatihbarv (farb), firneža, terpentina, lakov, sikatifa, brunolina, laka za polituro, laka za usnje in železo, papirja za fladrati. Prodaja šablon, zlate, srebrne in bakrene bronce, kakor tudi vsakovrstne suhe barve. V zalogi so vsakovrstne barve, s katerimi lahko vsak sam barva štofe, rute i. t. d.
!== Ščentinarsko blago.
Priporočam vsakovrstne pinzelne in pripravo za lazuro, krtače, za obleko, krtače za glavo, za čevlje snažiti; konjske krtače iz čiste konjske žinje, krtače za govedo snažiti, gobe |za vozove snažiti, gobe za šolarje, pasje biče, gajželnike, vso pleteničarsko blago i. t. d.
Zidarjem, mizarjem, sedlarjem i. t. d. dovolim posebno znižane cene.
| Prevzamem tudi vsakovrstna slikarska in barvarska dela.
584                                         S Spoštovanjem
'S   špecerijska trgovina „k zelenemu vencu*
A A A     v   Ptuju
kupuje  vedno
vsakovrstno  frišno   sadje
&  jagode, maline, črešnje, višnje, jabolke, hruške, slive, breskve, %     marelice, ringle, špindlinge, ^   kutine, kostanje, orehe, grozdje, ill   jajce, krompir, Ink, česen, vsa-4$   kovrstni   fižol,    maslo,   frišno surovo maslo (puter), med, če-behii vosek, posušene gobe, hren, salato, murke, zelje, leneno in repno seme, živo in pitano perutnino, suhe hruške, suhe črešnje, suhe slive in jabločne krhlje i. t. d. vse to po visokih cenah.
m
w


Najboljše
škropilnice za peronosporo
so škropilnice patent Candeo. S tremi duleci, s ključem in s cevjo (s šlauhom) vred velja ena samo 13 kron loco Trst. (Brenta posebej.) Naročijo se naj pri
Rod,  Schoffmann
Trst  riva Pescatori.   577
J. Sorko.   ~
Vrba pri Vrbskem jezeru.
Dajem naznanje, da prodaja Heinrlch Mauretter, trgovec
s špecerijo, vinom in delikatesami v Ptuju, moj desert ni
Sir (Worthersee-Dessert-Kilse). Moj sir prodajati sme v Ptuju
samo ta firma.  Za izvrstno kvaliteto se najbolje skrbi.
***_____________s spoštovanjem        Qfrt Mosslacher.
~ Vsakovrstno  prekajeno (zelhano) ~ meso, najfinejše klobase       3
vedno svežno (frišno) blago, priporoča po naj-   =■
(.0
o s.
inžji ceni
s J. Luttenberger
mesar v Ptuju. Zunajna naročila   odpravijo
o
i
vestno in hitro!
585
14 —
Najizvrstnejši in prignano najboljši
p I u g i i z j e k 1 a na ■;.r^la,3 in
h t* a m**   za travnike in mah, razdeljene in Ul till C                    diagonalne,
poljski vaiarji, obročasti in iz gladke plehovine, stroji za sejanje »Agrlcola",
stroji za košnjo in žetev, z*mZ%£m°
f/rabfje za seno in žetev, aa obračanje in*%vet
patentovani sušilni aparati za sadje, prikuho i- t. d. Preše za vino in sadje, kakor tudi za vsako porabo,
mlini za sadje in grozdje, stroji za obiranje grozdja, stroje za rezani c o,
na   valjčkih    in  z   mazljivimi  tečaji, jako lahko za goniti pri čimur se prihrani 40% modi.
Mline za debelo moko, reznice za  repo,
cffnli 1<\ ml«f \W s   patentovanimi valjčnimi,   okroglimi »II uji/,ai!iKUUljn mazljiviral tečaji na roko,  na vital
\7"i L©i-i   (JvlipjGj        za naprego t do 6 živmCet. £f
Najnovejši mlini za čiščenje žita   Irijcrji za rošKanje turške.
Samolvorne patentovane
brizgalnice za pokonča-
vanje grenkulje in trtne
uši
„Syph0nia"f
prenesljive
Štedilne peči,
parniki za krmo,
preše za seno in slamo
na roko,  pritrdljive in za   ";;    L
prepeljati,
Uai
RFf"
kakor tudi   vse druge  poljedelske stroje  izdeljuje garantovano   po najnovejši in pripoznano najboljši napravi
Ph. Mayfarth <& do.
tovarne za poljedelske stroje, livarne železa in fužine  na par.
