Mercator
Akcija
velja od 22.2. do 8.3.2001
za 44 izdelkov
Akcija velja v vseh prodajalnah z živili v Mercatorju!
Inteligenca in pridnost
Črnomaljko Heleno Schweiger, eno od enajstih dobitnikov univerzitetne Prešernove nagrade, zanima ekonomija kot znanost
ČRNOMELJ - Med letošnjimi dobitniki univerzitetne Prešernove nagrade je bila tudi Belokranjica Helena Schweiger. Nagrado je dobila za diplomsko delo “Ocenitev enostavnega monetarnega modela Slovenije”, ki ga je zagovarjala avgusta lani, preden je sploh pričela z absolventskim stažem in za katerega je dobila oceno 10.
Schvveigerjeva je bila, ko je leta 1992 končala črnomaljsko osnovno šolo Mirana Jarca, najuspešnejša učenka generacije. Spominja se, da se je v osnovni šoli udeleževala številnih tekmovanj. Preizkusila se je v znanju matematike, fizike, kemije, angleščine, logike, vesele šole. Na matematičnem tekmovanju je bila v skupini kandidatov 8. razreda celo tretja v državi. Kot Zoisova štipendistka je šolanje nadaljevala na črnomaljski gimnaziji.
Helena Sclnveiger
a se po dveh letih prešolala na mednarodno maturo na bežigrajsko gimnazijo.
Vseskozi odličnjakinja je z odliko nadaljevala tudi študij na ljubljanski Ekonomski fakulteti. Ne le da na izpitu nikoli ni padla, pač pa je bila njena povprečna ocena na fakulteti kar 9,8. Vsako leto je dobila tudi pohvalo, ker ni padla na nobenem izpitu in je imela povprečno oceno več kot 8,5. Na koncu 4. letnika pa si je prislužila priznanje. Očitno je, da gre pri njenem študiju za odlično kombinacijo inteligence in pridnosti. Sama pa pravi, da ji je v veliko zadoščenje, ko vidi, da daje lahko tako uspešna.
Helena, ki je bila že med študijem demonstratorka, je lansko jesen pričela na Ekonomski fakulteti kot asistentka stažistka pri prof. dr. Nevenki Hrovatin, kije bila tudi njena mentorica pri pripravi diplomske naloge, medtem ko je bil somentor prof. dr. Lovrenc Pfajfar. Hkrati dela magisterij, že sedaj pa zatrjuje, da namerava doktorirat. Razmišlja tudi o študiju v tujini, saj se zaveda, kako pomembne so izkušnje, ki si jih človek pridobi v drugih državah. Prizna pa, da njene ambioije niso poslovnost in podjetništvo* temveč jo zanima predvsem ekonomija kot znanost. A četudi se rada vrača v rodni Črnomelj, ve, da se za stalno tja ne bo mogla vrniti, saj z izobrazbo, ki jo načrtuje, v Beli krajini zagotovo ne bi dobila zaposlitve.
M. BEZEK-JAKŠE
ZIMA ZAMAHNILA Z REPOM - Vremenske štrene so to zimo kar močno zmešane. Po skoraj pomladnih zimskih mesecih, ko je že vse kazalo, da se je zima neopazno odplazila mimo, je tik pred nastopom meteorološke pomladi, ki se začenja danes, zamahnila z repom in nas v soboto presenetila z obilnim sneženjem v delu Dolenjske in Bele krajine, z nekaj mrzlimi dnevi in s ponovnim sneženjem pa še te dni. Le kakšna bo pomlad, če je bila zima tako nenavadna? Na sliki: močno sneženje v soboto dopoldan je spraznilo novomeške ulice. (Foto: M. Markelj)
IZOBRAŽEVANJE ROMOV
Bogastvo je v znanju
Dva dni so v Črnomlju predstavniki petih držav razpravljali o izobraževanju Romov ter si izmenjali izkušnje v upanju, da bodo, ko jih bodo presadili v domače okolje, rodile sadove, tako kot so jih v drugi državi. Slovenske raziskave so pokazale, da bi morati najprej izobraziti starše, ki bi potem s spodbudnim družinskim vzdušjem za učenje navdušili otroke, da bi redno obiskovali pouk. Znano je namreč, da Romom družina pomeni zelo veliko. Zakaj ne bi torej za svoje otroke naredili kaj, s čimer bi pripomogli, da bi zaživeli človeka vredno življenje. Predvsem pa morajo vedeti, da bodo izobraženi v družbi bolj cenjeni.
Žal pa se danes v marsikaterem romskem naselju še vedno dogaja, da so prav izšolani podcenjevani ali pa jih romska skupnost preprosto ne sprejema iz zavisti. A prav tisti, ki gledajo na učenje kot na nevarnost za romsko skupnost, bi se morati prvi zavedati, daje izobraženost danes vrlina in da se splača potruditi v šoli že zaradi tega, ker bodo pri ljudeh, tako v lastnem naselju kot tudi sicer v družbi, spoštovani. Na srečo se predvsem nekateri niladi tega že dobro zavedajo in se prav s šolanjem želijo izvili iz začaranega kroga, ki jih zaradi nepoučenosti in pomanjkljive izobrazbe potiska na rob družbe, zaradi česar tudi ne dobijo zaposlitve in s tem tudi ekonomske neodvisnosti ne. Tudi zaradi tega je prav, da vedo, da bodo z znanjem postali bogatejši, a ne zgolj v denarnici, ampak tudi v duši.
M. BEZEK-JAKŠE
I
KRAVICI, ŠELMARIJA, HOJLADRIJA - Z jutrišnjim pogrebom kurenta ob 15. uri in veselo sedmino dve uri pozneje bodo v Kostanjevici na Krki sklenili program pustnih prireditev. Kostanjeviška šelmarija je z nedeljsko povorko, s katere je fotografija, doživela svoj največji obisk v zadnjih nekaj letih. Do izraza so prišli stroji in ljudje, ki so v bolj ali manj posrečeni medsebojni povezavi množico na mestnem trgu opozarjali na napake, odlike in druge podrobnosti lokalnega in drugega življenja ati pa jih skušali samo zabavati. V Ločah pri Dobovi bodo danes ob 19. uri kropili tamkajšnjega kurenta, fašjenka, ki se letos imenuje Nori Kravič. Jutri ob enakem času bo zadnje slovo, v soboto ob 14. uri ga bodo z mednarodnim spremstvom dostavili iz Loč v Dobovo. (Foto: M. L.)
V Pišecah evropska akademija?
Kako naj bi celovito prenovili grad Pišece in okoliški park - Franci Zidar: “Pišece imajo mnogo razvojnih možnosti” - Prenovitelji v mednarodno navezo
PIŠECE - Grad Pišece naj bi do leta 2006 obnovili in v njem ustanovili evropsko akademijo za varstvo narave, razvoj, podeželje in pokrajinski razvoj. To so najnovejše napovedi v zvezi s starim objektom, s katerim so seznanili javnost 22. februarja v Pišecah. V tem kraju so tega dne predstavili projekt Obnova in revitalizacija grajskega kompleksa gradu Pišece.
* Franci Zidar, direktor Kozjanskega parka in avtor omenjenega projekta za Pišece, je prepričan, da imajo Pišece mnogo razvojnih možnosti. “Vprašanje je, ali jih občani, država in Pišece znajo in zmorejo izkoristiti," pravi Zidar. Njemu gre, in tako je tudi naravnal razvojni projekt, za “celovito obnovo gradu zjasnim življenjem tega objekta”.
Bodoča akademija v Pišecah naj bi slušatelje učila tega, česar se zdaj Slovenci hodijo učit v evropsko tujino. Grad, kjer bi bila omenjena okoljsko naravnana izobraževalna ustanova, bi verjetno dokaj lahko zadihal po evropsko, kajti tudi v preteklosti je pod lastniki Mosconi dolgo živel po evropsko. Tako je prepričan Zidar.
Znova odprli klavnico
VELIKE LAŠČE - Z 21. februarjem je v Velikih Laščah ponovno začela obratovati v januarju letošnjega leta začasno zaprta zadružna klavnica. Pomanjkljivosti, predvsem z lovljenjem krvi, zaradi katerih je veterinarska inšpekcija klavnico začasno zaprla, so zadovoljivo rešili. V prvem tednu bo delovala le za usluge klanja kmetom ter za potrebe zadruge, ne pa tudi za usluge zasebnim mesarjem. Kot je povedal direktor Ivan Levstik, bo klavnica od sedaj delovala z manjšo zmogljivostjo. Preselitve klavnice zaenkrat še ni pričakovati, saj možna nova lokacija ni predvidena v prostorskem planu občine.
Grad Pišece z okoliškim parkom bi za prihodnost pripravili po omenjenih razvojnih načrtih s slo-
Kmetje grozijo
LJUBLJANA - Sindikat kmetov Slovenije je pretekli petek sklical sestanek s kmečkimi organizacijami v Sloveniji, na katerem je sprejel več zahtev. Nanašajo se predvsem na takojšnje izplačilo vseh kompenzacijskih plačil za lansko leto, izvajanje zakona o povračilu škode zaradi suše, zaporo uvoza govejega mesa in izdelkov ter uvedbo sledljivosti mesa. Meni tudi, da kmetje ne morejo plačevati testov BSE, in zahteva od ministra za kmetijstvo, naj takoj predpiše elemente za oblikovanje odkupne cene mleka. Včeraj naj bi prišlo do sestanka z ministrom. Če ne bo dogovora, kmetje grozijo z opozorilnim shodom.
venskim državnim denarjem in finančno podporo mednarodnih skladov za take namene. Edinole široko zastavljeno mednarodno partnerstvo zagotavlja uspeh pro-
• Grad Pišece že zdaj, ko so ga le še zidovi in streha, dobiva obiskovalce. Od organiziranih obiskov z jasnim urnikom je skoraj eliten dogodek letni koncert v sklopu brežiškega festivala stare glasbe.
jekta. Skupni znesek, ki bi že bil dovolj za uresničitev Zidarjevega obnovitvenega načrta za Pišece, dosega 5,5 milijona evrov.
M. L.
Trčil v kolesarko
NOVO MESTO - 25-letni B. B. iz Novega mesta se je 22. februarja peljal z osebnim avtom po Finžgarjevi ulici proti Šmihelski cesti. Pri stanovanjski hiši št. 11 je zapeljal na levo in trčil v 13-letno kolesarko A. K. iz Novega mesta, ki seje peljala z neosvetljenim kolesom.
Košarka
KRKA TELEKOM
^LEKO*
Suproliga
PLANNJA (Švedska)
/
*
t KRKk
Žrebanje vstopnic: Mobireglja [^©O^tTČfl
Novo mesto, ŠD Leona Štuklja, četrtek, 1.3.2001, ob 20.30.
Košarka
KRKA TELEKOM
Liga Kolinska
SAVINJSKI HOPSI
f
^El-EKO*
*
I KRKk
Novo mesto, ŠD Leona Štuklja, sobota, 3.3.2001, ob 19. uri.
Žrebanje vstopnic: Mobislavec
Maor®
DA|WOO|	
».L: 07/33 76 490	Podbevtkovi 6i, Novo moeto
Ob koncu tedna bo prišla j ; odjuga z dežjem in višjimi temperaturami.
Berite danes
stran 2:
•	Keragradu dva znaka za kakovost
stran 7:
•	Bodo luči po dolini kar ugasnile?
stran 14:
•	“Vsak bizeljski dom naj bo tudi kulturni dom”
stran 18:
•	Z zgodnjim odkrivanjem do manjše umrljivosti
Dolenjska ima dve nagradi GZS!
Tatjana Fink, Jože Murn
LJUBLJANA - Pretekli petek je Gospodarska zbornica Slovenije v Cankarjevem domu podelila letošnje nagrade za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke trajnejšega pomena. Med šestimi dobitniki iz velikih in srednjih podjetij je nagrado prejela tudi Tatjana Fink, diplomirana ekonomistka z zaključenim podiplomskim študijem managmenta v Centru Brdo, kije že skoraj celo desetletje direktorica Trima Trebnje. V skupini treh dobitnikov malih podjetij pa so nagrado podelili Jožetu Murnu, direktorju družinskega podjetja Mu-Ren, d.o.o. iz Dolenjih Ponikev pri Trebnjem.
Kot so dejali v obrazložitvi, je Fin-kova s svojim znanjem in izkušnjami ter načinom vodenja in upravljanja družbo Trimo popeljala v sam vrh slovenske kovinske industrije. Podjetje stalno povečuje bruto dodano vrednost na zaposlenega, prihodke, dobiček in premoženje ter uspešno izvaža pod lastno blagovno znamko. Trimo veliko vlaga v razvoj in ima lasten razvojni center, izobražuje zaposlene in skrbi za kakovost. Še v tem desetletju naj bi postal vodilni evropski proizvajalec montažnih objektov.
Jože Murn, dipl. inž. strojništva, vodi družinsko podjetje Mu-Ren, kije nastalo leta 1996, in nadaljuje 30-let-no tradicijo izdelovanja linij za proizvodnjo betonskih strešnikov po licenci Pavleta Zupančiča. Z lastno blagovno znamko ter z linijami, ki so v celoti plod lastnega znanja, dela in materiala, nastopajo večinoma na tujih trgih; največ na Balkanu ter na Madžarskem in v Romuniji, kjer so minulo jesen investirali tudi v lastno proizvodnjo betonskih strešnikov.
B. D. G.
<■ t/J
o
n
o o ■ ■ o o oo ro Os Os co m
o o
O
_• X
a> o
ISSN 0416-2242
7704
224000
Prostovoljstvo in mi
Družba razmišlja, ali naj posebej razmišlja o svojih revežih in sploh ljudeh v stiski. V takem javnem razpoloženju je v Sloveniji v zadnjem času nekako pridobilo na popularnosti prostovoljstvo. Prostovoljni način dela je, tako so prepričani mnogi ljudje, pogosto edini način pomoči ljudem v stiski. Za kako pomembno dejavnost gre, kaže podatek, da so prostovoljci največkrat mladi ljudje in da so pomoči prostovoljcev največkrat deležni stari ljudje. Verjetno se strinjate, da prostovoljstvo pomeni delo v korist drugih. V ožjem pomenu gre za pomoč človeku v stiski. Tovrstno prostovoljstvo je začenjalo dobivati širša krila verjetno desetletje nazaj, vsaj za Posavje nemara velja to. Mladi prostovoljci so v začetku pomagali otrokom, ki zaradi različnih vzrokov doživljajo razvojne težave, pozneje so svojo skrb razširili na begunce. Prostovoljci so šli na otroški oddelek bolnišnice, nekatere je pot prostovoljstva pripeljala v otroški vrtec. Prostovoljstvo je pri nas še vedno tudi ime za prostovoljno delo, ki smo ga poznali v preteklosti, ko so udarniki gradili domovino. Prostovoljna gasilska društva so eden od dokazov, daje Slovenec še voljan delati zastonj. Prostovoljstvo je sploh pomembna odlika medosebnih odnosov. Zelo preprosto ga odkrijete ali tudi ne odkrijete, če vam na cesti poči zračnica na kolesu in iščete pomoč med mimoidočimi. Tokratna anketa sprašuje o prostovoljstvu, tudi o tem, ali bi delali prostovoljno, ali to počnete danes ali ste včeraj.
NIKO ŽABKAR iz Leskovca: “Jaz sicer nisem še nikoli opravljal kakšnega prostovoljnega dela, vendar podpiram prostovoljstvo, če je namenjeno za pametne stvari. Če pride do naravne katastrofe ali česa podobnega, je seveda treba pomagati, tudi brezplačno. Tudi jaz poznam nekaj prostovoljcev, ki pomagajo v varstveno delovnem centru v Leskovcu pri Krškem.*
ANICA ROGINA, kmečka gospodinja iz Velikega Nerajca: “Sem članica Rdečega križa, a ne glede na to si v vasi med seboj pomagamo. Veliki Nerajec je majhen, med seboj se dobro poznamo in vemo, kdo kaj potrebuje. Če vidim, da sosedovi potrebujejo pomoč, nič ne vprašam, ampak grem pomagat. Tudi v sorodstvu si pomagamo med seboj, saj nihče nikoli ne ve, kdaj bo sam potreboval pomoč.”
MARIJA STARIHA, ortopedagogi-nja s Sel pri Semiču: “Vsak človek nosi v sebi kanček dobrodelnosti, kajti ko sam potrebuje pomoč, ve, kako pomembno je, če mu kdo prostovoljno pomaga. Opažam pa, da ljudje vse bolj gledajo skozi denar. Vse manj jih je, ki v stiski prostovoljno pomagajo. Jaz sem na srečo med njimi in to sem že večkrat dokazala.”
JOŽE PAVLIN, gradbeni podjetnik s Sel pri Dolenjskih Toplicah: “Vse manj je pripravljenosti za prostovoljno delo. Po vaseh, kjer so ljudje še povezani, še kaj naredijo prostovoljno, v glavnem pa se ljudje držijo vsak zase. To ni dobro, izginja občutek za skupnost in solidarnost. Za prostovoljno delo v humanitarnih organizacijah je potrebna višja zavest."
ANDREJ DIM, živilec iz Brezovice pri Mirni: “Na tem področju je čedalje slabše, saj ni več take solidarnosti kot nekoč. Vsak gleda samo nase in le redko na druge, ne pomisli pa, da bo morda tudi sam kdaj potreboval pomoč. Pred leti so bili vsi v vasi povezani, zdaj pa sosed soseda ne pozna več. Ali bi sam kaj naredil prostovoljno? Odvisno od kraja in priložnosti!"
JANEZ GORJANC, upokojenec iz Češče vasi pri Novem mestu: “Veliko sem pomagal sosedom, zdaj pa zaradi poškodb ne morem več. Časi so se precej spremenili, ljudje mislijo samo nase in pozabijo, če je kdo komu pomagal v preteklosti. Zastonjskega dela skorajda ni več. Vsak bi vsako malenkost zaračunal, četudi mu ne bi bilo treba."
MARJANCA OGOREVC, predsednica Društva Pleteršnikova domačija Pišece. iz Pisec: “Sem za to, da se prostovoljno veliko naredi. S prostovoljstvom je lahko opravljeno veliko delo, in to brezplačno. Prostovoljstvo je v dobro družbe. Prostovoljstva je danes manj, kot ga je bilo."
FRANC CUZI, kmet s Studenca: “Prav je, da je prostovoljstvo. Tega je med ljudmi dosti, tudi tukaj pri nas je na primer prostovoljno gasilsko društvo. Včasih je bilo prostovoljnega dela več. Mladinske delovne brigade so tudi pri nas gradile vodovod. Nekaj prostovoljnega dela je še. Tudi to je prostovoljno delo, če kdo služi vojsko v domovih za ostarele in drugih domovih."
NINA ŠTIMAC, prodajalka iz Kočevja: “Prostovoljstva je na splošno premalo, ne le pri nas. Včasih so bili ljudje bolj složni in pripravljeni pomagat sočloveku, ne da bi zato pričakovali plačilo ali kakšno uslugo, danes pa tudi po vaseh, tega ni več toliko. Ljudje bi se morali več odločat za nesebično pomoč drugim, saj bodo morda takšno pomoč nekoč tudi sami potrebovali."
Keragradu dva znaka za kakovost
Na sejmu Domofin v Celju sta GZS in Gradbeni inštitut ZRMK podelila znake za kakovost v graditeljstvu, letos prvič tudi za storitve ■ Med izbranci tudi Keragrad
NOVO MESTO - Novomeško podjetje Keragrad je prejelo dva od šestih podeljenih znakov: za splošna keramična dela in za izvedbo oblog plavalnih bazenov. Poleg poslovanja podjetja so strokovnjaki pfPVerjali kakovost storitve ter zadovoljstvo naročnikov. V oceni so poudarili, da podjetje izredno skrbno preveri podlago, kar je osnova za kakovostno polaganje keramičnih ploščic.
Izobraževanje posavskih podjetnikov
SEVNICA - Na sevniškem gradu seje s predstavitvijo zaključnih nalog, to je poslovnih načrtov, razpravo o predstavljenih temah in s podelitvijo diplom končalo izobraževanje posavskih podjetnikov, ki so od 28. septembra lani obiskovali 90-urno večerno šolo podjetništva v organizaciji GEA Collegea iz Ljubljane. Vodja projekta Andrej Žgombič je bil zadovoljen s prizadevnostjo in končnimi izdelki 11 slušateljev (šolo jih je pričelo 22!), katerih izobraževanje so poleg njih samih podprli še Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, Gospodarska zbornica. Združenje podjetnikov, Obrtna zbornica Slovenije in Občina Sevnica.
Podeljeni Zlati MM
LJUBLJANA - Prejšnji četrtek so v Štihovi dvorani Cankarjevega doma na 10. Marketing klubu s tradicionalnim marketinškim maratonom, ki ga organizira prvi slovenski tržni magazin Marketing Magazin in je najbolj živ pregled novosti na slovenskem marketinškem trgu, podelili nagrado zlati MM za najboljši koledar 2001. V ožji izbor se je uvrstilo deset del, nagrado pa je prejel izdelek avtorja Dušana Grobovška Idejalisti, z diplomo zlatega MM pa je bil nagrajen koledar Tehnooptike. Zlati MM za najboljše letno poročilo je dobilo Gorenje, diplomo zlatega MM za vsebino Lek in za obliko letno poročilo PBS.
Kot pravi direktor in lastnik deset let stare družbe Keragrad Franc Bukovec, sicer nekdanji pi-onirjevec, je znak za podjetje velika nagrada. “Pričakujemo, da bodo naročniki poslej lažje pretehtali kakovost in se odločili za izvajalca. Tudi mi bomo zdaj lahko vztrajnejši in bomo lažje preverjali bonitete naročnika,” je dejal po prejetju priznanj.
Keragrad se v poplavi konkurence novomeških keramikov, ki so izšli iz Klemenčičeve tovarne, znajde tako, da išče delo drugod po Sloveniji, največ po Ljubljani in na Primorskem, irTse loteva zlasti zahtevnejših in večjih del, saj letno položi do 70.000 kvadratnih metrov keramike. Podjetje ima 17 zaposlenih, med temi 12 keramikov, poleg tega pa s stalnimi kooperantskimi pogodbami dela zanj še okrog 30 keramikov iz 8 drugih podjetij. Ima kar nekaj stalnih naročnikov, dela pa tudi za več večjih gradbenih podjetij in preko inženiring podjetij tudi v tujini. Največji, skoraj milijon mark vreden posel je Keragrad opravil za zlatarno v ruskem Krasnojarsku. Delal je že
v številnih industrijskih, trgovskih in večjih stanovanjskih objektih ter v znanih turističnih podjetjih. Poleg klasičnih keramičnih del so se njegovi delavci tu izkazali tudi z oblaganjem bazenov. Keragrad je namreč eno vodilnih podjetij na tem področju v Sloveniji.
“Prvi pri nas smo ponudili tes-nitev betonske školjke s posebno maso na osnovi kavčuka, ki sicer
Franc Bukovec
za 2 do 3 odst. podraži storitev, kasneje pa zmanjša stroške zaradi izgubljanja vode in dodatnega ogrevanja. Našo prvo ponudbo so sprejeli v portoroških Hotelih Bernardin, kjer smo obložili sedem bazenov. Delali smo tudi zunanje bazene v Atomskih toplicah, 3 bazene in whirpoole v Termah Palače in več drugih manjših bazenov,” našteva direktor Bukovec.
* Lani je Keragrad imel 280 milijonov tolarjev prihodkov in čez 20 milijonov tolarjev dobička. Po Bukovčevih besedah so dobri rezultati tudi posledica sodelovanja s kakovostnimi dobavitelji, med katerimi sta najpomembnejša podružnica italijanskega podjetja Mapei in njihov sosed na Livadi, distributer in uvoznik italijanske keramike Granit Commerce. Samo z njim imajo okrog 100 milijonov tolarjev letnega prometa.
Tudi poslov v tujini jim ne bi bilo težko dobiti, kajti za kakovostno storitev bi tam (npr. v Nemčiji) dosegli celo za 40 odst. višjo ceno kot doma, vendar jim večino poslov pade v vodo, ker ne dobijo delovnih dovoljenj. Ni čudno, če tudi v tem podjetju komaj čakajo Evropske unije in novih priložnosti!
B. DUŠIC GORNIK
Le strpnost bo obrodila sadove
V Črnomlju dvodnevna mednarodna konferenca o izobraževanju Romov - Z izobrazbo korak bliže k socialni neodvisnosti - Poziv državi, naj podpira Rome, ki so tudi sami pripravljeni kaj storiti zase
ČRNOMELJ - Od začetka lanskega leta poteka v vseh treh belokranjskih občinah projekt “Izobraževanje mladih brezposelnih v Sloveniji”. Največjo pozornost pa so namenili izobraževanju Romk o enostavnih gospodinjskih opravilih in vzdrževanju higiene ter poučevanju Romov o enostavnih gradbenih delih. Projekt financirata evropska komisija v okviru programa Phare in ministrstvo za šolstvo, znanost in šport.
Izvajalca projekta sta Zavod za izobraževanje in kulturo (Zik) iz Črnomlja in italijanska nevladna organizacija Nuova Frontiera-Alisei iz Milana, ki sta pretekli teden v Črnomlju pripravila dvodnevno konferenco o izobraževanju Romov. Poglavitni namen konference je bila izmenjava slovenskih izkušenj na tem področju ter spodbuditev strokovnega sodelovanja s kolegi iz Romunije, Bolgarije, Makedonije in Italije, ki so za konferenco pripravili strokovne referate.
Kot je povedala direktorica Zika Nada Žagar, ki se z izobraževanjem Romov ukvarja 12 let, so prej Romi prihajali k njim na Zik, sedaj pa so prišli oni v romska naselja. „Na ta način prihaja tudi do sožitja med Romi in ostalimi prebivalci. Pomemben cilj projekta je namreč spoštovanje kulture in strpnost med nami in Romi. Le tako se namreč lahko ohranjajo tudi romska kultura in navade, seveda pa ne na račun drugih ljudi, ampak gre za dopolnjevanje dveh kultur. Po-
membno je tudi, da so Romi neodvisni in da znajo to ceniti, ne pa da imajo le veliko otrok in živijo na račun otroških dodatkov," je poudarila Žagarjeva. A hitro dodala, da državna socialna politika žal ubira drugo pot, saj podpira neaktivnost Romov. Pa ne da bi bila proti socialni pomoči, vendar bi morali zanjo kaj narediti. Se na primer izobraževati in si s tem zagotoviti socialno neodvisnost.
Vsi udeleženci konference so se strinjali, da prav nizka izobrazba Romov vpliva na izredno nizko socialno raven, saj se težko zaposlijo. In krog je sklenjen. Romi, ki se izobražujejo na Ziku, pa so potrdili, da izobraženi bežijo iz avtohtonega okolja, ker niso cenjeni, ampak jih ostali zavračajo. Žagarjeva je spoznala, da morajo ohranjati in razvijati stike z Romi in od njih prevzeti ideje, na kakšen način bi se lahko socializirali. “Edini recept, po katerem bomo lahko nadaljevali z izobraževanjem Romov, ki bo rodilo tudi uspehe, sta strp-
Mercator povezuje mesarje
Štiri družbe bodo do maja povezali v družbo Mesnine dežele Kranjske - Tudi M-Agrokombinat Krško in M-KG Kočevje
LJUBLJANA - Poslovna ak-ivnost skupine Mercator je lani nočno zarezala v dogajanje na Dolenjskem in v Posavju. Kot je mano, je Mercator pridobil večin-iki lastniški delež v osrednjih dveh rgovskih družbah: Dolenjki iz Novega mesta in Posavju iz Brežic. Dbe sta se pripojili družbi Merca-:or Dolenjska, enako pa seje zgodi-o tudi s trgovinami Jestvine. Mer-:ator je lani zgradil in odprl tudi :rgovski center v Brežicah.
Tudi letošnji Mercatorjevi načr-:i posegajo na naše območje, saj tapovedujejo združitev mesnopredelovalne industrije. Tri Mercator-eve netrgovske družbe: Mesnine Ježele Kranjske, d.o.o., Mercator Agrokombinat Krško, d.o.o., in Mercator Kmetijsko gospodarstvo Kočevje, d.o.o. naj bi se spojile z delniško družbo Kraljeve mesnine. Nova družba, ki se bo imenovala Mesnine dežele Kranjske, d. d., bo vključevala dejavnosti vseh družb.
nost in medsebojno sodelovanje,” pravi Nada Žagar, ki je zelo optimistična. Predvsem pa je ponosna, da se prav sedaj pri 35 romskih družinah učijo kuhanja. Neposredno je tako vključenih v uk vsaj 100 žensk, posredno pa še štirikrat več prebivalcev romskih naselij. To pa pomeni, da Romi sprejemajo izobraževanje in si želijo sprememb. Res pa je, da jih pri njih ni mogoče pričakovati čez noč.
Čeprav je bil, kot rečeno, namen konference izmenjava izkušenj in nadaljnje sodelovanje, pa bodo, ker so udeleženci tako zahtevali, povzetke poslali tudi na ustrezna ministrstva. „Tako bomo opravili svojo moralno dolžnost, da bo na osnovi naših izkušenj država podpirala Rome, ki so tudi sami pripravljeni kaj storiti zase," je menila Žagarjeva.
M. BEZEK-JAKŠE
ki se povezujejo, in naj bi začela poslovati že maja letos.
Mercator želi s takim povezovanjem izboljšati konkurenčnost, odpraviti razdrobljenost, neracionalno organiziranost in slabo, komaj 50 do 80-odstotno izkoriščenost zmogljivosti. Kot so sporočili iz Mercatorjeve uprave, bo znašal tržni delež nove družbe v prodaji mesa in mesnih izdelkov na slovenskem trgu okrog 12 odst., družba pa naj bi letno ustvarila za 8 do 10 milijard tolarjev čistih prihodkov. Gradila bo na dveh že uveljavljenih blagovnih znamkah: Kraljeve mesnine in Krpanove dobrote, več izvažala, posodobila tehnološke procese in izboljšala učinkovitost. Vključitev M-KG Kočevje in M-Agrokombinata Krško pomeni navpično povezavo od trgovine vse do prireje mesa, kar je pomembno za zagotavljanje sledljivosti porekla mesa in izdelkov.
B. D. G.
0 regionalnem razvoju
METLIKA - Danes, 1. marca, bo ob 13. uri v sejni sobi občine Metlika infor-mativno-strokovni posvet o vključevanju RS v Evropsko unijo in pogajalskem izhodišču Slovenije na področju regionalne politike ter o strategiji regionalnega razvoja. Predavatelja bosta mag. Igor Strmšnik, državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo in hkrati član Ožje pogajalske skupine, ter Leon Devjak z Agencije RS za regionalni razvoj za jugovzhodno regijo. Poglavitne regionalne probleme Bele krajine pa bo predstavil prof. dr. Dušan Plut. Na posvet so povabljeni predstavniki vseh treh belokranjskih občin, ki so kakor koli vključeni v lokalni, regionalni in državni razvoj, gospodarstveniki, podjetniki, člani občinskega sveta in ostali občani.

SEJEM DOM
JUBILEJNI, 40. MEDNARODNI SEJEM
5. —11. MAREC 2001
9:00 — 19:00, GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE
stavbno pohištvo • gradbeni materiali (kritine, izolacije, barve, laki, instalacije) • montažne hiše • notranja oprema (pohištvo, svetila, talne in stenske obloge) • oprema za kopalnice in sanitarna keramika • ogrevalna in hladilna tehnika • ročna orodja in pribor • vse, kar potrebujete za urejanje okolice hiše (vrtna oprema in pohištvo, tlaki, kamini, zimski vrtovi, ograje) • bazeni in bazenska tehnika • izdelki za varovanje doma
NA SEJEM SE PHIPELJITE CENEJE. S SLOVENSKIMI ŽELEZNICAMI
V
LJUBLJANSKI SEJEM
>
Novomeška kronika
PREDSEDNIK - Prejšnji četrtek je imel predsednik vlade dr. Drnovšek pogovor na novomeškem Studiu D. Novinarka Marjana Kavšek, ki je pogovor vodila, se lahko pohvali, da je edini človek z Dolenjskega, s katerim se je Drnovšek celo uro pogovarjal. No, njegov četrtkov obisk je povzročil tudi domači politični zaplet. Predsednika vlade sta hotela, kot se spodobi, v domačem kraju pozdraviti novomeški župan dr. Tone Starc in mag. Adolf Zupan, podžupan ter predsednik novomeške LDS, stranke ki jo vodi prav dr. Drnovšek. A ju predsednikovi pro-tokolarci ali kdor pač že niso pripustili in soju zavrnili, še preden sta sploh prišla. Župan in podžupan sta za to, da bi lahko pozdravila Drnovška, zapustila sejo občinskega sveta, kar je vodjo opozicijske SDS Miloša Dularja tako vznevoljilo, da je iz protesta tudi sam zapustil sejo in za drugič zagrozil z odhodom celotne svetniške skupine. Pa ne k Drnovšku...
ZIMA - S snegom so v naših krajih same težave. Zlasti pozimi. Če zapade, je vse narobe, če ga ni, pa še bolj. Prva “nastrada” zimska služba. Ko zapade sneg, jo ta nebeški pojav vedno znova preseneti. V tej zimi, ko je bila pripravljenost na vrhuncu, ko je bilo dovolj peska in soli, ko so plugi, rineži in druge pošasti komaj čakali, da se zapode nad sneg na cestah, nam je decembra in januarja ob spomladanskih temperaturah na cestah radiralo zimske gume, ob poteh so pa na svečnico brsteli grmi in poganjali zvončki. Potem pa nenadoma...
SNEG - Ampak ta pa ni mogel zmesti odločnih uradnikov na novomeški Agenciji za šport. Taje za december šolarje vabila na smučarske tečaje na Gače. Ker snega ni bilo, iz tega ni bilo nič. Pred dnevi, ko pa je v pravem zimskem mrazu zapadel, se je dedek za svojega vnuka pozanimal na tej agenciji, če bodo morda sedaj, ko so razmere prave, pripravili tečaj. Sedaj pa ne, so mu povedali, tečaj je bil predviden decembra in basta! Tako, da se ve: se bo moral kar sneg ravnati po urniku in razporedu agencije in ne bo padal nenačrtovano, kadar se mu bo zljubilo!
Ena gospa je rekla, da je bil Drnovšek r Novem mestu na Štukljevi 100-letnici, danes bo na otvoritvi prizidka knjižnice, sedaj smo pa do otvoritve avtoceste voljno.
Pustovanje v otroškem svetu
NOVO MESTO - Ves teden, od 19. do 24. februarja, so se otroci v Otroškem svetu novomeškega BTC-ja pripravljali na pustovanje. Delavnice, ki jih je pripravilo Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto, so potekale vsak dan od 10 do 18. ure. Otroci so sami sešili svoje kostume, si pobarvali obraz, pri tem pa so spoznavali še slovenske običaje in tradicijo pustovanja. Delavnice so sklenili s sobotno pustno povorko, kjer je bila vsaka maškara nagrajena z aplavzom ter nasmehom otrok in obiskovalcev, seveda tudi slastnih krofov ni manjkalo.
Evropski programi
NOVO MESTO - Podjetniški center Novo mesto je v sodelovanju s še nekaterimi pristojnimi ustanovami na državni ravni in ministrstvom za šolstvo preteklo sredo in četrtek, 21. in 22. februarja, pripravil dvodnevno delavnico o evropskih programih: program Leonardo da Vinci in 5. okvirni program s področja malih in srednjih podjetij - izvedbeni del CRAFT.
Mii j ^ jm >\ ^ j h o ej c j j\j Mii
Starejši si želijo ostati doma
Raziskovalna naloga Kvaliteta življenja starejših v Upravni enoti Novo mesto -Starejši želijo ostati čimdlje v domačem okolju oh ustreznih oblikah pomoči na domu
NOVO MESTO - Ugotoviti življenjske razmere starejših, kaj potrebujejo, raven življenjskega standarda, pripravljenost za prostovoljno delovanje, razmišljanja o izobraževanju in preprečevanje socialne izoliranosti pa tudi spodbuda srednji generaciji za pripravo na lastno bolj aktivno starost (umsko in fizično) - vse to so bili cilji raziskave ..Kvaliteta življenja starejših v Upravni enoti Novo mesto", ki jo je lani izvedla Območna zveza društev upokojencev Novo mesto, njena nosilka pa je bila diplomirana socialna delavka Ljiljana Butara iz Centra za socialno delo. Ugotovitve obsežne naloge so predstavili na okrogli mizi minuli četrtek.
ČRIČKI OBISKALI V TISKARNO - Črički iz novomeškega vrtca Ringara-ja smo letos spoznavali zgodovino, vrste in izdelovanje papirja. Iz papirja smo tudi oblikovali, in ker želimo skrbeti za gozd, v igralnici zbiramo star papir. Zelo radi poslušamo tudi pravljice, listamo po leksikonih in enciklopedijah, rešujemo uganke, pa tudi brati že znamo. Zato nas je zanimalo, kaj vse je poleg papirja, pisatelja, pesnika in ilustratorja potrebno, da nastane knjiga. Na pomoč so nam prijazno priskočili v Tiskarni Novo mesto, kjer so nas popeljali preko računalniške priprave in montaže v proizvodnjo. Najlepše nas je čakalo na koncu: v vrtu smo napisali in ilustrirali zgodbico o zajčku Skokcu, katero so nam v tiskarni zvezali v pravo knjigo. (Črički in Janja Bučar)
STRAŽA SE PRIPRA VUA - Prizadevni člani Turističnega društva Straža se že pripravljajo na jubilejno, 15. Straško jesen. Gospodinje pripravijo za to priložnost na ogled, pokušnjo in tudi za prodajo dobrote iz kmečke kuhinje. Po besedah tajnice društva Jerce Kržan so za nagrado pa tudi za vzpodbudo pripravili za vse gospodinje iz Straže, Vavte vasi in okolice kuharski tečaj pod strokovnim vodstvom Valerije Poreber, učiteljice praktičnega pouka na gostinski šoti v Novem mestu. Tečaja, po katerem so prijetno zadišalejušne jedi, se je poleg lepega števila gospodinj udeleži! tudi Andrej Senica, naj mlajša udeleženka pa je bila Barbara Vidic iz H ruševca. (Foto: B. D. G.)
SPROŠČENO O ŠTUDIJU - Dijaki so lahko bolj spoznali 39 študijskih programov, na sliki pa Maja Bele, vodja Infotedna (na levi), predstavlja svoj študij politologije - smer mednarodni odnosi. (Foto: M. Ž.)
Odločno nad zapuščena vozila
Novomeški svetniki sprejeli novosti v ravnanju z zapuščenimi vozili - Potrdili mandat Božidarju Hrovatu
V raziskavo, katere skupni cilj je izboljšati življenje starejših osebje bilo vključenih 605 starejših iz šestih občin novomeškega območja v dveh starostnih skupinah: od 48 do 65 let in od 65 let dalje. Sodeč po raziskavi, si starejši želijo predvsem čimdlje ostati v domačem okolju, ob tem pa so izpostavili potrebo po ustreznih oblikah pomoči na domu: po gospodinjski pomoči, pomoč pri osebni higieni in socialnih stikih. Dobršen odstotek bi si v primeru nezmožnosti poskrbeti zase želel živeti v varovanih stanovanjih, sledi dnevno varstvo v ustanovah (kljub temu jim dnevni center v okviru Doma starejših občanov ni dovolj poznan), na zadnjem mestu pa je domska oskrba.
Rezultati so pokazali, daje seje mlajša skupina vprašanih bolj pripravljena udeleževati prostovoljnih dejavnosti kot starejša, velik odstotek članov društva upokojencev in pripravljenost občanov, predvsem mlajše populacije, za včlanitev mednje kaže, da si želijo obogatiti življenje z novimi aktivnostmi, za izobraževanje pa sta obe skupini bili dokaj nezainteresirani. “Zdravstvena oskrba kot pomemben dejavnik kakovosti življenja starejših je pri obeh skupinah spodbudila razmišljanje, da zdravstvene storitve starejšim niso enako dostopne kot ostalim. To so povezovali predvsem z omejenimi možnostmi prihoda v zdravstvene ustanove: gibalna omejenost, slabe avtobusne povezave, pomanjkanje parkirnih prostorov za invalide... Te probleme bi omilili prednostna obravnava starejših, ustanavljanje
ambulant za starejše in fizioterapija na domu,“ je povedala Ljiljana Butara.
V razgovoru, ki je sledil predstavitvi naloge, so prisotni župani občin ali njihovi predstavniki opisali svoje izkušnje z organizacijo in izvajanjem pomoči starejšim, podpredsednica Zveze društev upokojencev Slovenije Angelca Žiberna je med drugim povedala, daje vzporedno potekala podobna republiška raziskava, zbrane pa je nagovoril tudi predsednik omenjene zveze Vinko Gobec. Posvet
O boleznih srca in ožilja
NOVO MESTO - Zaradi zanimanja za zdravstveno predavanje primarija dr. Petra Kapša na temo Živimo zdravo! Krajevna organizacija Rdečega križa Šmihel vabi 6. marca ob 18. uri na ponovno predavanje, tokrat o bolezni srca in ožilja. Predavanje bo v gasilskem domu Šmihel - Novo mesto.