Dunaj, III   Taborstrasse št. 71.                   . H?9 <tcla?cea.\
Odlikovana s drflz 490 zlatimi, areQernlml in bronastimi svatlnaml na v«oh večjih razstavah.
Ustanovljene 1872.
llustrovani katalogi in mnoga pri/nanska pisma brezplačno — Zastopniki in pretiajalci se radi sprcjm6.        Dopisuje Se  ludi   V  slovenskem  jeziku.
^
98
Gumi xa trs je cepiti
najfinejše in najboljše vrste,   CBVi  (šlauhe) \% gamija za škropilnice proti peronospori in take za pretakanje vina in piva, kakor tudi vsakovrstne drage izdelke iz gamija priporočata
-  :    Erata  Sla,-witscli -*r ZEPtrjioM     -
trgovina z niirimberrškim in galanterijskim blagom. [mata v zalogi tudi vsakovrstne igrače,   sploh drobno blago,   trake,  perilo,   pletenine tudi  bicikelne in
Šivalne Stroje.   Prodaje se na debelo in na drobno.                                    578
KarlPenteker?
O urar, srebrar in zlatar 59S    m
glavni trg št. I PtllJ glavni trg št. I ~ tik mesarja gospoda Luttenberger-ja    ■ priporoča svoje                 _
ure, prstane, veri= 2 žice za ure in uhane. S
Vse po najnižji ceni.       cd
Za. vse ure se jamči. Švicarske Žcpite tire iz nikcllia ^afj,
tri goldinarje in dražje. Srebrne Žepne ure od $ gold. 50 kr. o
naprej. Budililice za 1 gold. 50 kr. in više. Vsa popravila a.
se točno in hitro izvršijo in se za nje jamči.          »
opozarjam Še mojo bogato zalogo Uhanop in  prjfanoo iz srebra. "■ ;Iata in drugih kovin. Srebrni prstani ZA Zaročence od 40 kr. naprej.
ozičke za otroke
katerih  lahko otrok  sedi,  pa i take za ležati,   imata vedno v zalogi in priporočata
Brata Slaiitsch
v Ptuju. a: 12,16, 20.30, 36 do 40 kron.
iavno in
n
vsaj


— 15

,A^^^<^^^^A^^^^^^4t2-Si
Biavfoinsko Dietrich   Dickstein   & Wiihelm Higersperger
arhitekta in mestna stavbinska mojstra, Celje, Ringstraase 10
fe P O CI J © lij 6«     priporočata se za prevzetje in izvršitev vseh v njiju stroko spadajočih del. Pojasnila r -----------------        -        na željo radovoljno. Načrte (plane) in tehnične nasvete po najkulantnejših pogojih.

Vsakemu poljedelcu se priporoča
..dr. P. Schuppli-ja navodilo za živino
rejske tečaje na Oberhofu".
V tej knjigi se nahajajo poučljivi predpisi in nauki o živinoreji in živino vzgoji, mlekarstvu in sirarstvu.
Dobiva se v vsaki knjigotržnici po nizki ceni.
Carl Hantlch
tirao izprašani nadlogar, gozdarski zemljemerec in oblastveno potrjeni civilni zemljemerec
v Mariboru
Hporoča se v zanesljivo izvrševanje vseh v gej-ntrično in gozdarsko svrho spadajočih del. 607
Pozor
Pridna in poštena
ajerska družina
vsaj štirimi  delavskimi  osebami se išče. Vpraša naj se pri gospodu
W. Blanke=ju v Ptuju.    606
Pepel
od skurjenega lesa kupuje ^
W. Blanke v Ptuju. J
jači in šivilje!
j Popravila becikelnov, šivalnih strojev in poljedelskih strojev se najbolje in najceneje izvršijo.
' V Zalogi imam vedno nove vsakovrstne dele (Be-etandteile) za stroje.
Prodajam poljedelske, gospodarske stroje na obroke iz najboljših tovarn.
Sem temeljito izvežban mehaniker, ker služboval sem že v Ameriki in na Angleškem.
Tudi imam v zalogi vedno že rabljene in
dobro ohranjene beeikle od 30 gold, dalje.
S spodnje.     ^^      pj^ 680              mehaniker v Ptlljll, Postgasse Štev. 14.
— 16 —
Ptujsko kopališče
Gorna dravska ulica v Ptuju.
Vsaki dan kopele v banjah,  prsne mrzle kopele.