O urejanju okolja in balkonskih rožah
ŠMARJEŠKE TOPLICE - V soboto, 3. marca, ob 18. uri bo v osnovni šoli Šmarjeta predavanje z diapozitivi o urejanju okolja, o balkonskih rožah in vsem lepem na naših vrtovih. Predavanje organizirata Turistično društvo Šmarješke Toplice in Otočec, predavala bo ga. Reš Rut Podgornik iz Podvina. Vabljeni!
so sklenili z zaključki: potrebno je razvijati programe, ki bodo omogočali starejšim osebam čim daljše življenje v domačem okolju; občine, ki pomoči na domu še nimajo organizirane kot javne službe, naj to čimprej storijo; širitev mreže prostovoljcev za delo s starejšimi v vseh oblikah in okoljih ter vzpodbujanje razvoja prostovoljstva med mladimi; oblikovanje dveh projektnih skupin, ki bi preverili možne rešitve in pripravili predloga za dnevno varstvo in varovana stanovanja; uvedba podobnih vsakoletnih srečanj in pospešitev organizacije Regijskega centra za pomoč na domu. Ob koncu srečanja je vodja tehnično-komercialne službe pri Obrtni zadrugi Hrast Novo mesto Janez Bele predstavil še njihovo ponudbo o možnosti varovanih stanovanj v Topliški vasi v Dolenjskih Toplicah.
M. ŽNIDARŠIČ
Pohod po
Dolenjskem gričevju
NOVO MESTO - Mladinski odsek Planinskega društva Novo mesto vabi mlade planince v soboto, 10. marca, na pohod po Dolenjskem gričevju, in sicer od Pija-vic, Malega in Velikega Cirnika, Vihra, Šentruperta, Vesele gore do Rakovnika. Odhod bo ob 8. uri z avtobusne postaje Novo mesto, vrnitev pa okoli 16. ure. Otroci bodo za pohod odšteli 1000, odrasli pa 1500 tolarjev. Do četrtka, 8. marca, se prijavite mentorjem na šolah ali pa Igorju Sladiču na telefonsko številko 041/ 734 239, kjer boste lahko dobili vse ostale informacije.
Po koristne napotke okoli 150 dijakov
2. infoteden
NOVO MESTO - 2. Infoteden, ki sta ga letos v sodelovanju pripravila Društvo novomeških študentov in Razvojni izobraževalni center Novo mesto, je med dijaki novomeških srednjih šol zbudil več zanimanja kot lani. Informativne dneve in predstavitve posameznih študijskih programov in smeri, ki so od srede do petka potekali v LokalPatriotu, je obiskalo okoli 150 dijakov. Od študentov višjih letnikov oziroma absolventov so med sproščenim pogovorom izvedeli marsikaj koristnega o želenem študiju - načinu študija, predmetniku, predavanjih, profesorjih, izpitih, zapiskih, potrebni literaturi, možnostih za zaposlitev itd.
“Največ zanimanja je bilo za študij režije in igre na AGRFT ter za študij prava, medicine, ekonomije, gostinstva in turizma na Bledu, sociologije kulture, socialnega dela in za policijsko varnostno šolo. Manj obiska pa so bile deležne predstavitve strojništva, zdravstvene nege, organizacije dela in biotehniške fakultete,” je povedala Maja Bele, vodja 2. Infotedna. Tovrstni informativni dnevi so, sodeč po udeležbi, dijakom zelo dobrodošli, saj so uvrščeni prav med informativne dneve in oddajo prijav na fakultetah.
M. Ž.
Srečanje skupine Lige proti epilepsiji
NOVO MESTO - Društvo Liga proti epilepsiji Slovenije, Skupina za samopomoč-Dolenjske, Bele krajine in Posavja, vabi v torek, 6. marca, ob 17. uri na srečanje skupine v sejno sobo novomeškega zdravstvenega doma. V goste so povabili specialno pedagoginjo Lidijo Žnidaršič in klinično psihologinjo Ljubico Vrba. Tema pogovora bo Kakšne so naše možnosti izbire. Skupina vse zainteresirane vabi tudi na vsa prihodnja srečanja, ki bodo vsak prvi torek v mesecu ob 17. uri v zdravstvenem domu.
NOVO MESTO - Novomeški svetniki na svoji 24. seji minuli četrtek niso imeli pretežkega dela, saj so jo zaključili v slabih dveh urah. Sicer mirna seja pa seje bolj razburljivo začela. Ker je župan Anton Starc zaradi obiska predsednika vlade dr. Janeza Drnovška, ki je nastopil v oddaji na regionalni radijski postaji Studio D, sejo zapustil in njeno vodenje prepustil podžupanu Marjanu Somraku, jo je protestno zapustil tudi vodja svetniške skupine SDS Miloš Dular in s tem izrazil nestrinjanje, čemu daje župan Starc prednost: ali obisku Drnovška na radijski postaji ali vodenju seje.
Med drugim so nato svetniki po skrajšanem postopku sprejeli spremenjeni Odlok o ravnanju z zapuščenimi vozili, s katerim se določajo postopek, pogoji in način odstranjevanja ter prodaje tovrstnih vozil na območju občine. Po novem bo izvajanje odloka veljalo na območju celotne Mestne občine Novo mesto in ne samo na javnih prometnih površinah. Zapuščeno vozilo je tako vsako motorno vozilo, ki nima registrskih tablic ali ni registrirano ter nihče ne skrbi zanj. Zaradi zmanjševanja stro-
škov, ki so povezani z njegovo hrambo v skladišču zapuščenih vozil, se bo po odstranitvi hranilo le tri dni in ne več 30 dni od dne, ko upravljavec skladišča ponovno pozove lastnika, naj ga prevzame, saj je bil že pred odstranitvijo izveden ves upravni postopek. Med spremembami, ki jih uvaja sprejeti odlok, je tudi točno določen znesek denarne kazni.
V nadaljevanju so med drugim po skrajšanem postopku sprejeli predlog odloka o zaključnem računu proračuna občine za leto 2000, ki je bil realiziran v skupni višini 4.272.890,103 tolarjev, in stališča do pripomb in predlogov iz javne razgrnitve predloga odloka o lokacijskem načrtu za Ljubensko cesto v Novem mestu. K omenjenim pripombam in predlogom so dodali še nekaj svojih, med drugim o železniški postaji v Kandiji, predvideni bodoči povezavi s Šolskih centrom ter primernejšem dostopu do osrednje Dolenjske lekarne in parkirnih mestih okoli nje. Novomeški občinski svet je svetniški mandat potrdil Božidarju Horvatu iz Novega mesta, ki je nasledil strankarskega kolega iz vrst SDS Franca Hudoklina.	M. Ž.
PUST GOTENSKI - Pod tem naslovom je Kulturno društvo Gotna vas na pustno nedeljo pripravilo pisano pustno prireditev. Z Gomelo gotensko na čelu so male in velike maškare obhodile Gotno vas, kjer so jih bolj kot lani, ko so se na pustni obhod naselja podale prvič, krajani povabili na svoja dvorišča, jih pogostili in se z njimi poveselili. Med maskami je bilo veliko živalskih, nekaj skupinskih mask, seveda pa niso manjkali niti priljubljeni telebajski. Na koncu so izbrali deset najboljših mask, med njimi tudi najboljšo skupinsko masko - ohcet iz Ulice Ivana Roba.(Foto: M. Žnidaršič)
VEČER ZBOROVSKEGA PETJA - Na nedavnem koncertu zborovskega petja v osnovni šoli Otočec so se najprej predstavili Grajski fantje z Otočca pod vodstvom zborovodje Mateja Burgerja. Fantje - zbor šteje osem pevcev - prepevajo dobrih deset let na različnih prireditvah tako pred domačim občinstvom kol tudi po drugih krajih Slovenije in na revijah. Nato se je predstavil šolski otroški zbor pod vodstvom Bernarde Vrtačič, kot gostje pa so nastopili pevci moškega pevskega zbora Ruperčvrh, ki jih vodi zborovodja Peter Cigler (na sliki). Večer zborovske glasbe sta zbora sklenila s skupno pesmijo Oj, Triglav moj dom. Prostovoljne prispe vke, ki so jih zbrali na koncertu, bodo namenili za didaktično opremo otoške šole. (Foto in tekst: H. Murgelj)
»
MMU I z N A
NAMESTO MEŽNARIJE DOM SREČANJ - Na prostoru te razpadajoče mežnarije bo, upamo, da prav kmalu, sta! Dom srečanj. V neposredni bližini so tudi cerkev rožnovenske Matere božje, ki jo postopoma obnavljajo, in temelji še starejše cerkvice .vv. Petra. Od tam pa še odpira tudi čudovit pogled na okoliške doline in griče. (Foto: M. Žnidaršič)
Dom srečanj na Stopnem
Dom srečevanj za otroke, mladostnike, skupine družin in starejših - Trenutno v zadnji fazi priprave načrtov
ŠKOCJAN - Že v času škocjanskega župnika Franca Brečka, katerega je nedavno nasledil župnik Franc Maršič, se je v okviru dekanije pokazala potreba po domu srečavanj za otroke, mladostnike, skupine družin in starejših. “Možnost se je pokazala v nadomestni gradnji sedanje mežnarije na Stopnem, ki je s tamkajšnjo cerkvijo priljubljeno romarsko središče rožnovenske Matere božje. Načrti so v zadnji fazi priprav, nato pa bo sledilo iskanje sredstev in izvajalcev ter nazadnje najpomembnejše - gradnja doma srečanj, da bo zaživel v občo korist bližnje in daljne okolice,” je povedal župnik Maršič.
Načrt projekta obnove mežnarije kot diplomsko nalogo za študij arhitekture pripravlja Metka Prah Zupet pod mentorstvom profesorja Marjana Ocvirka. Skupno bo dom srečanj meril okoli 430 kvadratnih metrov: v kleti bo jedilnica, razdelilna kuhinja in kapela; v pritličju večnamenska dvorana, sprejemna pisarna in sanitarije, v mansardi pa spalni prostori za do 40 oseb. Glede vsebinskega koncepta Doma srečanj je župnik Maršič povedal, da bi le-ta duhovno, družabno in animacijsko središče
znotraj dekanije (duhovna srečanja v pripravi na prvo obhajilo, birmo, tečaj priprave na zakon, različna predavanja, pogovori itd.) ter izobraževalno, oblikovalno in usmerjevalno središče za splošno človeško dozorevanje (delavnice avtogenega treninga, raznih oblik komunikacije in sproščanja, psi-hosocializacijske ter etnološke in ustvaijalne delavnice). Dom in njegova okolica bi ponudila tudi možnost za aktivno preživljanje prostega časa, za organizirano preživljanje počitnic otrok in mladostnikov, katerih starši so obremenjeni s službo ali ne morejo plačati dražje oblike počitnic, lahko pa tudi za razne izvenšolske dejavnosti in obvezne izbirne vsebine.
“Širok spekter možnosti, ki jih bo nudil Dom srečanj na Stopnem, je največja garancija, da ne bo kakšna 'mrtva naložba’. Upamo, da se bo prizadevanju dekanijskih duhovnikov pridružilo veliko število posameznikov in podjetij, ki bodo delček svojih sredstev namenili tudi v ta namen,” je poudaril župnik Maršič. Naj ob koncu zapišemo, da bo dom, kije neprofitno naravnan, po njegovih prvih grobih ocenah stal okoli 50 milijonov tolarjev.	M. ŽNIDARŠIČ
NOVA TRGOVINA V BORU - V petek popoldne so na priložnostni slovesnosti v tovarni Bor v Dolenjskih Toplicah odprli prenovljeno in povečano trgovino. Trak je prerezal Pavel Petejan (v sredini), glava Petejanove družine, lastnice podjetja Cicipet iz Mirna pri Novi Gorici, v okviru katerega je od lanskega poletja tudi topliški Bor. Mojstru Petejanu sta pri rezanju traku pomagala topliški župan Franci Vovk (desni) in direktor Zdravilišča Dolenjske Toplice Brane Krevs. V prostorni novi trgovini je poleg otroškega in de-ško-dekliškega programa Cicpeta na voljo tudi ženska in moška obutev, in to domače proizvodnje in iz uvoza. Računajo, da bodo z bogato ponudbo privabili širši krog kupcev. (Foto: A. B.)
ŽIVO IN DOBRO ZAIGRANO - Zadnji mesec po Dolenjskem potuje Mojca Pokrajculja, seveda tista s piskrčkom in skupino živali. V začetku februarja se je razigrana mladinska igrica s pesmijo in jasno besedo predstavljala v Žužemberku, teden pozneje v Straži in pretekli četrtek še v novomeškem Kulturnem centru Janeza Trdine (na fotografiji). Mlada gledališka skupina iz KUD Dolenjske Toplice navdušuje otroke, še posebej najmlajše, in nasmeji tudi starše. Za obiskovalce celih 40 minut igrajo in prepevajo: Vesna Majes, Vanja Lukšič, Bine Barbič, Sandi Bradač, Štefan Grmek in Danijela Kraševec, muzikanta sta Vid Klančar in Miha Arnuš, za masko pa skrbi Rebeka Lukšič. (Foto: B. D. G.)
S J H OBČIH
Kmetje nezadovoljni z odgovori
Okrogla miza o dopolnilnih dejavnosti na kmetiji oh vstopu v Evropsko unijo -Negodovanje in nezadovoljstvo nad zahtevami države - Za bolj človeške pravilnike
ŠENTJERNEJ - Tema okrogle mize “Dopolnilne dejavnosti na kmetiji ob vstopu v Evropsko unijo”, ki jo je na pustno soboto v večnamenski dvorani župnijskega doma pripravilo društvo Gallus Bartholomaeus, je privabila okoli 80 udeležencev ter bila deležna odkrite in burne razprave. Gosta sta bila dr. Vida Čadonič Špelič, državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, in njen sodelavec, pristojen za področje dopolnilne dejavnosti na kmetiji, Bogdan Pungartnik, dobro pa jo je vodil Marjan Dvornik.
Kot je uvodoma povedala dr. Vida Čadonič Špelič je na ministrstvu pripravljen šop različnih podzakonskih predpisov, ki urejajo področje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji in izhajajo iz lani sprejetega Zakona o kmetijstvu. So v fazi usklajevanja s pristojnimi organi, njihovo sprejetje pa predvidoma pričakujejo v kakšnem mesecu dni. To so: Uredba o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji; Odredbi o vsebini zahteve za izdajo dovoljenja za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji; Odredba o usposobljenosti za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji; Pravilnika o sanitarno-zdravstve-nih pogojih za predelavo živil rastlinskega izvora in pripravo hrane za goste na turističnih kmetijah ter Pravilnik o veterinarsko-sanitarnih pogojih za predelavo živil živalskega izvora kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Osnutke naštetih predpisov je na kratko predstavil Bogdan Pungartnik.
Prisotni, ki se z dopolnilno dejavnostjo že ukvarjajo ali pa se je šele lotevajo, so se zelo dejavno vključevali v pogovor z gostoma iz ministrstva in jim problematiko skušali približati z več strani. S povedanim, predvsem pa s trenutnim stanjem na omenjenem področju, niso bili zadovoljni. V razpravi so izpostavili: neživljenjska pravila, ki po njihovem mnenju ne izhajajo iz dejanskega stanja in so pogostokrat s svojimi visokimi zahtevami naravnana tako, da se zatira pristnost, posebnost in tradicija domače predelave in pride-
Za dobro in zlo
ŽUŽEMBERK - Gasilci tukajšnjega PGD so bili v razpravi o lanskoletnem delu kritični do razmer v družbi in gasilstvu, a tudi optimistični. Lani so uspešno izpeljali gasilsko veselico in se udeležili kar nekaj tekmovanj pionirjev, pionirk in članov. Vse leto so vozili tudi pitno vodo po odročnih vaseh, kjer občani še nimajo vodovoda, saj je za njimi sušno leto. Kot je dejal predsednik društva Marko Zajc, so bili po tihem kar veseli suše, saj jim pride prav vsak tolar, še posebej zdaj, ko so se odločili za veliko naložbo in že naročili novo avtocisterno. Manj zadovoljen je bil poveljnik Jože Grum, saj so morali gasilci kar petkrat posredovati pri požarih, tudi zaradi suše.
S. M.
V začetku preteklega tedna so se na Dvoru zbrali člani Društva rejcev vodnih živali, ki združuje okrog 90 slovenskih gojiteljev rib. Lepo število udeležencev je prisluhnilo predavanju dr. Vlaste Jenčič, ki je med drugim govorila tudi o boleznih, ki ogrožajo ribogojnice, in o tem, kako jih zatirati. Poudarila je, da so okužene ribogojnice razporejene po vsej Sloveniji, natančneje pa gojitelji rib o lokacijah niso govorili, čeprav Ribiška zveza Slovenije zahteva, kot smo izvedeli pred kratkim, da morajo biti ribiške družine seznanjene z okuženimi ribogojnicami.
Na srečanju je sodelovalo tudi več slovenskih in hrvaških stro-
lave; prestroge zakone za kmete, različnost kriterijev za različne
GORENJE GRADIŠČE PRI ŠENTJERNEJU - V Gorenjem Gradišču stoji domačija Krhi-novih, ki ji okoličani po domače pravijo pri Martinovih. Tako pa se imenuje tudi turistična kmetija, za katero sta se Marta in Žan Krhin kot obliko dopolnilne dejavnosti na kmetiji odločila pred tremi leti. Njihovo ponudbo lepo dopolnjuje tudi sama dolenjska pokrajina s svojimi naravnimi in kulturnimi značilnostmi.
Turistična kmetija Pri Martinovih je tik pred svojo uradno otvoritvijo, tehnični pregled prostora so že imeli, sedaj čakajo le še na uporabo dovoljenje. Hišo z letnico 1888 so nedavno obnovili - zgoraj so si uredili stanovanje, spodnji del pa je namenjen gostom. Sedaj imajo na star način urejeno eno sobo, ki sprejme okoli 40 ljudi, na prenovo pa čakata še ena soba in večji prostor, v katerem bodo lahko gostili tudi poroke. V hiši bodo uredili tudi sobe z nekaj ležišči. Nasproti hiše je med drugim hlev za živino, nedaleč stran stoji kozolec toplar, kjer bodo poleti na senu gostje lahko tudi prespali, za njim pa sadovnjak in zelenjavni vrt.
“Ukvarjamo se predvsem z živinorejo in poljedelstvom. Imamo
kovnjakov s področja ribištva. Takb je predstavnik s fakultete za ribištvo predaval o možnostih, da za boleznijo norih krav (BSE) zbolijo tudi ribe, in o tem, ali lahko ribe posredno prenesejo bolezen na človeka. Kot je zagotovil, po dosedanjih dognanjih znanosti, ribe ne zbolijo za to boleznijo, možnosti posrednega prenosa pa so zgolj teoretične. Nekaj besed so namenili tudi proizvajalcem ribje hrane. Ribe v ribogojnicah hranijo z ribjo moko, ki je izdelana iz morskih rib, mes-no-kostne moke pa ne uporabljajo oz. je ribe sploh nočejo jesti.
Predsednik društva mag. Tone Jeromel je v poročilu o delu društva, ki je še mlado in se komaj po-
panoge itd. Našteto po mnenju udeležencev okrogle mize kmetu ne pomaga ali ga ne spodbuja, temveč ga v njegovi dejavnosti večkrat omejuje. Gosta okrogle mize, ki sta na položajih v omenjenem ministrstvu šele dva meseca, sta tako v Ljubljano odnesla lepo število informacij, ki jim bodo lahko v pomoč pri prihodnjem delu. m Ž.
okoli 25 glav govedi, 15 do 20 prašičev in nekaj perutnine. Letno pridelamo tudi preko 4000 litrov cvička, zidanico in okoli 2000 trt pa imamo na Vinjem Vrhu. Naša kmetija je sicer kar velika, vendar za evropske razmere majhna, zato tudi odločitev za dopolnilno dejavnost. Stroški so veliki, kar 60 litrov mleka moramo pomolsti vsak dan v mesecu, da lahko plačamo položnice,” sta pripovedovala Krhinova, katerima na kmetiji pomagata hčeri Urška in Ana ter Žanov oče Ignac. Njihovi gostje bodo tako deležni pristne domače vinske kapljice, jabolčnega soka in sira, doma pripravljenih različnih suhomesnatih dobrot ter kruha in peciva iz krušne peči, z vnajprejšim naročilom pa bodo postregli tudi z ostalimi domačimi jedmi.
Idej za nadaljnji razvoj jim ne manjka. Med drugim želijo urediti kotiček za otroke z različnimi igrali, na bližnjem travniku kamp z odprtimi kaminskimi pečmi, načrtujejo pa tudi nakup konjev in zapravljivčkov, da bi goste lahko popeljali po deželi, ter koles. “Želja je veliko. Vse pa bomo lahko uresničili le, če bomo imeli zdravje, dobro voljo in denar!” sta zaključila Marta in Žan Krhin. M. ŽNIDARŠIČ
stavlja na noge, povedal, da je odločitev o odstrelu kormoranov premik v pozitivno smer. Omenil je še, da bi morali bolje sodelovati z ekologi, sicer pa so bili kot društvo aktivni v postopku oblikovanja zakona o vodah, sodelujejo tudi pri pripravi zakona o sladkovodnem ribištvu, pripravljajo strokovne izlete in oglede, vnaprej pa bodo poskušali pripraviti še več izobraževanja za člane. Pomembno je tudi, da gojitelji rib po novem lahko pridobijo tudi status kmeta.
Udeleženci srečanja so si- na koncu ogledali še največjo slovensko ribogojnico, ribogojnico Krka na Dvoru pri Žužemberku, ki je zdaj v družinski lasti. Ogled sta vodila Mirko Goričar, sedanji lastnik ribogojnice, in Stojan Jakovljevič, nekdanji direktor ribogojnice, ki ima zasluge, da je sistem Emona v 60-ih letih zgradil ribogojnico na Dvoru in jo pozneje tudi povečal.	b. D. G.
i v
Sentjernejske črepinje
MINISTRICA - Pred začetkom okrogle mize o dopolnilnih dejavnostih v kmetijstvu, ki jo je v okviru svojih izobraževanj na pustno soboto pripravilo Društvo Gallus Bartholomaeus, je voditelj Marjan Dvornik izrazil zadbvoljst-vo, da so v svojo sredo kot gosta njihovih strokovnih predavanj znova pripeljali državnega sekretarja oz. tokrat sekretarko iz Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Lanskoletni predavatelj šentjernejskim kmetom mag. Franci But je namreč v tem mandatu postal kmetijski minister. “In če bi sledili temu zgledu,” se je voditelj okrogle mize pošalil na pustni večer, “bi potemtakem prihodnja ministrica morala postati dr. Vida Čadonič Špelič.”
CESTE - Ravno šentjernejsko polje in ne preveč z ovinki posejane ceste po njem so, kot kaže, velikokrat pravi preizkus potrpežljivosti voznikov. Hočeš nočeš, omejitev je ponavadi 50 kilometrov na uro, kar se nekaterim zdi odločno premalo. Tako se tisti, ki se skušajo po svojih najboljših močeh držati pravil, dostikrat znajdejo v nevarnem položaju, ko jih prehitevajo vozniki, ki imajo cestne znake bolj ali manj le za okras.
Iz topliškega vodnjaka
VEŽICA JE! - V Dolenjskih Toplicah se je pred kratkim odvil izredno pomemben dogodek. Resda ga niso posebej proslavljali, ker je prilika bila taka, da se veseliti ne spodobi. Kljub vsemu pa je treba dogodek zapisati v knjigo zgodovine. Po 14 letih mukotrpnega dela, prepirov, sporov, obupavanja in ogorčenja je topliška mrliška vežica prvič opravila svoje poslanstvo. V njej je zadnje ure počival prvi pokojnik, ki so ga potlej tudi kot prvega odnesli k počitku na bližnje pokopališče. Topličani lahko zdaj mirno zatisnejo oči -vežica obratuje.
V OČI PA PADE - Pozabili pa gradnje vežice le ne bodo tako hitro in tudi ne vsega cirkusa okrog nje. Za tolažbo pa morda naslednja štorija: Vežica, ki je, vsaj po stroških sodeč, umetnina neprecenljive vrednosti, pade skoraj vsakemu obiskovalcu v oči. Zadnjič je.eden od gostov z drugega konca Slovenije navdušeno pripovedoval o lepotah Dolenjskih Toplic. Prav vse mu je bilo všeč, le lokacija čistilne naprave se mu je zdela nelogična. Kdo mu je pa kriv, če je tako nerazgledan in nepoučen o umetnosti, da je vežico zamenjal za čistilno napravo!
Suhokranjski drobiž
PODPORA - Morda se obiskovalcem ljubljanskega sejma turizma Alpe-Adria še vedno toži po suhokranjskih mesnih in pekovskih dobrotah, domačem vinu ali Šilcu žganja iz teh krajev. Za drobtine in spomine nanje so poskrbeli: Pekarna Malka, Dolenjske pekarne, Turistična kmetija Koren, Henrik Stupar, Gostilna Rojc, Francka Ožbolt in seveda članice turističnega društva.
KDO VE? - Po Suhi krajini se govori, da Žužemberk, čeprav je samostojna občina, premore le eno urejeno in legalno parkirišče. Parkirati je mogoče sicer marsikje, a nikjer uradne ustanove niso zahtevale toliko papirjev in za celo prikolico postavljenih prometnih znakov kot na zasebnem dvorišču, ki se uporablja tudi za goste. Kdo ugane, kje je to, menda edino po vseh predpisih urejeno žu-žemberško parkirišče?
Železarna na Dvoru
DVOR PRI ŽUŽEMBERKU - Novo knjigo “Železarna na Dvoru ob Krki 1795-1891” bo predstavil jutri, 2. marca, ob 19. uri v dvorani večnamenskega doma na Dvoru zgodovinar in avtor knjige dr. Matija Žargi. Govoril bo o nastanku, razvoju in propadu železarne, o pomembnosti knjige pa bo spregovoril tudi zgodovinar dr. Stane Granda. V kulturnem programu se bo predstavil mešani pevski zbor KD Dvor, na ogled pa bo tudi nekaj umetniških livov dvorske železarne.
S. M.
Srečanje rejcev vodnih živali
V gostišču Stupar na Dvoru so se pretekli torek na srečanju in volilnem občnem zboru sešli slovenski rejci vodnih živali - Ogledali so si ribogojnico Krka
DVOR - V Sloveniji je zadnja leta precej poraslo število ribogojnic, da jih je zdaj že okrog 400. Večina med njimi je manjših, takih, ki na leto prodajo tono ali manj postrvi, le kake tri v državi pa so tako velike, da zmorejo vzrediti po 100 ton rib letno. Največja ribogojnica je na Dvoru pri Žužemberku, ki jo je zgradilo podjetje Emona Ribarstvo Ljubljana, sedaj pa je že dobro leto v lasti Mirka Goričarja, sicer kmeta in lastnika ribogojnice v Slivju v krški občini.
PRI MARTINOVIH - Marta in Žan Krhin imata veliko veselja do dela z ljudmi. Gostje si bodo lahko ogledali tudi njihovo celotno kmetijo in jim, če bodo hoteli, pri delu tudi priskočili na pomoč. (Foto: M. Žnidaršič)
Po domače pri Martinovih
Turistična kmetija Pri Martinovih - Od domačega vina, soka, suhomesnatih izdelkov do kruha in peciva
Sprehod po Metliki
ZMEŠNJAVA - Urednica mesečnega časopisa Belokranjec Andreja Milavec, ki je pred več kot desetletjem prišla za snaho v Gradac, je bila ob prebiranju kataloga turistične ponudbe občine Metlika, ki je zagledal luč sveta pretekli mesec, nemalo presenečena. Ko je prebrala, da imajo v Gradcu tudi Društvo podeželske mladine. Kar sram jo je bilo, da tako slabo pozna svoj kraj. Pa sije mislila, da ji bo morda kaj bolj razumljivo, če bo pogledala, kdo je predsednik društva, ki je bilo po njenem očitno v ilegali. A glej ga zlomka, ugledala je svoje ime! Vse niti ji je uspelo povezati skupaj šele, ko je kot predsednica Društva prijateljev mladine Gradac ugotovila, da imata društvi enaki kratici, nikomur pa se očitno ni zdelo dovolj pomembno, da bi se prepričal, kaj kratici v resnici pomenita. Po isti logiki so Društvo podeželske mladine dobili tudi na Suhorju.
TOPLOTA - V Belokranjskem muzeju v Metliki se radi pohvalijo, daje po desetletjih, ki jih je muzej preživel v gradu, letošnja zima prva, da zaposlenih ne zebe. A ne zaradi izredno mile zime, temveč zato, ker so končno dobili solidne prostore in še solidnejše ogrevanje, tako da šali, kape, bunde in rokavice ne sodijo več v njihova obvezna službena oblačila in dodatke.
STRAH - Pustne šeme naj bi odganjale botro zimo in pomagale pomladi, da bi brez večjih muk prišla v naše kraje. A očitno so z drugimi časi prišli drugi običaji. Maškare z Radoviče, ki so z velikim pompom napovedale pohod po občini na pustno soboto, so se, namesto da bi odganjale zimo, ustrašile snega, kije zapadel ponoči, in odpovedale povorko. Ko je naslednji dan brez njihove pomoči sneg v glavnem pobralo, pa so se le spustile v Metliko.
'	^	N
Črnomaljski drobir
RIBE - Črnomaljca Staneta Lozarja mnogi poznajo kot velikega ljubitelja narave in človeka, ki nima ekologije zgolj na jeziku, ampak se z vsem srcem in dušo zavzema za čisto okolje. Ker pa je med drugim tudi ribič, je razumljivo, da so mu še zlasti pri srcu čiste belokranjske vode. Je namreč tudi predsednik ekološke komisije pri Ribiškem društvu Črnomelj. A četudi je strpen in ne sega v besedo, velikokrat med ljudmi, ki vedo za njegove vrline, že samo s svojo prisotnostjo poraja asociacije na reke, potoke in ribe. Zato ne čudi, daje sicer samozavestno Miro Ivanovič z Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto na nedavni predstavitvi brošure o naravni dediščini v črnomaljski občini povsem zmedlo, ko je med poslušalstvom zagledala Lozarja. Ko je namreč želela povedati, kako pomembna so velika in stara sadna drevesa, ji je ušlo, da so zelo primeren biotop za ribe. Morda je imela v mislih leteče ribe iz pradavnine.
PIHALCI - Ob nedavnem obisku v Metliki je ministrica za šolstvo, znanost in šport dr. Lucija Čok s sodelavci želela šolnikom iz Srednje šole Črnomelj dopovedati, naj ne bodo vendar tako trmasti glede novega programa ekonomskega tehnika. Slišali so nasvete, naj raje začnejo s programom, ki ga nimajo v Novem mestu, kot je na primer mesar, gozdar, rudar, pa pomorski poklici in steklopihač. Se sreča, da jim ni svetovala še pihalca na dušo. Bilo je namreč dan pred Valentinovim.
Seiniške tropine
BRENKANJE - Četudi so na otvoritvi prenovljene Ulice 21. oktobra v Črnomlju še toliko poudarjali, da v kulturnem programu na harmoniko igra učenec Glasbene šole Črnomelj Andrej Plut, je bilo le res, daje Andrej Semičan. Morda pa so ga Semičani posodili zato, da so si naslednji dan lahko sposodili tamu-raše iz črnomaljske občine. Toda za razliko od Pluta, ki ni prišel igrat v Črnomelj zato, da bi za harmoniko navdušil Črnomaljce, so - vsaj tako je upal župan Bukovec - Črnomaljci prišli v Semič, da bi k tamburicam pritegnili kakšnega Semičana. Tamburice so namreč v Semiču kupili že pred časom, le tistih, ki bi brenkali, ni. Kdaj ste pa še videli Semičane s tamburicami!
PIČLOST - Ob prireditvah v semiškem kulturnem domu je navadno toliko obiskovalcev, da zmanjka stojišč. Ob prej omenjenem nastopu tamburašev pa je bilo še sedišč preveč. Semičani že sestavljajo komisijo, ki bo ugotovila, ali je za bolj pičel obisk od običajnega krivo to, da na odru ni bilo domačinov ali pa morda pustna sobota.
MM
J 2 J\l >\ S J j-J O £i C J J\l
*****
OBNOVLJEN ODSTOTEK CESTE - Črnomaljski župan Andrej Fabjan, državni sekretar na ministrstvu za promet Anton Šajna in direktor Direkcije RS za ceste Vili Ževrlan (z leve) so pretekli petek prerezati trak na prenovljeni Ulici 21. oktobra v Črnomlju. Prenovili so 600 metrov ceste, kar je odstotek državne regionalne ceste 1. reda od Ivančne Gorice do Črnomlja. Obnova je veljala okrog 36 milijonov tolarjev, denar pa sta prispevali Direkcija RS za ceste in črnomaljska občina. Fabjan je opozoril, da bi morali z obnovo ceste, ob kateri leži pet občin in po kateri se vozi v Ljubljano veliko ljudi, nadaljevati. Šajna pa je dejal da vsega, kar so načrtovali, letos ne bodo uspeli narediti. Bodo pa poskrbeli za nadaljevanje začetih del. (Foto: M. B.-J.)
Če ministrica ne ve...
Čistejše vode danes še ne bo
Zupanove napovedi, da bo danes začela na Veselici poskusno obratovati naprava za pripravo pitne vode, se niso uresničile - Zamuda zaradi dodatnih del ■ Še vedno opozorila na položnicah
METLIKA - Župan Slavko Dragovan je ob odločanju svetnikov o višjih cenah vode na zadnji seji v začetku februarja napovedal, da bodo z višjimi cenami vode iz vodovoda v občini končno prišli do boljše vode in manjših izgub. Sedaj se namreč na poti do porabnika izgubi več kot polovica vode.
Ob podražitvi pa je župan napovedal tudi, da bo 1. marca začela na griču Veselica nad Metliko poskusno obratovati naprava za pripravo pitne vode.
BELA KRAJINA - Če kdo, potem delo na obrobju države, daleč od centrov, še kako krepko na svoji koži občutijo učitelji. Da se morajo vedno znova izobraževati, je vsem, ne le njihovim nadrejenim v državni upravi, ampak tudi nam laikom, povsem razumljivo. Prav tu pa se začnejo težave.
Država namreč blagohotno prizna vsem šolam ne glede na to, koliko so oddaljene od ustanov, v katerih si nabirajo njihovi člani dodatno znanje, enako vsoto denarja. A že prvošolčku je jasno, da ni vseeno, če ljubljanski šolnik oddide na dodatno izobraževanje iz svoje šole tako rekoč v copatih, na malico pa skoči kar nazaj v svojo šolo ati celo domov, medtem ko mora učitelj iz Vinice, Črnomlja, Starega trga, Semiča, Dragatuša, Podzemlja, Metlike vstati ob petih ali šestih zjutraj ter oditi na dve do tri ure trajajočo pot do Ljubljane ali še precej daljšo do Maribora, domov pa se utrujen vrača pozno zvečer. Ne le da za nekajurno izobraževanje izgubi ves dan, šola mu mora odšteti še dnevnico in ki-
lometrino za 200 in več kilometrov. In to šola, ki se na revnem podeželju ne koplje ravno v izobilju.
A ko šolniki o tem potarnajo ministrici za šolstvo, znanost in šport dr. Luciji Čok, ta z neimerno lahkotnostjo odgovori, da res ne ve, zakaj bi morali vsi hoditi na usposabljanje v Ljubljano ali Maribor. Če ona ne ve, vedo šolniki gotovo še toliko manj. In ko po drugi strani taisti šolniki skoraj milostno prosijo, naj bo z zgodnjim vstajanjem, utrujajočimi in zadnje čase očitno tudi nevarnimi vožnjami zlasti z vlakom - zakaj bi sicer potrebovali policijsko spremstvo?- ter poznim vračanjem domov prizaneseno vsaj (nekaterim) srednješolcem, ostanejo ušesa države gluha. Oddelka srednje šote - v tem primeru ekonomske v Črnomlju - kljub izpolnjevanju pogojev, ne dovolijo. Ne le da ministrici ni jasno, zakaj se morajo izobraževati v večjih centrih učitelji, očitno je, da ji je prav malo mar tudi, zakaj morajo to početi že srednješolci, od katerih se mnogi nikoli več ne vrnejo domov na podeželje.
M. BEZEK-JAKŠE
A danes poskusno obratovanje ne bo steklo. Po besedah Jožeta Mihelčiča, ki na metliški Komunali bdi nad vodovodnim omrežjem, se bo to morda zgodilo čez mesec dni. Zamujajo predvsem zato, ker so menili, daje del filtrov še uporaben, ko pa so jih odprli, so ugotovili, da niso primerni. Na Veselici namreč rekonstruirajo stari del usedalnika, kjer bo odslej novejši sistem usedanja. Vodo pa bodo potem še filtrirali na novih filtrih. Čas priprave vode se bo s tem podaljšal, to pa hkrati pomeni, da se bo motnost vode zmanjšala pod dovoljenih 1,2 NTU.
“Naprava za pripravo pitne vode bo možnost okužbe sicer malo zmanjšala, odpravila pa je ne bo. Poleg tega z naložbo, ki bo veljala
68,5	milijona tolarjev, ves denar pa bo dala država, obnove ne bomo dokončali. Manjka namreč še center za vodenje in druge spremljevalne naprave, ki pa jih bomo uredili, če bo denar," je pojasnil Mihelčič. Znova je spomnil, da ni dovolj zgolj trud pri čiščenju pitne vode, temveč bi morali narediti več v zaledju izvira Obrh, od koder črpajo vodo na Veselico. Res so uredili
Prireditev ob dnevu žena
METLIKA - Odbor za mednarodni dan žena pri metliški Zvezi združenj borcev in udeležencev NOB vabi na prireditev ob mednarodnem dnevu žena, ki bo v sredo, 7. marca, ob 19. uri v tukajšnjem kulturnem domu. Slavnostni govornik bo župan Slavko Dragovan, program bodo pripravili metliški in podzemeljski osnovnošolci z mentorico Marijo Ro-glič, v avli doma pa bodo razstavljale članice krožka ročnih del Društva upokojencev Metlika.
kanalizacijo za bližnjim gradom, vendar gre po njegovem še vedno veliko odpadnih voda v podzemlje. Ne nazadnje tudi zato, ker so na kanalizacijo priključili kar greznice brez dna.
Sicer pa je Mihelčič zagotovil, da so zadnje leto in pol vsi vzorci
Volilni občni zbor metliških planincev
METLIKA - V petek, 2. marca, bo ob 18. uri v sejni sobi občine Metlika volilni občni zbor Planinskega društva Metlika. Ob tej priložnosti bodo osnovnošolci, ki so uspešno končali planinsko šolo, prejeli potrdila in značke.
na prvem odjemnem mestu v po-slovno-trgovskem centru v Kidričevem naselju po pravilniku primerni v vseh pogledih, tudi v bakteriološkem. Pa vendar je Komunala tudi na zadnjih položnicah zapisala: “Vse uporabnike obveščamo, daje za vodo iz zajetij Jamnik, Rajakoviči in Obrh značilna povečana motnost v času padavin, zato jo je pred uporabo'potrebno prekuhavati."
M. B.-J.
Semiški igralci zopet na odru
SEMIČ - V soboto, 3. marca, bo ob 19. uri v semiškem kulturnem domu premiera komedije v treh dejanjih Vdova Rošlinka. Igro pod režiserskim vodstvom Milana Pirša pripravljajo igralci tukajšnjega KUD Jože Mihelčič. Ponovitev predstave bo v semiškem kulturnem domu teden dni pozneje ob isti uri.
DELAVNICA MUCE COPATARICE - Pretekli četrtek so v črnomaljski knjižnici pripravili prvo delavnico muce Copatarice, v kateri so otroci šivali gumbe. V prihodnjih delavnicah, ki bodo enkrat na mesec, in sicer vedno ob četrtkih ob 18. uri, bodo pletli, kvačkati, šivali, vezli in še kaj. V prvi delavnici so bile same deklice, vendar v knjižnici upajo, da se jim bodo v prihodnje pridružili tudi dečki. Otrokom bo pri delu vedno „pomagata “ lutka muca Copatarica, ki jo je naredila vodja knjižnice Irena Muc, sicer mucina pomočnica. (Foto: M. B.-J.)
Nagrade za deset raziskovalcev
Društvo za razvoj Bele krajine Martin Janžekovič tretjič zapored podelilo nagrade na raziskovalnem področju, tokrat raziskovalcem iz semiške Iskre in črnomaljskega Ekija
ČRNOMELJ - Društvo za razvoj Bele krajine Martin Janžekovič iz Črnomlja je pred tednom dni pripravilo predavanje dr. Marka Koščaka o Sloveniji in Evropski uniji. Dr. Koščak, ki je zaposlen v sektorju za strukturno politiko in razvoj podeželja na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je namreč doktoriral prav z nalogo o preobrazbi slovenskega podeželja ob slovensko-hrvaški meji.
Ob tej priložnosti je društvo podelilo tudi nagrade na raziskovalnem področju za preteklo leto. Nagrade so tokrat podelili že tretjič. Na razpis sta prispeli dve vlogi, a je upravni odbor društva ocenil, da obe zaslužita nagradi. Prvo nagrado v višini 300.000 tolarjev je prejela skupina raziskovalcev iz podjetja Iskra Kondenzatorji, d.d., iz Semiča, in sicer za nalogo “Raziskave in razvoj konstrukcije in tehnologije izdelave spektra P2 mo-torskih kondenzatorjev za nazivne napetosti 420 V 30.000 ur in 470 V 10.000 ur ter razvoj in izdelavo opreme za proizvodnjo". Nalogo so pripravili Mladen Cesar, Borut Golobič, Jože Matjašič, Dušan
Pegane, Franc Plevnik, Ivo Slana, Anton Trgovčič, Marjan Vivoda in Darko Vladič. Razvita nova zalivka in tehnologija izdelave sta Iskri omogočili, da se je uvrstila med proizvajalce najkvalitetnejših motarskih kondenzatorjev, kondenzatorjev za svetilke in kondenzatorjev za kompenzacijo jalove energije nizke napetosti. S tem razvojem si je Iskra zagotovila veliko kupcev. Z začetkom proizvodnje lansko pomlad so v semiški Iskri ohranili delovna mesta, povečali dohodek, poleg tega pa tudi nadomestili ekološko oporečna čistila s čistili na vodni osnovi.