Vsaki torek, četrtek in v soboto soparne kopele in sicer ob pol eni uri popoldan. — Soparne kopele imajo take vspehekakor krapinske toplice. Daljša pojasnila dajegosp. 0O$.Kasilttir in v kopališču samem.
HI
Samo v teh zavojih se dobiva pristna, taKo splošna    priljubljena
G. kr. priv.
tovarna za eemenl
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovlji
priporoča svoj pripoznano izvrsten PorfUltd-CCment v veda] jednakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in ar-[ hitektov določeno predpise gledč tlakovne in odporne trifolq da!;č  uidkriiiajoči   dobroti,  kakor tudi  svoje priznano vrstno apRO.
Priporočila in spričevala
raznih uradov in najslovitejših tvrdk so na razpolago.
Centralni urad:
Dunaj, XII 3 Rennweg 5.         $9
istvo  in v gledal
izhaja i  z  dr
Dopij
■si  se m
i lične  :*!
Redka prilika.
Čudovito poj
400 komadov za I gld.
1 dražestno pozlačena ura z verižico, s 31etnim jamstvom, 6 ko« žepnih rut, 1 svetovno patentovani žepni tintnik od nikla, 1 mi&i za slike, obsezajoč 36 najlepših slik sveta, 1 mastna za računiti ..P katera izračuni samo najtežejže   eksemble,   k temu eno navodilo, sovnik  za  pisma,  poraben   za   vsakogar,  5 kom.   najlepših i 5   kom.   čudovitih   prerokovanj   egiptovskih   prerokovaloev,  ki « veliko smeha, 1 garnitura manšetnih in srajčnih gumb iz double-! tentovana zapona 3% zlata, 1 prijetno dišeče toiletno milo, 1 6 zrcalo, 1 prakt. žepni no2ič, 1 ff nastavek za smotke z jantarom, 1 moški prstan s imit. žlahtnim kamnom,  20  komadov   pisarniških,1 metov in še 300 raznih v gospodinjstvu neizogibno potrebnih p Vse skupaj z uro, ki je sama vredna tega denarja, velja proti _ povzetju ali če se denar naprej pošlje, samo i  gld. 80 kr.  skoz šiljavnico  Ch. Jungwirth,  Krakav,  A.  Risiko  izključen.  Za neu se vrne denar.
Ako i<! noši
zvezd >rez k
in mi fega st bi  bils
Kako
i  milji naj ni j
he do
II   eno
Sadna drevesa
iz preskušenih  lastnih   dreyc
sicer: jabolko po K 1.— do
hruške po K 1.20 do 1.60.
boren jabolčnik iz lastnih kletij od 14 do 18 vinarjev  za liter
OskrbntftvO   marcnbcr«   (GutsverwaHung  Mahrenberg). Tam de
tudi jorkširski plemenski prašiči.
parna žag
Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v I
zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je
parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemn se les hlodi i. t. d. po zahtevi takoj žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati hali i. t. d.
Stavbinsko podjetje.
Iiadislaus Johann
Stavbinsko podj
Koth
inžener in oblastveno aut. mestni stavbenski mojster
Gartengasse (hotel Strauss) Celje Gartengasse (hotel Strauss)
Stavba mostom iz kamna, cementa in železa, tudi stavba
mostov za silo. Uodlia Stavba: stavba turbin, jezov in zatvornic iz lesa,
kamna in cementa, kakor reguliranje potokov in rek,
varstvena naprava obrežij, priprave za osuševanje,
sploh vsa vodna dela v vsakem obsegu. Kazen teh del prevzemlje ta firma tudi brezhibno postavljanje  mažin in druga fundamentna dela iz petona,   trotoarje petona, petonska tla, tlakanje z ali brez da bi se plošče priskrbele, kakor tudi vse v to stroko spadajoča dela. — Pojaa in proračune podeljuje firma na željo radovoljno in po najkulantnejših pogojih.
Stavbinsko podjetje Iiadislaus Joh. Roth
523                                                                                                                                       inžener in oblastv. aut. mestni stavbinski mojster.
Stao&a CC5t in potOP, kakor tudi traeiranje taistih. POdzemsR*   delat  (Tiefbauten)   kanaliziranje,   pola$
cevij, vodovodne stavbe. Stavbe lia pOvrši«  (Hochbauten) in sicer: vile, hiSe
gospodarska   poslopja,   fabrike   in   javna   poslo|
adaptacije vsake vrste.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Pauko.
Tisk: W. Blanke v Ptuju.