Drugo nagrado v višini 100 tisočakov je za razvoj bimetalnega ter-
mometra za gospodinjske in druge aparate prejel Jože Vardjan iz črnomaljskega podjetja Eki, d.o.o. Termometer, ki ga je razvil Vardjan, je izboljšana različica obstoječih termometrov, s čimer si je Eki pridobil konkurenčno prednost, ohranil delovna mesta in povečal dohodek. Novi termometer ima manj delov, je cenejši, lepo oblikovan, njegovo delovanje pa je zelo zanesljivo. Hkrati je Vardjan sodeloval tudi pri projektiranju in izdelavi opreme za proizvodnjo, ki omogoča avtomatsko sestavljanje.
M. B.-J.
MLADI TAMBURAŠI - Tamburaši, ki so se v Semiču udeležili 5. revije tam-buraških skupin Bele krajine, niso igrali zgolj belokranjskih ljudskih pesmi, ki so jih mnogi najbolj navajeni, ampak tudi mnoge druge skladbe. Tam-buraška skupina Gradac (na fotografiji) je tako med drugim iz tamburic izvabila tudi Lennonovo in M c Cartneyjevo Michelle. (Foto: M. B.-J.)
V spomin na selniškega pesnika
Pretekli konec tedna so v Semiču pripravili Krokarjeve dneve Nastop mladih tamburašev, semiških pevk ter podelitev knjižnih nagrad udeležencem natečaja “Lojze Krakar ■ pesnik naše dežele “
SEMIČ - 21. februarja 1926 se je rodil semiški rojak pesnik Lojze Krakar. V spomin nanj in ob 75. obletnici njegovega rojstva ter 5. obletnici smrti so v Semiču pripravili Krakarjeve dneve. Pričeli so se preteklo soboto s 5. revijo mlajših tamburaških skupin Bele krajine ter nadaljevali v nedeljo z nastopom ženskega pevskega zbora KUD Jože Mihelčič Semič in podelitvijo knjižnih nagrad za najboljše literarne spise na temo “Lojze Krakar - pesnik naše dežele“.
RAZISKOVALCI - Na fotografiji so nagrajeni belokranjski raziskovalci za lansko leto, manjka le Ivo Stana. Za kulturni program sta ob podelitvi poskrbela mlada pozavnista Marko in Matej Rožič. (Foto: M. B.-J.)
Kot je v sobotnem pozdravnem nagovoru dejal semiški župan Janko Bukovec, so doslej na Krokarjevih dnevih imeli v gosteh kulturne delavce, letos pa so se odločili povabiti v goste tamburaše, ki že dolgo niso nastopili na odru semiškega kulturnega doma. Predstavile so se Tamburaška skupina Gradac pod vodstvom Petra Jakše, Tamburaško društvo Griblje z vodjem Romanom Žlogarjem, Tamburaška skupina KUD Oton Župančič iz Vinice, ki jo vodi Ivo Kajin ter Tamburaška skupina osnov-
nih šol Dragatuš in Stari trg pod vodstvom Antona Grahka. Nastope 49 tamburašev je strokovno spremljal tudi Damir Zajec. Marija Stariha, predsednica sveta črnomaljske območne izpostave Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, ki je revijo tudi pripravila, je tamburaškim skupinam in njihovim vodjem podelila priznanja.
Na drugem večeru Krokarjevih dnevov pa je ženski pevski zbor KUD Jože Mihelčič pripravil koncert ob 5-letnici delovanja. Krokarjeva hčerka dr. Boža Krakar-Vogel
pa je izročila nagrade udeležencem literarnega natečaja „Lojze Krakar - pesnik naše dežele". Glavne knjižne nagrade so prejeli Jure Pašič iz semiške osnovne šole (mentorica Anica Jakša), Tadej ]utuk in Nikolaj Ernest Padevski iz novomeške osnovne šole Bršljin (obema je bila mentorica Zora Može) ter Mojca Obran in Saša Jerič z osnovne šole Beltinci (obema mentorica Darinka Obran). Spominske knjižne nagrade so prejele tudi učenke semiške osnovne šole Niko-lina Cindrič, Karmen Plut, Katja Štukelj, Tina Vujaškovič in Tjaša Žugelj, ki so na natečaj poslale spise, napisane ob prebiranju Krokarjevih del in pod mentorstvom Anice Jakša. Posebne knjižne nagrade so prejele tudi vse mentorice.
M. B.-J.
ttMII J ^ jm a £ j J-i o 3 c j j\i UMU
Cim več lesa predelati že doma
V Kočevju so predstavili študijo, ki sta jo naročili slovenska in italijanska vlada -Polizdelki za proizvodnjo stolov v severni Italiji
KOČEVJE - Na Razvojnem centru Pokolpje so prejšnji četrtek pripravili sestanek, na katerega so poleg predstavnikov manjših lesno-predelovalnih podjetij in lastnikov gozdov s širšega kočevsko-ribniškega območja povabili tudi predstavnike občin, ki jih pokriva center, ter Zavoda za gozdove in nekaterih večjih lesnih podjetij. Namen sestanka je bil dvojen: predstaviti program predelave lesa na Kočevskem, ki ga je naročila vlada RS, in se hkrati tudi dogovoriti o uresničitvi tega programa.
PROGRAM PREDELAVE LESA - Kljub strinjanju s predstavnikom podjetja Snežnik, da mora Kočevska preiti na višji nivo obdelave lesa, so udeleženci predstavitve programa predelave lesa na Kočevskem kot priložnosti za njen hitrejši napredek, podvomili, da bo vse tako lepo, kot se sliši. V potrditev tega so navedli niz problemov, med katerimi sta denar in lokacija največja. Na posnetku: s sestanka, na katerem je bila glede na število vabljenih udeležba precej skromna (Foto: M. L.-S.)
Prednost ima zdravstvo
V občini Loški Potok se bodo najprej lotili obnove zdravstvene postaje - Po razpisu naložba ocenjena na 75 milijonov
LOŠKI POTOK - Občina Loški Potok v naslednjih letih načrtuje kar tri velike naložbe: obnovo zdravstvene postaje, obnovo osnovne šole in prizidavo večnamenske dvorane ter ureditev občinskega središča. Glede na to, da je zdravstvena postaja stara že 38 let in da v tem času skoraj ni bila deležna večjih vlaganj, se je občinski svet odločil, da ima njena obnova prednost. Na razpis, ki je bil v Uradnem listu objavljen v začetku februarja, je do srede februarja prispelo kar osem ponudb izvajalcev. Trenutno tako sedaj izbirajo izvajalca, obnova dokaj velikega poslopja pa naj bi se predvidoma začela že v začetku aprila.
O tej prepotrebni obnovi je direktor Zdravstvenega doma Ribnica in potoški zdravnik dr. Peter Rus povedal: “Projekt se deli na dva dela. En del so prostori za zdravstveno dejavnost, drugi pa šest stanovanj. Rok za izvedbo dela, ki ga potrebuje zdravstvo, je šest mesecev. Teh šest mesecev bo splošna zdravstvena dejavnost gostovala v bivših prostorih krajevne skupnosti in gozdarstva Grča. Slednja nam je prostore dala v brezplačen najem, ostali prostori pa so tako last občine. Zobozdravstvo se bo za čas obnove preselilo v Sodražico. Nosilec razpisa in seveda financerje občina Loški Potok, ki je tudi
Dobrepoljski
krompirčki
JURČIČEVO PRIZNANJE TUDI ŠKANTLJU - Med dobitniki letošnjega Jurčičevega priznanja je tudi Andrej Škantelj iz Dobrepolja, dolgoletni član in vodja Godbe Dobrepolje. Ta priznanja podeljuje sklad Republike Slovenije za ljubiteljske dejavnosti, območna izpostava Ivančna Gorica.
VPIS V VRTEC - Šs do konca marce vpisujejo otroke v vrtec, in sicer tiste, ki so stari leto do dve leti in osem mesecev, in tiste, ki so stari od dve leti in devet mesecev do vstopa v šolo. V vsak oddelek bodo predvidoma sprejeli 10 otrok. Varovanje teh otrok se 'začne 1. septembra.
ZBOR NA KAMNEM VRHU -Redni občni zbor Planinskega društva Dobrepolje bo 18. marca ob 14. uri na Kamnem Vrhu.
lastnik objekta. Seveda bo to za občino kar velik zalogaj, zato poskušamo dodatna sredstva pridobiti od ministrstva za zdravstvo, zaprošenih pa je še nekaj drugih resorjev. Če se finančna konstrukcija ne bi odvijala po pričakovanjih, bo potrebno najeti kredit in temu prilagoditi dinamiko obnove. Po razpisu je naložba ocenjena na 75 milijonov tolarjev, kar pa je morda nekoliko nerealno, ker ta številka ne zajema opreme, ki je prav tako nujna in ni bila predmet razpisa.1'
Gabarit dokaj velikega poslopja bo ostal isti, projektant pa je zelo vešče izvedel notranjo prenovo in poiskal primerne rešitve. Vsekakor gre za zelo zahteven projekt, ki pa je nujen, saj trenutno stanje zlasti tistega dela, ki ga uporablja zdravstvo, ne ustreza nobenim normativom.
A. KOŠMERL
KOČEVJE - Predstavniki javnega podjetja Elektro Ljubljana, d.d., so na čelu z direktorjem Vincencem Janšo prejšnji četrtek kočevski osnovni šoli Ob Rinži izročili 7 računalnikov, ki jih v podjetju ne potrebujejo več. Čeprav gre za rabljene in ne dovolj zmogljive računalnike, da bi lahko nanje izvajali zahtevnejše programe pri fiziki in kemiji, pa so, kot je povedal ravnatelj šole Peter Šobar, šoli dobrodošlo darilo, saj soji pomoč pri vzpostavljanju nove računalniške učilnice.
“26. septembra lani so nam vdrli v šolo in odnesli celotno računalniško učilnico,” je povedal Šobar. Ukradli so 7 računalnikov, med katerimi so bili štirje v njihovi in trije v lasti OŠ Zbora odposlancev, poleg računalnikov z veliko programske opreme pa so jim odnesli tudi barvni tiskalnik in multime-dijski projektor. S krajo so obe šoli oškodovali za skupno blizu 6 milijonov tolarjev. Elektro Ljubljana je zato že lani šoli podaril 5 računalnikov, dva jim je dala davčna uprava in štiri Ljubljanska banka.
“Prirastek lesa je na Kočevskem precej večji kot posek, od tistega, kar se poseka, pa se večina izvozi v obliki hlodov ali največ razreza-
Laški sel
KMETIJSKA PREDAVANJA -Predavanje o prehrani krav dojilj bo 7. marca ob 19. uri v prostorih Kmetijske zadruge Velike Lašče. 15. marca bo ob 8. in ob 20. uri predavanje o trošarini za kmetijsko mehanizacijo, dajali pa bodo še pomoč za izpolnjevanje obrazcev.
ŠOLSKE POČITNICE - Med počitnicami izvajajo za šolarje razne aktivnosti. Tako bo danes, 1. marca, šolarjem predmetne stopnje na razpolago telovadnica, 2. marca bo pohod na najvišji vrh v občini Veliki Malinjek in pravljične ure, vse troje se začne ob 9. uri; v soboto, 3. marca, pa se bo ob 10. uri začel v Rožnati hiši dan poizkusov.
ZA STARO IN MLADO -ŠD B1T-FIT vabi na aerobiko, kije v dvorani Doma krajanov na Turjaku vsak ponedeljek in vsako sredo: za starejše od 19. do 20. ure, za mlajše pa od 20. do 21. ure.
VPIS V ŠOLO - Še 1. in 2. marca bodo na šoli v Velikih Laščah vpisovali otroke v prvi razred devetletke za šolsko leto 2001/2002. Vpisovali bodo otroke, rojene v letu 1995. V Laščah bodo vpisovali tudi otroke, ki se bodo šolali na podružničnih šolah Rob in Turjak.
Sedmim, ki so jih dobili tokrat, pa bodo, kot je povedal Šobar, dodali tudi nekaj novih računalnikov. Kupili jih bodo z denarjem, ki sta ga obe šoli prejeli v skupni višini okoli 3,2 milijona tolarjev od zavarovalnice.
“Moderne šole si brez računalniške opreme ne moremo več misliti,” je poudaril Šobar in dodal, da učilnico potrebujejo za pouk računalništva in informatike ter popestritev in ponazoritev prr drugih predmetih. V okviru tehnične vzgoje se učenci usposobijo na te-hničnorisarskem programu Cady junior, sicer pa na šoli zagotavljajo za vse učence 8. razredov 20-urni tečaj računalništva, v katerem se nauče uporabljati urejevalec besedil in internet in je, kot je povedal Šobar, nadstandardni program.
M. L.-S.
Le nekaj manj kot polovico vsega proračuna, in sicer 887,5 milijona tolarjev, je namenjenega za investicije. Največ, kar 268 milijonov, bodo namenili za naložbe v izobraževanju, 176 milijonov za komunalno in 122,5 za cestno gospodarstvo, 77,7 za poslovne prostore in 71 milijonov tolarjev za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči. Med posamičnimi investicijami je največja gradnja nove osnovne šole, za katero bodo letos namenili 247 milijonov tolarjev, sicer pa na področju šolstva s štirimi milijoni, kolikor jih namenjajo za izdelavo projektov, že letos za-
nih desk,” je povedal podjetniški svetovalec Matija Cetinski, ko je pojasnjeval razloge, ki so botrovali pripravi programa, v okviru katerega naj bi, kot je povedal, les, ki ga sedaj izvažajo v obliki hlodovine ali razrezanega lesa, že pri lastnikih predelali v polizdelke za potrebe pohištvene industrije doma in v tujini. Organizatorji te gospodarske dejavnosti bi bili manjša lesno-predelovalna podjetja in obrtniki, za les pa bi na ta način,
KOČEVJE - V Likovnem salonu v Kočevju so prejšnji četrtek odprli razstavo risbic, ki so jih izdelali otroci kot domače naloge za oddajo lokalnega radia Univox “Otroški brlogec". Tokratna razstava prinaša izbor domačih nalog iz obdobja zadnjih treh let in je že četrta razstava zapovrstjo, na ogled pa bo do 3. marca.
Z “Otroškim brlogcem" so na Univoxu pričeli že kmalu po ustanovitvi radia leta 1994. Na sporedu je ob sobotah dopoldan in vse do lani, ko se je Heleni Koleto in Tomiju Gavraniču pridružila še Andreja Mlekuž, sta jo vodila dva voditelja. “V oddaji lahko sodelujejo otroci vseh starosti, dokler sami menijo, da je še primerna zanje,” je ob otvoritvi razstave povedala Helena Koleto, ki vodi oddajo že skoraj od samega začetka.
Teme oddaj izbirajo voditelji in so zelo različne. “Vežejo se na let-
čenjajo z investicijo izgradnje telovadnice v OŠ Stara Cerkev, ki jo bodo začeli graditi predvidoma leta 2003, ko bodo končali šolo v Mestnem logu.
Na komunalnem področju bodo za nadaljevanje izgradnje čistilne naprave letos porabili 65 milijonov tolarjev, 16 milijonov za kanal A in 12 za vročevod, kar 35 pa jih bo stala sanacija odlagališča odpadkov. Največja investicija na področju urejanja cest bo izgradnja ceste od Poloma do Seča, ki bo v celoti dokončana v štirih letih in za katero bodo letos namenili 30 milijonov tolarjev, koliko jih bodo si-
kot je poudaril, iztržili nekajkrat več kot sedaj.
“Naši kraji bistveno zaostajajo za tempom razvoja ostalih krajev Slovenije,” je dejal in dodal, da sta bili ugotovitvi, da je kočevsko-rib-niško območje, kljub temu daje tu največ lesa, še vedno nerazvito ter da je za njegov hitrejši napredek potrebno izkoristiti njegovo naravno bogastvo. Torej naj bi les, namesto, da ga izvažamo kot surovino, predelali v sestavne dele za izdelovanje stolov v severni Italiji. Študijo sta naročili slovenska in italijanska vlada, dejavnost pa bi izvajali, kot je povedal Cetinski, kot dopolnilno dejavnost na kmetijah.
M. L.-S.
ne čase, praznike, goste, ki nas obiščejo, in podobno,” je povedala Helena in dodala, da pa se vse oddaje razen v času poletnih počitnic zaključijo z domačo nalogo, ki je vezana na izbrano temo. Na vsaki naslednji oddaji nato med prispelimi nalogami izžrebajo udeleženca izleta v Gardaland, ki ga organizirajo junija za vse nagrajence oddaj med šolskim letom.
Prvo razstavo izdelkov “Brlogčar-jev”, kot pravijo vsem, ki sodelujejo v oddaji, so tako kot tretjo pred tremi leti organizirali v Kočevju, drugo pa so pripravili v Ribnici. Poleg kočevskih predšolskih in osnovnošolskih otrok namreč sodelujejo v oddjfi tudi otroci iz ribniške občine, redno pa jim svoje risbice pošiljajo tudi, kot je povedala Helena, otroci iz Sodražice. Zato bodo prihodnjo razstavo, ki bo predvidoma čez dve do tri leta, ponovno organizirali v Ribnici. M. L.-S.
cer namenili letos tudi za dokončane posodobitve ceste Knežja Lipa-Spodnji Log.
Med pomembnejšimi investicijami je tudi nadaljevanje izgradnje pločnika skozi Dolgo vas v višini 24 milijonov tolarjev, ureditev prostorov v L in 2. nadstropju stavbe kavarne, kar bo stalo 65 milijonov, ter dokončanje vodovoda Onek-Kočarji- Mačkovec, za kar bo potrebnih 13 milijonov tolarjev. Sicer pa bo na področju športa pomembna investicija ureditev atletske steze in na področju zdravstva postavitev novih garaž za preselitev reševalne postaje, na področju kulture pa bodo od skupno 30 milijonov tolarjev letos namenili kar 22,8 milijona za kritje finančnih obveznosti, ki izvirajo iz že dokončane investicije nakupa opreme za novo knjižnico.	M. L.-S.
Drobne iz Kočevja
ZAČETEK JE PA LE! - V proračunu kočevske občine za letošnje leto je med investicijami na področju stanovanjskega gospodarstva predviden tudi denar za pripravo projektne dokumentacije za izgradnjo novega stanovanjskega bloka. Gre sicer le za skromnih milijon tolarjev od 2,2 milijona, kolikor jih je letos predvideno za izgradnjo novega bloka, a je za začetek tudi to že nekaj! V investicijskem delu proračuna kočevske občine, ki zajema obdobje naslednjih štirih let, izgradnja novega bloka v Kočevju namreč še ni predvidena. Vendar to ne pomeni, da ga ne bi mogli zgraditi že v tem obdobju, pač pa le, da občina zaradi vseh že odprtih investicij iz naslova stanarin sama v tem trenutku še ni sposobna pričeti z njegovo izgradnjo. Bo pa zato že v letošnjem letu zagotovila vsa potrebna dovoljenja, tako da bi z gradnjo bloka lahko pričeli prihodnje leto, če bodo seveda do tedaj našli investitorja!
“POCENI” IN “PO CENI” Na pogovoru kočevskih šolnikov s predstavniki Elektra Ljubljana, d.d., so ti ravnatelja šole Petra Šobarja med drugim pobarali, ali lahko šoli še kako pomagajo. Šobar je izkoristil priložnost in jim glede pomoči, ki bi jo šola potrebovala pri izgradnji nove šole v Mestnem logu, v šali dejal, da bi jim najbolj pomagali, če jim ne bi zaračunavali porabljene električne energije. Ker je namestnik direktorja Elektra Ljubljana na to odgovoril, da jim elektrike sicer ne morejo dati zastonj, da pa jim lahko obljubijo, da bo poceni, je Šobar odvrnil, da mu verjame, vendar le, če je želel povedati, da bo elektrika “po ceni”. Ta namreč bo, kakršna koli že bo - visoka ali nizka!
Ribniški zobotrebci
BREZ ALKOHOLA NI ŠLO! - Predsednik Pustnega društva Goriča vas Cveto Marinšek je pred letošnjim pustnim karnevalom v Ribnici poudaril, da od vseh članov društva zahteva profesionalen pristop do dela. Profesionalnost že sama po sebi zahteva tako od članov kot tudi ostalih udeležencev v sprevodu, da pred in med samim karnevalom ne uživajo alkohola. Ne glede na to in dejstvo, da je Marinšek, kot je povedal, glede tega še posebno strog, pa letos brez alkohola na karnevalu ni šlo! Tako kot je sneg, ki je zapadel v noči od petka na soboto, poskrbel, da je imel pust kaj odganjati, je bil mraz v soboto opravičilo za prenekateri požirek piva ali žganja. Več kot v preteklih letih se je namreč v sprevodu videlo prav pločevink piva in litrskih steklenic s prozorno tekočino, ki pa, sodeč po odzivu tistih, ki so iz nje odpili, ni bila navadna voda.
Kostelski rižni
VELIKO POSLUŠALCEV -Nad 40 poslušalcev je imel primarij dr. Cibic, kije predaval članom društva za zdravje srca in ožilja z območja Kostela. V uvodu predavanja pa je predsednik podružnice Društva dr. Drušan Božič predstavil delo podružnice za območje Kočevsko-Pokolpje.
ČE BOLI ZOB, morajo prebivalci Kostela in drugi ob južni meji v avto in v Ljubljano, kjer iščejo dežurnega zdravnika. Zobozdravstvo v Kočevju je zasebno, zobozdravniki pa se ne znajo ali ne morejo dogovoriti, da bi kdo ob vikendih tudi doma dežural. Vendar se bo treba ustrezno organizirati.
JUTRI O PARKU BAVARSKI GOZD - 2. marca ob 18. uri bo v osnovni šoli v Fari predstavitev nacionalnega parka Bavarski gozd. Predavala bosta univerzitetna dipl. inženirja gozdarstva Bojan Kocjan in Janez Konečnik, ki sta si ogledala varovane gozdove po Evropi.
PREVEČ SNEGA - Še pred kratkim snega ni bilo, v minulih dneh pa ga je zapadlo toliko, da se ga ne da povsod sproti splužiti. Tako treba ponekod malo potrpeti, saj je sneg le dobrodošel.
SKUPŠČINA TŠD BO TA MESEC - Konec marca bo skupščina zelo uspešnega Turistično-športnega društva Kostel. Natančni datum bo sporočen, saj imajo zdaj zaradi zimske univerze vse petke zvečer zasedene.
DA RILO ELEKTRA LJUBLJANA - Na vprašanje predstavnikov Elektra Ljubljana, ki so skupno sedaj šoli podarili že 12 računalnikov, ali imajo učenci tudi doma možnost delali z računalniki, so šolniki povedali, da je v Kočevju zelo veliko otrok, ki imajo doma računalnike, da pa jih je v primerjavi s stanjem drugod po Sloveniji zelo malo, ki imajo dostop do interneta. (Foto: M. L.-S.)
Dobrodošlo darilo po kraji
Elektro Ljubljana, d.d., je kočevskim osnovnošolcem podarilo računalnike - Petim od lani so letos dodali še sedem
DOMAČE NALOGE “OTROŠKEGA BRLOGCA " - Razstavo risbic, ki so jih naredili otroci s širšega kočevsko-ribniškega območja kot domače naloge za “Otroški brlogec", je odprla dolgoletna voditeljica Univoxove oddaje Helena Koleto, udeležence otvoritve pa je zabaval Roman Zupančič. (Foto: M. L.-S.)
Polovica denarja bo šla za naložbe
V Kočevju so sprejeli proračun občine za letošnje leto - Na voljo bosta nekaj manj kot dve milijardi tolarjev - Največja investicija izgradnja nove šole
KOČEVJE - Kočevski svetniki so prejšnji četrtek sprejeli odlok o proračunu občine za letošnje leto. Vključujoč vse tri bilance - prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb in računa financiranja ter stanje sredstev na računu konec preteklega leta, znaša proračun kočevske občine, v katerem je predvideno zadolževanje v višini 114,5 milijona tolarjev, milijardo 965 milijonov tolarjev.
Ze 4. razstava “Brlogčarjev”
Radio Univox je razstavil risbice, ki so jih prejeli za oddajo »Otroški brlogec« - Naslednjič bo razstava v Ribnici
Trebanjske iveri
POVRATNO? - Trebanjska dežela je čudežna in kjer je tako, se dogaja marsikaj. Lahko, na primer, že za tri tisočake prideš v Africo, kraj neznosne vročine, znoja, divje glasbe in napol golih teles. Ali pa za tisočaka s tabletko ekstazija potuješ v nebesa. Edina slabost te vabljive ponudbe je, da za pot nazaj, pa naj bo to iz Africe ali nebes, ne jamči nihče.
VELIKA VAS - Male Dolenje Ponikve, za katere je v Sloveniji le redkokdo že slišal, so v preteklem tednu zbudile pozornost. Kar dva izmed 9 nagrajencev Gospodarske zbornice Slovenije sta namreč tesno povezana s to vasjo: 6. januarja leta 1957 se je v Dolenjih Ponikvah rodila Tatjana Fink, direktorica trebanjskega Trima in dobitnica nagrade v skupini velikih podjetij, v Dolenjih Ponikvah pa je tudi sedež družinskega podjetja Mu-Ren, katerega 33-letni direktor Jože Murn je prejel enako priznanje v kategoriji manjših podjetij in samostojnih podjetnikov. Bravo Ponikovčani!
LJUBEZEN IN VINO - Nenormalno topla zima je privabila vinogradnike med trte, kjer so jo mnogi že začeli neusmiljeno obrezovati, da bi dala res samo toliko, kot je treba, in najboljše, kar zmore. Vinogradniki pa že dolgo niso delavni samo v svojih goricah, ampak se povezujejo v društvih in počnejo marsikaj v svojo in v korist drugih. Valentinov pohod trebanjskih vinogradnikov je bil sprva verjetno bolj za šalo, zdaj pa dobiva že razsežnosti množične prireditve. Kot smo izvedeli iz zanesljivih virov, je letos na pot šlo že kakih 400 pohodnikov. Kaj jih žene na pot, bolj vino ali ljubezen ali morda ljubezen do vina?
Gugalnik v Šentrupertu
ŠENTRUPERT - Gledališka skupina KUD Ivan Cankar iz Velike Loke bo v nedeljo, 4. marca, ob 15. uri gostovala v Kulturnem domu Šentrupert s komedijo Gugalnik avtorja Novaka Novaka, in sicer v režiji Daneta Barleta. Po uspešni premieri na domačih odrskih deskah bo to prva predstava velikoloških gledališčnikov na krajši turneji po dolenjskih krajih. Šentruperčani, ki so nedavno tudi sami obudili ljubiteljsko gledališko oz. dramsko skupino, bodo gotovo z zanimanjem spremljali, kaj so tokrat naštudirali njihovi sosedje.
Kdo bo z nami šel v gozdiček?
TREBNJE - 6. abonmajska lutkovna predstava za otroke, ki jo bo v četrtek, 8. marca , ob 17. uri v Kulturnem domu Trebnje izvedlo Lutkovno gledališče Papilu iz Ankarana za abonente in za izven, ima naslov Kdo bo z nami šel v gozdiček? Vabljeni!
Sevniški paberki
PREHODNI - Na srečanju sevniškega župana z duhovniki je župnik, ki se je zahvalil v imenu povabljene lokalne Cerkve, dejal, da so vsi prehodni, “tako vi na občini kot mi v župnišču”. Nekdo iz slavnostnega omizja je takoj pripomnil, da so mogoče tisti na občini prehodni bolj kot oni v župnišču. Čisto možno je, da je to pripomnil celo sam sevniški župan Kristijan Janc. Tako župani kot župniki pač dobro vidijo v prihodnost. Predvsem politiki pa si jo lahko napovedo zelo točno, čeprav je ne vidijo.
DOBRO - Ciril Slapšak, župnik v Sevnici, je na županovem sprejemu v Jančevi gostilni na Studencu besede zahvale izrekel prijetno in gladko. Njegovi stanovski kolegi so z odobravanjem sprejeli njegov nastop. Eden od njih je bil pri tem še posebej natančen, ko je rekel: "Dobro si govoril. Kako dober bi šele čil, če bi se pripravil na tale današnji govor.” Govorništvo je pač domena tega stanu.
PRVAK - Zvone Košmerl še zmeraj brani dva naslova prvaka: med nekaterimi bolj ali manj naključno izbranimi predstavniki posavskega javnega življenja najdlje skače v daljavo ,z mesta, poleg tega je prvi mož, tj. direktor občinske uprave v Sevnici. Zaupno smo izvedeli, da je bolj v skrbeh za prvoomenjeni naslov prvaka in da se zato včasih odpove celo kaki naporni uradni pojedini.
12 J J AliiLOSjC J J J
Bodo luči po dolini kar ugasnile?
Od letos novih samoprispevkov ne ho več - Nekateri si bodo oddahnili, mnogim pa je žal za tem načinom zbiranja denarja in razvoja domačega kraja
MIRNA - Tudi trebanjskega svetnika in dolgoletnega aktivista v mirn-ski krajevni skupnosti Janeza Kovačiča je zelo zmotilo obvestilo, da samoprispevkov ne bo več. Vprašanje o tem, kako bodo krajevne skupnosti poslej prišle do denarja za svoj razvoj, je postavil že na občinskem svetu in tudi na odboru za infrastrukturo. V krajevni skupnosti Mirna se že 3. samoprispevek po vrsti izteče sredi leta in kako bo naprej, ne vedo.
Na Mirni so z denarjem iz samoprispevka podobno kot še v marsikaterem drugem podeželskem kraju posodobili in asfaltirali krajevne ali celo lokalne ceste (včasih tudi po 11 km na leto), zgradili kanalizacijo na Mirni in tudi v bližnjih vaseh, uredili pokopališče in mrliško vežico, zgradili javno razsvetljavo in še mnogo drugega. Se bo razvoj zdaj ustavil? Bodo vse, kar so zgradili in pridobili z lastnimi prispevki in s pomočjo občine, lahko vsaj vzdrževali?
“Kraji v Mirnski dolini in vasi okrog Šentruperta, Mirne in Mokronoga so ravno po zaslugi samoprispevkov zelo napredovali. Občina je pri nekaterih naložbah precej pomagala, vendar je njenega denarja premalo za začetek večjih naložb,” pravi Kovačič. Občinska sredstva za krajevne skupnosti so majhna, občina pa nima denarja še za svoje naložbe. Prispevki za upo-
rabo stavbnih zemljišč, ki pripadajo KS, so sicer precej večji, kot so bili včasih, a ne zadostni, jasno pa je tudi, da država ne bo imela denarja za številne potrebe manjših krajev. Tega so se zavedali tudi v sosednjem Šentrupertu, kjer je večina volivcev prišla na referendum in podprla uvedbo novega samoprispevka.
Kovačič opozarja še na drugo pozitivno plat samoprispevkov: “Bojim se, da se bodo zdaj ljudje
Občni zbor
sevniških
gasilcev
SEVNICA - V soboto, 3. marca, ob 17. uri se bo v dvorani gasilskega doma v Sevnici pričel redni letni občni zbor PGD Sevnica, na katerem bodo ob poročilih o delu društva v preteklem letu in programu dela za leto 2001 obravnavali tudi poročilo o prenovi večnamenske dvorane v gasilskem domu. V kulturnem programu bodo sodelovale članice gasilske vokalne skupine Zefir in KUD Godba, ob zaključku pa bo še družabno srečanje.
Janez Kovačič
STUDENEC - Sevniški župan Kristijan Janc je 22. februarja priredil tradicionalno srečanje za duhovnike. Udeležilo se ga je 8 od 17 povabljenih predstavnikov rimskokatoliške Cerkve. Županov sprejem je bil tokrat v gostilni Janc na Studencu.
Župan Janc je v pozdravnem nagovoru dejal, da duhovniki na sevniškem območju delajo dobro v
odmaknili od vsakodnevnih problemov na vasi. Samoprispevek je bil namreč dobra motivacija za krajane, da so se zanimali za kraj, za njegov bodoči razvoj in za to, kaj se trenutno dela. Poleg tega se je ta prispeveŽupošteval kot olajšava pri dohodnini. Po dosedanjih izkušnjah dvomim, da bi z enkratnimi prispevki lahko dosegali take rezultate kot doslej, saj ljudje nimajo denarja na kupe.”
Prepričanje, da bi morali samoprispevek ohraniti in sistem kvečjemu še popraviti tako, da bi zajel tudi uporabnike krajevnih dobrin, ki prihajajo k njim samo za konec tedna. "Država naj čimprej pripravi tako zakonodajo, ki bo omogočala, in ne ovirala razvoja!” opozarja.
B. DUŠIC GORNIK
Državni seminar za afro-latino ritme
ČATEŽ - Seminar, ki ga bo organiziral Javni sklad RS za kulturne dejavnosti in njegova območna izpostava Trebnje, bo potekal v domu Čebelica na Čatežu od 2. do 4. marca. Seminar je namenjen članom pihalnih orkestrov, glasbenih šol, glasbenih skupin in posameznikom, ki jih to zanima. Podrobnejše informacije lahko dobite na telefonu 07 348 12 50.
vseh pogledih: opravljajo pastirsko poslanstvo in ohranjajo kulturno dediščino. S tem so po županovih besedah duhovniki opravili po svojih močeh in v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi veliko delo. “Verjamem, da bomo skupno poslanstvo v občini dobro opravili,” je poudaril.
Ciril Slapšak iz župnije Sevnica, ki je govoril v imenu gostov, je ob zahvali županu za prijazen sprejem primerjal svoj stan z vlogo občinske uprave in podobnih ustanov v družbi. Rekel je, da so vsi za ene in iste ljudi. “Vsak na svoj način je delegiran ali poslan, da služi ljudem. Eni smo zadolženi bolj za moralno stran, drugi bolj za materialno in se tudi dopolnjujemo,” je menil Slapšak. Kot je prepričan, bodo morali na Sevniškem še nekaj časa skrbeti za ohranjanje kulturne dediščine. Zato je v odzivu na županovo dobrodošlico priporočil: “Bolj ko se bomo srečevali, spoznavali, manj bo predsodkov, bolj bomo drug drugega podpirali.”
M. LUZAR
Poslan, da služi ljudem
Župan Kristijan Janc priredil srečanje za duhovnike -Dobro opravljajo delo - Srečevanja brišejo predsodke
SREČANJE TREBANJSKIH IZGNANCEV - Na srečanju članov je o uveljavljanju odškodnine za prisilno delo spregovorila Zdenka Kaplan (na sliki desno). (Foto: L. M.)
Izgnanci in tretje branje
Letni zbor KO DIS Trebnje - Na UE lani vloženih 173 vlog - Načrti - Pomoč pri izpolnjevanju obrazcev za odškodnino
TREBNJE - Kot je že običajno, so se v soboto, 24. februarja, na zboru zbrali člani Društva izgnancev Slovenije krajevne organizacije Trebnje. S predsednikom Zvonetom Duhom so pregledali delo v preteklem letu, kije potekalo predvsem v smislu pomoči izgnancem, internirancem, ukradenim beguncem in drugim, ki so upravičeni do poplačila vojne odškodnine. Zakon je te dni v tretjem branju v državnem zboru RS in menili so, da je škoda, da med poslanci ni nobenega izgnanca. Duh je pohvalil dobro sodelovanje z upravno enoto (UE) Trebnje. Lani je bilo v zvezi z Zakonom o žrtvah vojnega nasilja vloženih 173 vlog, beguncem in pregnancem pa je
ostalo v reševanje osem vlog. Za zdraviliško in klimatsko zdravljenje je bilo vloženih 7 vlog, ugodno rešenih pa 5.
Na srečanju, ki se ga je z UE Trebnje udeležila referentka Andreja Zupančič, je o uveljavljanju odškodnine za prisilno delo po nemškem in avstrijskem zakonu razlagala predsednica novomeške krajevne organizacije in koordinatorka za Dolenjsko in Belo krajino Zdenka Kaplan, sicer pa Trebanj-ci sporočajo vsem svojim članom, da bosta izpolnjevanje obrazcev za to odškodnino in pomoč pri tem mogoča 12. in 13. marca od 9. do 12. ure v pisarni ZLSD na Gubčevi 21 v Trebnjem (vhod z iste strani kot za notarja).
L. M.
PTUJSKI KURENTI V TREBNJEM - V petek popoldan je 15 kurentov Etnografskega društva Ježevka iz Ptuja obiskalo Trebnje. Po sprejemu pri županu Cirilu Pungartniku so odšli v mestni park, kjer jih je pričakala številna množica ob glasbi domače skupine Suha solza, potem pa so se odpravili po ulicah Trebnjega, kjer so jim prijazni gostinci postregli s pijačo. Obiskali so tudi trebanjski Dom starejših občanov in nadaljevali do Gostilne Meglič in Pan Jana ter nazaj v Trebnje, kjer je za prijeten zaključek poskrbela Gostilna Šeligo, Studio Markelj pa jim je poklonil krajšo fotoreportažo popoldanskega dogajanja v mestnem parku. Ta dogodek je bil sad spleta prijateljskih in poslovnih vezi med samostojnim podjetnikom Francijem Jarcem iz Trebnjega in članom etnografskega društva Ježevka iz Ptuja, sodelovanja območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti, nekaterih trebanjskih gostilničarjev in posameznikov. Želja vseh pa je, da bi tovrstno dogajanje postalo tradicionalno. /Foto: Studio Markelj/
SREČEVANJA - “Verjamem, da imamo oboji podobne cilje, "je poudarit sevniški župan Kristijan Janc na sprejemu za duhovnike na Studencu. Predstavniki Cerkve so podobno sporočili gostitelju. Srečanje je bilo v četrtek, 22. februarja. Najprej so ga sklicati za 21. februar, vendar se sprejema tega dne nekateri povabljeni duhovniki niso mogli udeležiti zaradi smrti salezijanskega višjega predstojnika Štefana Žerdina. (Foto: M. L.)
ZADOVOLJNI Z USPEHOM - Sevniški športniki, trenerji in funkcionarji so minuli petek izbrali za svoje srečanje. Župan Kristijan Janc in predsednik Športne zveze Franc Ernest! sta povedala, da sta ponosna na svoje uspešne varovance, še posebej pa na mlade šahiste. Župan je še povedal, da upa na čimprejšnjo pridobitev gradbenega dovoljenja za TVD Partizan. Dvorana, kije postala nevarna za športnike, naj bi svoja vrata zaprla prvega marca, do ponovnega odprtja pa bodo treningi potekali v telovadnicah okoliških šol. Na sliki: nadobudni šahisti Suzana Pavlič, Jelena Topič in Boris Mitrovič, stoji njihov mentor Ludvik Cvirn. (Foto: M. R.)
Na krmeljski šoli o devetletki
Okrogla miza o novih vzgojno-izobraževalnih zamislih - Rado Kostrevc: spremeniti prepričanja! - I. Mirt: pobuda krmeljske šole za srečanje je pomembna - Razstava
KRMELJ - Osnovna šola Krmelj je med zimskimi počitnicami pripravila okroglo mizo za učiteljice in učitelje, ravnateljice in ravnatelje ter druge strokovne delavce, in sicer z naslovom “Devetletka v 1. in 3. triadi”.
današnjih sprememb tudi potrebno.
V uvodu je udeležence srečanja pozdravil Ravnatelj krmeljske šole Rado Kostrevc, ki je izpostavil veliko vlogo učitelja v prenovi slovenske šole. Dotaknil se je predvsem treh sestavin, pomembnih v uvajanju nove zasnove osnovne šole: poudaril je pomen novih pristopov k poučevanju, uporabe sodobne učne tehnologije in predvsem potrebo po spremembi prepričanj, ki so idejna osnova in temelj vsake spremembe.
Strokovni posvet sta odprla župan občine Sevnica Kristijan Janc in predstojnik Zavoda RS za šolstvo OE Novo mesto Ivan Mirt. Prvi je izrazil priznanje vsem delavcem šole za njihovo delo in poudaril pomen sprememb, ki jih uvaja devetletka. Drugi je pobudo krmeljske šole za takšno srečanje ocenil kot izredno pomembno in v luči
V	nadaljevanju so približno 140 udeležencem o devetletki govorili Jožica Čampa, svetovalka Zavoda RS za šolstvo, ravnatelj Rado Kostrevc in Gusta Mirt, vodja projektnega tima za devetletko na OŠ Krmelj.
V	drugem delu posveta so udeleženci v dveh skupinah v delavnicah izmenjali kritična mnenja in poglede pa tudi pozitivne izkušnje o devetletki. V zadnjem delu je po predstavitvi dela v obeh skupinah pomočnik direktorice Zavoda RS za šolstvo Vlado Milekšič povzel izkušnje in mnenja strokovnih delavcev. Povedal je tudi, kako naj bi strokovne ekipe delovale v prihodnje.
Cilj srečanja, izmenjati izkušnje, poglede, dileme in vprašanja, ki se
porajajo ob uvajanju devetletke, so s posvetom po mnenju udeležencev dosegli v celoti.
Navzoči so si lahko ogledali razstavo izdelkov učencev, ki sojo pripravili učitelji krmeljske šole. Videli so lahko razrede in delovne ko-
• “Število, vsebina in seveda dobra organizacija in izpeljava srečanja, kažejo na potrebnost takšnih druženj v šolskem prostoru. Gotovo takšna srečanja prispevajo k strokovni rasti vseh delavcev kolektiva in nasprotno, brez strokovnega, ustvarjalnega in delovnega kolektiva je takšno srečanje težko izpeljati. Ponedeljkovo srečanje dokazuje strokovnost, delavnost in zavzetost kolektiva krmeljske osnovne šole,” meni eden od udeležencev.
tičke v razredih ter izmenjali izkušnje v neposrednem pogovoru s kolegi.
D. S.
KM
IZ M A S I H O 3 C I M
Mttt
PRILOŽNOST ZA KMETE?
Za preživetje s skupnim podjetjem
V Posavju nastaja kmetijski menedžment, organizacija po vzoru Avstrijcev, ki bo delala v interesu malih kmetov in morda zasukala usodo malih kmetij v boljšo smer
KRŠKO - Regijski pospeševalni center (RPC) Posavje, ki zdaj deluje tudi kot razvojna agencija v tej regiji, se je v sodelovanju z podjetjem Majing inženiring in z avstrijskimi partnerji lotil zanimivega projekta. Ta naj bi ponudil novo priložnost posavskemu kmetijstvu, starajočemu se podeželju in razdrobljenim kmetijam, ki nimajo lastne predelave niti trženja pridelkov in izdelkov ter so v sedanjem stanju ob evropski konkurenci obsojene na propad.
Mali pridelovalci naj bi se povezali okrog enotne blagovne znamke, organizirali pridelavo, predelavo ter razvoj in trženje kmetijskih pridelkov in izdelkov, izdelkov domače obrti in ponudbe turizma na kmetijah. Ministrstvo za kmetijstvo je pilotni projekt uvrstilo med najboljše programe prodaje kmetijskih pridelkov ter podprlo oblikovanje in registracijo skupne posavske blagovne znamke za te namene: Zakladi vasi.
Nosilec projekta RPC Posavje bo moral zdaj na svojo stran pri-
“Ko pletem, včasih pozabim na kosilo”
Janezove lese za spomin
ARNOVO SELO - Janez Černelič iz Arnovega sela je prejšnji petek spletel majhno leso za sušenje sadja. Takih je spletel lani gotovo več kot sto, poleg teh je naredil tudi nekaj velikih in nekaj srednjih. Toliko les je napravil, ker so jih naročili iz krajevne skupnosti Artiče. Artiče so namreč leso za sušenje sadja izbrale za svoj spominek.
Leso lahko narediš z dobrim orodjem in dobrim materialom. Janez pravi o tem: “Imeti moraš dober nož. S tem narediš vitre. Leskovina so najboljše vitre.”
Z leso, kakršno zna narediti Černelič, lahko pripraviš dobro suho sadje. Poskusite košček suhega sadja z lese, mogoče se boste ob njem spomnili lepe preteklosti in takratnega življenja. Janez, ko pripoveduje o lesi, se spominja nekdanjih časov. “Tudi doma smo pletli lese. Mama so na leso dali sušiti slive v peč,” pravi 8. avgusta 1910 rojeni izdelovalec sedanjega arti-škega spominka.
Suho sadje, ki nastaja na lesi, sicer lahko oživlja dvoje spomine, poleg veselih tudi žalostne. Suhemu sadju, ki ga da lesa, so nekoč rekli kruh otrok, ker so otroci zaradi revščine jedli suho sadje namesto kruha.
Lesa, ko jo dela, je Janezu Černeliču zdaj predvsem vsakodnevna drobna zaposlitev. “Čas mi hitro mine. Ko pletem, včasih pozabim kosilo skuhati,” pravi igrivo 8. avgusta 1910 rojeni izdelovalec arti-škega spominka iz Arnovega sela.
Les, ki je dober za lese, je dober tudi za drugo. Černeličev Janez zaplete tudi steklenico. Iz viter je naredil celo deteljico, štiriperesno. “Za srečo,” je rekel tisti, ki mu jo je Janez dal.
M. L.
dobiti kmete in občine ter navezati stike s fakultetami, farmacijo in drugimi ustanovami, s katerimi bo treba sodelovati. Osnova kmetijskega menedžmenta bodo društva in združenja: rejcev drobnice, goveda, konj ali avtohtonih pasem živali, gojiteljev zelišč, zelenjave, vinogradnikov, sadjarjev, čebelarjev, kmečkih žena, ekoloških ali turističnih kmetij, nosilcev domače obrti in podobno. Vsi našteti naj bi ustanovili kmetijski menedžment in pozneje (morda že konec letošnjega leta) tudi lastno podjetje, ki ga bodo upravljali sami. V programu je nakup posestva in prostorov za lastno pridelavo ter za predelavo za manjše kmete (npr. za mleko, klanje živali in drugo).
Kot je povedala vodja projekta Darja Sotošek, bi radi še v tem letu, čeprav organizacija še ne bo zaživela, začeli prvo prodajo pod skupno blagovno znamko, zato bodo poskušali za začetek pritegniti vsaj nekaj kmetij, ki že imajo pridelke ali izdelke, pa se sami ubadajo s prodajo. Pripravili bodo enotna merila za kakovost proizvodov, natančno popisali, kaj vse kmetije pridelujejo in izdelujejo, poskrbeli za izobraževanje ter to jesen že pripravili prvo predstavi-
Brežiški izgnanci se sestanejo
BREŽICE - Krajevna organizacija Društva izgnancev Slovenije Brežice bo pripravila 5. marca ob 9. uri v Prosvetnem domu v Brežicah letni občni zbor. Udeleženci bodo podrobneje razpravljali o prisilnem delu v Nemčiji in vprašalnikom v zvezi s tem ter o zakonu o plačilu vojne odškodnine.
Janez Černelič
NA CESTI V TRNJU - Prometno ozko grlo v Trnju na cesti med Brežicami in mejnim prehodom Rigonce pri Dobovi tovornjak zapolni skoraj v celoti. Oh srečevanju dveh osebnih vozit imajo nekateri občutek, da so razdalje večje, vendar se je po dotiku avtomobilske pločevine že pogosto izkazalo, da je šlo zgolj za občutek. Ob takih priložnostih se udeleženci dogodka sprejo, včasih obe sprti strani preklinjala, največkrat v hrvaškem jeziku, kar potrjuje, da je omenjena cesta mednarodna in zato toliko bolj potrebna posodobitve. (Foto: M. L.)
tev posavskih ponudnikov: Zdaj bo treba prepričati manjše kmete, da morajo nujno nekaj storiti. Morda je pot v posavskj menedžment
• RPC Posavje vabi vse kmetice in kmete, naj se udeležijo srečanj po vseh treh občinah, kjer bodo lahko zvedeli več o projektu in izkušnjah avstrijskih kmetov, povedali, kako na kmetijstvo v občini gledajo sami, se pozanimali ali odločili za sodelovanje v projektu in zvedeli kaj o tem, kako priti do denarja iz evropskih skladov. Informacije o delavnicah lahko dobite pri Darji Sotošek, RPC Posavje, CKŽ 23, Krško (tel. 07/488-10-40). Delavnice se bodo začele v torek, 6. marca, ko bo ob 18. uri posvet s posavskimi župani in z drugimi odgovornimi za kmetijstvo. Sledili bodo obiski po kmetijah: v sredo, 7. marca, v sevniški občini z zaključkom ob 19. uri, ko bo v prostoru TVD Partizan v Bo-štanju srečanje s sevniškimi kmeti in kmeticami. V četrtek, 8. marca, bo po obisku kmetij v občini Krško ob 19. uri še srečanje s krškimi kmeti v domu Beno Zupančič na Zdolah, medtem ko bo srečanje z brežiškimi kmeti in kmeticami v petek, 9. marca, ob 10. uri v gasilskem domu v Kapelah.
po vzoru avstrijske pokrajine Waldviertel prava, čeprav bo moralo do prvih uspehov preteči več let. V omenjeni pokrajini jih zdaj, po 17-ih letih trdega dela, bogato žanjejo.
B. DUŠIC GORNIK
Revija Sad
KRŠKO - Revija Sad, ki jo izdaja Sadjarska zadruga Rossa iz Krškega, v zadnji številki lanskega leta nadaljuje s predstavitvijo sort breskev in nektarin v nazorni sliki in besedi. Piše o razmnoževanju ja-blanovih podlag, svetuje v kotičku za sadjarje, vinogradnike in vinarje ter se spomni 70-letnice prof. dr. Julije Smole, strokovnjakinje s področja sadjarstva.
Pet ponarejenih listin
OBREŽJE - 20. februarja so policisti na mejnem prehodu odkrili pet tujih državljanov, ki so v Slovenijo skušali priti s ponarejenimi listinami. Po končanem postopku so jih vrnili na Hrvaško, zoper nje pa bodo podane kazenske ovadbe.
V VINSKI KLETI - Minister But je že dopoldne obiska! Vinsko klet Kmetijske zadruge Krško v Leskovcu, kjer je med drugim poskusiI tudi cviček in poklepetal z zbranimi vinogradniki in župani.
Preživeli bodo večji kmetje
Minister But vidi posavske razvojne možnosti v večjih kmetih in povezovanju manjših
KRŠKO - Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Franci But je v petek v Krškem na posvetu s posavskimi kmeti povedal, da je zmotno prepričanje, da se vse hudo v kmetijstvu dogaja zaradi vstopa v Evropsko unijo, in dodal, da je to velika priložnost za kmete. Zbrani vinogradniki, poljedelci, živinorejci in vodilni delavci v kmetijski industriji in vsi trije posavski župani so mu povedali, da kmetijstvu prede trda, da ni denarja in zato tudi ne spodbude za delo. On pa jim je odgovarjal, da bodo majhni kmetje verjetno morali propasti, da bodo veliki lahko živeli od svoje dejavnosti.
Minister je kmetom razložil, da so to težavno fazo, v kateri je zdaj slovensko kmetijstvo, Evropejci prešli že pred nekaj desetletji. »Kmetijstvo ni danes več način življenja. Svetovni trg in svetovne cene tega ne dovoljujejo. Kmetijstvo se globalizira, zato je plansko gospodarstvo, kot ga je Slovenija
vzdrževala do začetka 90. let, že vnaprej obsojeno na propad,” je razložil. Majhnim hribovskim kmetom je svetoval, naj si najdejo nekmetijsko dejavnost, lokalna skupnost pa naj jim pomaga z izdelavo razvojne vizije tega področja.
Na demografsko ogroženem področju Posavja prevladujejo po besedah županov predvsem heterogene in majhne kmetije, ki jim Evropska unija ni preveč naklonjena. Morda je tudi zato But posebej pohvalil projekt povezovanja majhnih kmetov pod skupno blagovno znamko, ki gaje predstavila Darja Sotošek.
Že pred srečanjem v Krškem si je minister ogledal Krško polje, kjer so Romi na tujih kmetijskih nezazidljivih površinah zgradili svoje domove. Povedal je, da sicer nasprotuje legalizaciji teh naselij, vendar bodo ta problem uredili v skladu z željami lokalne skupnosti.
M. R.
GROZEČE ČRNO ZNAMENJE - Cestno križišče Krško-Kostanjevica-Velika vas-Drnovo je velika črna točka na tem območju krške občine. Mnoge žrtve prometa še nijo pripomogle, da bi se prebudili odgovorni za te namene in zmanjšali črno prometno statistiko. Ko je že bito videti, da nekaj delajo, so namestili samo še en znak stop, 5 m nad cesto. Čemu in komu služi? Semafor ali razsvetlitev bi bila za temno križišče morda edina rešitev. Žal, koliko človeških življenj bo še potrebno, da bodo to uvideli odgovorni na krški občini, ki ji to križišče ni prav nič v ponos. (Foto: Dušan Erhovnic)
V Trnju sta dva naenkrat preveč
Preozek most pri Brežicah na državni cesti med Slovenijo in Hrvaško - Asfaltne stopničke - Ropotanje in nesreče - Za zdaj edino znak - Pred poletjem bodo razširili
TRNJE - Kar nekaj cest v občini Brežice je takih, da se jih vozniki in pešci posebej bojijo zaradi pasti, ki tam prežijo na mimoidoče. Prometnih nevšečnosti na cestah je več kot včasih zaradi povečanega prometa v zadnjih letih, kar seje zgodilo ponekod na Brežiškem tudi zaradi državne meje, ki je preusmerila avtomobile v nekdanja mirna območja. Nekatere prometne pasti na brežiških cestah so stalne, nova doba je nanje sicer močneje opozorila, vendar jih ni povzročila. Na seznamu takih cestnih težav je preozek most v Trnju pri Brežicah na državni cesti med Brežicami in Dobovo.
Omenjeni most so pustili v dvorišča.” Tako povedo domačini
prvotnem, neustreznem stanju celo gradbeniki, ki so pred nekaj leti nanovo asfaltirali cesto med Brežicami in Dobovo. Ker mostu niso dodatno asfaltirali, sta ostali na mostu stopnički, na vsaki strani po ena, zato šoferji, ko vozijo čez most vsakokrat dobijo sunek v hrbet. “Promet je po tej cesti noč in dan. V nedeljo, ko se odpre državna meja, je kot plaz. Posebno tovornjaki, ki vozijo naložene avtomobile, močno ropotajo, ko jih premetava na tistih stopničkah. Ne daj Bog, da se zapre mejni prehod Obrežje! Takrat ne moremo priti z
iz Trnja.
Krona vseh nadlog je, daje most preozek. Vozila iz brežiške smeri morajo zato počakati nasproti vozeča. K temu jih sili prometni znak. še bolj pa kamnita ograja mostu.
Na prvi pogled ravna in pregledna cesta, na kateri je omenjeni most, se pri mostu pogosto izkaže za nepregledno. Tu mnogi narobe ocenijo razdalje. Zato prihaja do nesreč. O tem lahko tudi sklepamo po podrobnostih na obeh straneh mostu. Tam najdete: razbita stekla avtomobilskih luči, počene
okvirje registrskih tablic in podobne stvari, da ne govorimo o tem, da pred znakom avto lahko počaka ne na cesti, ampak na neas-faltirani in jamasti bankini.
Omenjeni most v uradnih spisih imenujejo vodni propust, kar je manj kot most. Taka uradna na-
• Most v Trnju bodo razširili še pred poletjem. Za prenovo cestnega objekta je pripravljeno vse, manjka samo še vodnogospodarsko soglasje, potem ko so že pridobili pozitivno mnepje. Potem, ko ga bodo začeli širiti, bodo delo končali v mesecu dni. To je povedal v torek Miran Marussig, direktor projekta za Dolenjsko v ljubljanski Družbi za državne ceste.
tančnost sicer ne zmanjšuje omenjenih prometnih težav.
M. LUZAR
Krške novice
VODO ZBIRAJO - V Mercatorjevem nakupovalnem centru v Krškem je pred dnevi iz stropa kapljala voda. Spodaj so podstavili plastično kad. To je bilo pametno, da voda ni odtekala, ampak so jo varčno zbrali. Pa naj kdo reče, da v Sloveniji v Mercatorju na vrhu niso varčni. Drugo je, daje taka kad v trgovini prav vabljiva stvar. Tako je ena od navzočih dam že resno razmišljala, da bi se zagnala v kad kot v priročen bazen. Osvežitvi med napornim nakupovanjem se je zadnji trenutek odpovedala, čeprav še do danes ni jasno, zakaj.
OPAZNO - Regijski pospeševalni center organizira delavnice. Ker je regijski, jih organizira za vso regijo Posavje. Ker jih organizira za vso regijo Posavje, se je osebje centra zadnjič vprašalo, kje v regiji Posavje, na kateri strani reke Save, naj pripravi delavnice, da bo kraj pravi za vse. Če bodo namreč delavnice na štajerski strani, se bodo jezili Kranjci, če bodo delavnice na kranjski strani, bodo poskočili Štajerci. Poznavalci predlagajo: rešitev za vse bo, če bodo delavnice organizirali na sredi Save. Če pričakujejo, da bo na edinem krškem mostu čez Savo spet kolona, naj delavnico naredijo sredi Save na splavu. Splav tudi v pokrajini Posavje še vedno pritegne pozornost bližnje in daljne okolice.
Novo v Brežicah
RADIO VRBINA - Medtem ko se v Brežicah trudijo, da bi tam naredili velik medijski koncern, je v nekaj kilometrov oddaljeni Dobovi nekako potihem nastala nova odmevna radijska hiša. Deluje začasno, pa takrat zelo glasno. Radio Vrbina, to je ta radio, se oglasi v februarju. Prvi glas in sploh as Radia Vrbi-
na je na fotografiji, ki je nastala nekaj trenutkov po tistem, ko je Radio Vrbina objavil najnovejša poročila o fašjenku in drugih pustnih posebnostih v Dobovi in Ločah.
ŠOLA - Stara šola v Dobovi ima v teh dneh razbita stekla na oknih. Vprašanje je, ali so okna šole v omenjenem obmejnem kraju razbili domačini ali prehodni gostje, ki tu potujejo severno odjuga in obratno. Razbito okno je sicer lahko zelo uporabno. Če je naliv ali če imaš kakšno drugo krizo, se lahko rešiš začasno tako, da zlezeš skozi razbito okno, čeprav težko in čeravno v nekdanjo šolo.
OD SPREDAJ RAJE KOT OD ZADAJ - Vsaj ena od brežiških večjih trgovin ima blagajno obrnjeno tako, da kupec pri plačevanju nakupljenega blaga gleda osebo na blagajni nekako od zadaj, vsaj ob prihodu do blagajne, če ne že ves čas. Voditeljem trgovske mreže, v katero spada trgovina, Brežičani in večinski hrvaški kupci spoštljivo predlagajo, naj vendarle obrnejo blagajničarko z obrazom proti kupcem! Pogled v prijazen ženski obraz je namreč vsaj tako prijetna reč kot kak trgovski popust.
Šoferji na občni zbor
BREŽICE - Združenje šoferjev in avtomehanikov Brežice bo imelo v soboto ob 18. uri v restavraciji pri blagovnici v Brežicah občni zbor. Podelili bodo plakete vzorni voznik ter značke, priznanja, plakate in stažne značke. Pregledali bodo lansko delo in začrtali prihodnje delo.
Živinoreja v ekološkem kmetijstvu
Travinje prežvekovalcem - Nov vidik selekcije in zdravljenja živali
Prejšnji teden je Inštitut za trajnostni razvoj na Biotehniški fakulteti (BF), Oddelek za zootehniko, pripravil dvodnevno izobraževanje z naslovom “Živinoreja v ekološkem kmetijstvu”, ki je bilo namenjeno predvsem strokovnjakom in je prineslo veliko praktičnih izkušenj iz sosednje Avstrije. Anamarija Slabe, strokovni vodja Inštituta, je obljubila na to temo še štiri enodnevne izobraževalne tečaje za kmete. Projekt sofinancira Delegacija Evropske komisije v Republiki Sloveniji.
Rez vinske trte
STRAŽA - Kmetijska svetovalna služba za območje Straže ponovno vabi vse vinogradnike na prikaz rezi vinske trte, ki je v minulo soboto zaradi sneženja odpadel. Prikaz, ki ga bo vodil inž. Jože Maljevič, bo v ponedeljek, 5. marca, ob 15.30 v Lubancu v vinogradu Ivana Janka.
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
Ponedeljkovo mrzlo dopoldne je na novomeško tržnico privabilo malo branjevk, ki so ponujale: česen po 500 do 700 tolarjev kilogram, čebulo po 200, rdečo čebulo po 300, fižol v zrnju po 500 do 600, koren, kolerabo in črno redkev po 200 do 250, krompir po 80 do 100, kislo zelje in repo po 150 do 200 ter kisle zeljne glave za sarmo po 300, merico regrata po 200 do 300 in motovilca po 300 tolarjev. Liter čebulčka in merica šalotke sta stala 500, kilogram orehovih jedrc 1000 do 1200, ajdove moke 450, suhih sliv 700, zavitek krhljev 400 in rezancev 300, liter in pol sadjevca 1200 in domačega kisa 200, kilogram medu 900 do 1100, steklenička propolisa 300, suhi šopek 100 do 650, šopek teloha in mačic 100 tolarjev, dobijo pa se tudi različna semena.
sejmišča
BREŽICE - Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 84 do 3-mesecev starih prašičev, 39, starih 3 do 5 mesecev, kar je 40 do 70 kg, ter 8 100-kilogramskih prašičev. Prve so prodajali po 330 do 390 tolarjev kilogram, kar pomeni 9.000 do 13.000 tolarjev za žival, druge po 310 do 350, kar je 14.000 do 24.000, in tretje po 300 do 340 tolarjev kilogram, kar znaša 30.000 do 34.000 tolarjev za žival. Na sejmu, kamor je prišlo 29 prodajalcev, je bila kupčija povprečna.
Ekološko kmetijstvo je postalo tržno zanimivo v šestdesetih letih, ko so se zaradi industrijskega kmetijstva začele kazati posledice v naravi, s čimer je rasla tudi ekološka zavest potrošnikov. Mednarodni temeljni standardi za ekološko kmetijstvo so bili sprejeti v letu 1972. V Sloveniji so od leta 1997 v veljavi “Priporočila za ekološko kmetovanje v Sloveniji”, pravilnik o ekološkem kmetovanju pa še vedno čakamo. Zanimanje za naravi prijazno kmetijstvo se povečuje, z višjimi podporami na hektar pa ga vzpodbuja tudi država. Predlog Standardov za ekološko živinorejo, ki obravnava govedo in ovce in je sedaj v pripravi, je predstavila Anamarija Slabe. Naravno obnašanje živali, ki je značilno za določeno vrsto, je eden glavnih indikatorjev dobrega počutja živali. Prof. dr. Ivan Štuhec iz BF je predstavil eto-grame (naravno obnašanje) nekaterih domačih živali in hišnih ljubljenčkov.
Dr. vet. med. Tina Sladič iz VURS je predstavila zakonodajo o zaščiti živali v EU in Sloveniji. Področje zaščite živali urejajo konvencije Sveta Evrope in direktive EU, standardi za zaščito živali pa se nenehno višajo. Za nas sta najpomembnejša Zakon o zaščiti živali (Ur. 1. RS. št. 98/99) in Pravilnik o pogojih in načinu prevoza živali (Ur. 1. RS, št. 86/00).
Kmetje iz Avstrije, člani Združenja ekoloških kmetov v Avstriji ERNTE, so govorili o svojih izkušnjah na področju živinoreje v ekološkem kmetijstvu. Erich Heinzl, ki se ukvarja z gradnjo hlevov, je predstavil preurejanje in gradnjo odprtih hlevov iz lesa, ki ustrezajo tako živalim kot človeku in so finančno ugodni. Za gradnjo uporabljajo izključno obeljen okrogel les, ki je v primerjavi z žaganim cenejši in ima večjo nosilnost pri istem premeru. Cena ne sme presegati preračunano 375.000 tolarjev na kravo dojiljo ali 675.000 tolarjev na molznico, hleve pa obnavljajo vsakih 10 do 15 let. Barbara Soritz je podala praktične izkušnje iz ovčjereje. Izpostavila je reševanje problema z zajedalci na pašniku, pri čemer so zelo pomembni preprečevalni ukrepi. Na os-
novi analiz blata ukrepajo šele pri višji stopnji okuženosti. Nizko stopnjo okuženosti dopuščajo, saj ta vzpodbuja imunski odgovor živali.
Martin Ertl, ki ima krave molznice holstein-frizijske pasme, odbira svoje živali glede na življenjsko dobo njihovih prednikov. Zato dobi plemenske bike po zelo ugodni ceni, letno pa nadomesti le 10 odstotkov krav s telicami. S povprečno prirejo mleka nekaj nad 6000 kilogramov v laktaciji in s pol kilograma žitnih krmil, pridelanih na kmetiji, se mu ekonomika pozitivno izide ravno zaradi dolgega življenja krav. Povprečna starost krav v njegovi čredi znaša 8,2 leta, medtem ko je to povprečje v Avstriji le 4,6 leta. Nekoliko problemov ima le z višjimi somatskimi celicami v mleku, ki pa se v ekomleku praviloma pojavljajo povsod po Evropi. O preprečevanju in zdrav-ljevnju bolezni v ekološki živinoreji je nekaj novih vidikov odprla dr. vet. med. Elisabeth Stoger. Rejec lahko največ naredi za zdravje svojih živali s preprečevanjem bolezni, torej z iskanjem in odprav-
Kmetijska inšpekcija v ilegali
NOVO MESTO - Mnogi, ki želijo poklicati na katere od inšpekcijskih služb v Novem mestu, se pritožujejo, da jih v telefonskem imeniku ne morejo najti. Ne vedo, da so inšpekcije zapisane pod različnimi ministrstvi, pač glede na to, v okviru katerega delujejo. Če torej inšpektorji pravijo, da se na njih s težavami ali zgolj opozorili občani ne obračajo, to lahko tudi pomeni, da jih preprosto ne najdejo v imeniku. Se hujše pa je s kmetijsko inšpekcijo. Ko smo pretekli teden pisali o zaraščanju zemlje, je kmetijska inšpektorica Vanda Torkar Tomljanovič povedala, da jih ne doseže skoraj nobena prijava, na osnovi katere bi lahko ukrepali. Le kako, ko pa jih v telefonskem imeniku sploh ni. In ko najbolj korajžni pokličejo na veterinarsko inšpekcijo, se tam čudijo, kako to, da so kmetijske inšpektorje v imeniku izpustili. Na srečo so vsaj toliko prijazni, da klicatelje prevežejo na kmetijsko inšpekcijo.
Ocenjevanje vzorcev vin
BOŠTANJ - Društvo vinogradnikov Sevnica-Boštanj tudi letos vabi svoje člane in prijatelje društva na tradicionalno društveno ocenjevanje vzorcev vin, ki bo v soboto, 3. marca, ob 9. uri v gostišču Panorama v Boštanju. Prav tam bodo v četrtek,
1.	marca, od 16. do 20. ure zbirali vzorce vin v litrskih ali buteljčnih steklenicah, za vsak vzorec po dve steklenici. Prispevek za posamezen vzorec znaša 1500 tolarjev. Uradno bodo razglasili rezultate ocenjevanja v soboto, 17. marca, na Blanci.
ljanjem vzrokov bolezni, z opazovanjem živali in poznavanjem njenih prejšnjih bolezni. Na tej podlagi se veterinar odloči za zdravljenje s homeopatijo, akupunkturo ali alopatsko medicino. Homeopatijo uporabljajo v Avstriji v humani medicini že preko 20 let, na podlagi izkušenj pa dobro deluje tudi v veterini, pri čemer živalim ne moremo pripisati placebo učinka.
BARBARA ŽAGAR
Ohranimo stare sorte jablan!
Del naše naravne dediščine
Naša dežela je že od nekdaj slovela po pridelovanju kakovostnih jabolk, ki so jih naši predniki tudi izvažali. Prevladovali so travniški nasadi, in sicer na zemlji, ki je bila manj primerna za obdelovanje. Drevesa so bila visoka, cepljena na semenjak. Oskrbovanje in obiranje je tako vzelo več časa. Jabolka so ljudje predelali v jabolčnik, sadjevec, sušili so krhlje, kakovostnejša pa so prodali ali shranili za ozimnico.
Z intenzivno pridelavo so ljudje takšne nasade opuščali in zanemarjali, prenekatera sorta je tako izginila, kar pa ni prav, saj so del naše naravne dediščine. Stare sorte jablan, z nekaj izjemami, so odpornejša proti boleznim. Pri sajenju starih sort je pomembno, na kakšno podlago je posamezna sorta cepljena. S tem je pogojena šibka, bujna ali zelo bujna rast drevesa.
Ker tudi sam cepim in vzgajam sadike, imam veliko starih sort že posajenih. Moj cilj pa je ohraniti čim več starih sort, saj zapuščina naših prednikov nezadržno propada. Zato pozivam ljudi, ki imajo doma stare sorte jablan ali drugega sadja, da me pokličejo ali obiščejo, morda nam bo skupaj uspelo rešiti še kakšno staro sorto sadja.
ANTON BAZNIK Krška vas 86/a
Rez v Šmavru
ŠMAVER PRI TREBNJEM -Društvo vinogradnikov Trebnje vabi -na prikaz rezi vinske trte, ki ga bo vodil inž. Jože Maljevič jutri,
2.	marca, ob v Šmavru pri zidanici Marjana Krmelja. Začetek ob 15.30.
Trebanjske kmetice
RAČJE SELO - Danes, v četrtek, 1. marca, bo ob 19. uri v gostilni Kavšek na Račjem selu pri Trebnjem občni zbor Društva kmečkih žena Trebnje. Zbora naj bi se udeležili tudi predsednica Zveze kmetic Slovenije Mihaela Logar in strokovna sodelavka projekta Phare Mateja Suhadolnik. Srečanje bodo zaključili z družabnim večerom.
x kmetijsko svetovanje Reja krav dojilj
V Sloveniji imamo veliko travnatih površin, zato je reja krav dojilj za nas prav primerna
V	razvitem svetu se je reja krav dojilj že zelo zgodaj pojavila. Zaradi vse višje mlečnosti seje stalež krav neprestano zmanjševal, zato seje zmanjševalo število telet za pitanje. Nastala je potreba po reji, ki bi dajala primerna teleta za pitanje. Pri nas so to rejo pospešili zaostreni pogoji odkupa mleka. Tudi pojav bolezni BSE bo to rejo le še pospešil, hkrati pa zmanjšal presežke mesa.
Kmetijstvo ni samo pridelovanje hrane, ampak tudi ohranjanje kmetijske zemlje in varovanje kulturne krajine. Razvite države se te funkcije kmetijstva krepko zavedajo, zato pospešujejo take načine kmetovanja, ki ohranjajo kulturno krajino. Pašnja živine in zato tudi reja krav dojilj je glede te funkcije kmetijstva posebno primerna, kajti delovne sile za ročno košnjo je na kmetijah vedno manj.
Krav dojilj ne molzemo in tele popije vse mleko. Za krave dojilje uporabljajo križanke med kombinirano pasmo (rjava, svetlolisasta) in mesno pasmo (limousin, šarole). Rejci, ki imajo krave kombiniranih pasem, lahko svoje krave pripustijo pod bike mesnih pasem. V prvi generaciji odberejo teličke, ki so primerne za krave dojilje, bikce pa uporabijo za pitanje. Križanke mesne in kombinirane pasme lahko redimo kot dojilje in jih pripuščamo z biki mesnih pasem. Teleta iz takih križanj imajo odlične pitovne lastnosti.
Dohodek pri reji krav dojilj je odvisen od prodanih telet, zato si želimo čim več vzrejenih telet. Križanke naših kombiniranih pasem z mesno pasmo imajo običajno dovolj mleka, da preživijo poleg svojega teleta še tuje tele. V primerih, ko krava odredi poleg svojega še tuje tele, govorimo o reji krav rejnic. To je tudi gospodarnejše, saj nam skoraj podvoji prihodek.
V	Sloveniji imamo ogromno travnatega sveta, zato je reja krav dojilj za nas prav primerna. Velik problem predstavlja razparceliranost zemljišč, ki ponekod preprečuje ureditev pašnika. Za razvoj rej krav dojilj je nujno, da se rejci organizirajo in svoje proizvode prodajajo pod določeno blagovno znamko. Ta dva pogoja sta vsekakor nujna za razvoj reje krav dojilj poleg finančnih podpor države.
Za ekološko kmetovanje je prav reja krav dojilj od vseh živinorejskih usmeritev najbolj primerna. Reja krav dojilj ni perspektivna glede na gospodarnost, mnogo bolj so pomembne njene posredne koristi.
STANE BEVC, dipl. inž.
Prireja mleka čedalje težja?
Poučna predavanja kmetijskih strokovnjakov -Pridelovalci mleka niso ravno zadovoljni
LOŠKI POTOK - Nedavno predavanje za kmete je bilo vsebinsko razdeljeno na tri sklope: novi pogoji za proizvodnjo in prodajo mleka, označevanje in registracija govedi ter trošarina in izpolnjevanje raznih obrazcev, ki so sestavni del organiziranega kmetovanja. Prav izpolnjevanje obrazcev in ostale dokumentacije pri prodaji živine, ki jo bo potrebno voditi vse od rojstva do zakola živali, je med prisotnimi izzvalo nekaj negodovanja. Kljub temu se bo vsega tega potrebno naučiti, zato bodo marca organizirali tridnevni tečaj, ki je obvezen za vse, ki se bodo združili v nov način kmetovanja in prireje živine. Kar veliko mrmranja je bila deležna razlaga o novem načinu pridelave in prometa z mlekom, ki bo kmete, tako vsaj je čutiti, postavil z dežja pod kap.
Predavanje o proizvodnji in prodaji mleka je vodil Alojz Marn iz KZ Ribnica, ki je vsaj do sedaj vodila odkup, odvoz in plačila mleka tudi za območje potoške krajevne skupnosti, medtem ko v KS Draga že dolgo
ne odkupujejo mleka. Na področju Loškega Potoka trenutno odkupijo letno okoli 249 tisoč litrov mleka, ki se zbira v štirih ali petih zbiralnicah. Če je ceno mleka do sedaj urejala država, pa bodoči tržni red vzpostavlja tržna razmerja med proizvajalci in mlekarno. To pomeni večje stroške, ki se bodo odražali zlasti pri poostreni kontroli, prevozih, veterinarskih dovoljenjih, analizah, rokih za oddajo mleka pred telitvijo in po njej ter končno po številu mikroorganizmov, po čemer se bo oblikovala tudi cena, ali pa bo oporečno mleko enostavno zavrnjeno. Sodeč po naštetih predpisih, ki pa še niso vsi, bodo lahko vzdržali le veliki pridelovalci in tisti, ki imajo prirejo v bližini mlekarn. Verjetno čaka črna usoda tudi male zbiralnice mleka.
Obeti torej niso nič kaj spodbudni. Imetniki molznic godrnjajo, ker se po eni strani prireja mleka spodbuja, po drugi pa je že sedaj jasno, da teh pritiskov ne bodo mogli vzdržati.
A. KOŠMERL
N
HRIBČEK BOM KUPIL...
Koliko alkohola sme vsebovati cviček PTP?
Zaščita vina - ravnanje po pravilih
(Nadaljevanje)
V Sloveniji nimamo izkušenj z “zaščito vin”. Verjetno se bo kdo vprašal, kaj pa pomeni okrogla nalepka, kije na nekaterih steklenicah v srebrni ali zlati ali v rdeči barvi že več kot 30 let. Zaščitna znamka slovenskih vin (ZZSV) je bila neke vrste razpoznavni znak med slovenskimi in ostalimi vini, predvsem jugoslovanskimi, ki so bila na slovenskem tržišču. Tudi izven meja Slovenije je bila ZZSV uspešna, saj so imela slovenska vina v Jugoslaviji, predvsem med poznavalci, svojevrsten ugled. Še danes so mnoga, predvsem kakovostna in vrhunska vina, tako označena. To je dokaz, da se je ZZSV uveljavila. Malo ljudi v Sloveniji pa razume zaščito vina, ki se je v Evropi izoblikovala v dolgem obdobju od leta 1756. Takrat je bilo zaščiteno prvo vino porto na Portugalskem, v pokrajini Douro. Več kot 2Q0 let nam je bilo potrebno, da smo se tudi v Sloveniji tako organizirali in zaščitili v letu 2000 cviček PTP in teran PTP.
ZZSV ni postavljala drugačnih zahtev pri pridelavi grozdja in negi vina, kot je to predpisano v zakonu o vinu. Zaščita vina po “evropskih standardih” postavlja več zahtev, kot je zakonska obveza, z namenom dvigniti kakovost do stopnje, ki se zmore in jo trg ob višjih cenah tudi prizna. "Cvičkov pravilnik” je postavil več zahtev, ki jamčijo stalnost v kakovosti cvičkov. Že prvo leto se ni uspelo prilagoditi z alko-
Ureja: dr, Jolij Nemanič
holno stopnjo. Več kot pol cvičkov je premočnih. Kaj narediti, da se to ne bi ponavljalo? Pri trgatvi bo potrebno, recimo če se bo vreme obnašalo tako kot lani, razpisati roke prej kot lani, da cvički ne bi bili premočni. Vinogradnik bo moral v bodoče tudi sam bolj razmišljati o zrelosti svojega grozdja. Ni obvezno, da se začne trgatev na vseh legah, ko je trgatev razpisana. V primeru različnega dozorevanja grozdja v posameznih ožjih okoliših bo trgatev lahko različno razpisana. Lahko, da bo to povzročilo začudenje, toda to je pač posledica pravilnika o zaščiti cvička.
Novi pravilnik o ocenjevanju vin (Ur. list št. 32/13.4.2000) je uvedel novo ocenjevalno lestvico. Po prejšnjem pravilniku je bilo vino potrjeno kot cviček, če je bilo ocenjeno s 14,1 točke. Vina, ocenjena z nižjo oceno, so bila izločena. Novi pravilnik pa prizna kot sposobno za promet vino, ki dobi 12,1 točke. Veliko vprašanj je bilo na Kmetijski inštitut, zakaj vino ni priznano za cviček, saj ni bilo izločeno. Vino z oceno samo 12,1 točk se sme prodajati samo pod oznako “namizno vino” brez oznake porekla. Ko bo Ustavno sodišče priznalo “cvičkov pravilnik” -upamo, da bo to zelo kmalu - bo moral na ocenjevanju vina po zakonu pri pooblaščenih organizacijah kandidat za oznako cviček prejeti najmanj 15 točk.
Zaščita vina ni več samo elaborat za v predal, temveč določa ravnanje v vinogradih in kleteh po pravilih, ki so zapisana v elaboratu in pravilniku. Veliko dela nas še čaka, tako odgovorno stroko kot tudi pridelovalce cvička, da bi se izognili možnim nesrečam, oziroma da bi dosegli večji dohodek, ki ga omogoča ugledno zaščiteno vino.
Dr. JULIJ NEMANIČ
Ocenjevanje vin na Radoviči
RADOVIČA - V sredo, 7. marca, bodo popoldne in zvečer na kmečkem turizmu Ivana Bajuka na Radoviči zbirali vzorce vin za tradicionalno degustacijo, ki bo prav tam v soboto, 10. marca. Po pokušnji bodo ob 20. uri podelili priznanja, sledilo paho družabno srečanje.
helena mrzlikar gospodinjski kotiček
Zelišča z domače grede
Tradicionalno sožitje med zelišči in hrano izvira že iz davnih obdobij. Ljudje so uporabljali zelišča zato, da so z njimi blažili učinke hrane na prebavila. Idealen kuhinjski zeliščni vrt naj bo obrnjen na jug in nekoliko zavarovan pred vetrom. Velikost in obliko kuhinjskega vrta narekujejo vrste in količina zelišč, ki jih bomo gojili. Večina gospodinjstev potrebuje nekaj trajnic, kot so žajbelj, luštrek, navadni komarček, pehtran, rožmarin, pelin in druge, ter več vrst eno- in dvoletnic, kot so bazilika, vrtna krebu-ljica, koriander, peteršilj, navadna kumina in cela vrsta drugih, ki jih uporabljamo pri pripravi različnih vrst jedi. Gredo ponavadi ogradimo z nizkimi trajnicami (materina dušica, dobra misel, drobnjak), v sredino pa nasadimo enoletnice.
Med številnimi zelišči se pogosto uporablja majaron, ki ima lističe z zelo močno aromo. Te dodajamo krompirjevim jedem, drobovini in zelenjavnim jedem ter nadevom. Sveže ali posušene lističe dodajamo v majhni količini. Vsestransko uporabna dišavnica pa je peteršilj. Dodajamo ga krompirjevim in zelenjavnim jedem, juham, rižotam, nadevom, namazom ipd. Ker vsebuje dosti vitamina C, ga použije-mo čimveč surovega. Kot peteršilj uporabljamo tudi drobnjak. Ima dolge, cevaste bilke, ki imajo blag okus po čebuli. Sesekljan drobnjak uporabljamo svež kot dodatek so-
latnim prelivom, enolončnicam, kuhanemu krompirju v kosih, vmešamo ga v skutne ali maslene namaze. Timijan je trpkega in pikantnega okusa. Z njim pripravljamo mesne in krompirjeve jedi ter dišavne kise. Uporabljamo sveže ali posušene vejice. Za kuhanje, pečenje ali cvrenje ribjega mesa in divjačine uporabljamo posušene žajbljeve liste. Gladki lističi krebuljice pa spominjajo na peteršilj. Okus ima blag in sladkast. Sveže zelišče je primerno za marinade, juhe, omake in omlete.
Med zelo aromatična zelišča prištevamo tudi pehtran, ki je zelo okusen v marinadah, omakah, ribjih jedeh in juhah. Stebla kuhamo, lističe pa potresamo po gotovih jedeh ali jih vmešamo med namaz za pehtranovo potico, v testo za palačinke in omlete.
Za pripravo VRTNARSKE OMLETE potrebujemo za 4 osebe 12 jajc, krebuljico, pehtran, drobnjak, 100 g kisle smetane, 100 g šampinjonov, 60 g masla, sol, poper in olje za peko. Zelišča zelo drobno sesekljamo, nekaj pa jih pustimo za okras. Jajca in del zelišč razžvrkljamo, solimo in popramo. Očiščene in sesekljane šampinjone zdušimo skupaj z zelišči in kislo smetano ter nekoliko ohlajeno primešamo jajčni zmesi. V ponvi segrejemo olje in maslo ter drugo za drugo spečemo omlete. Ponudimo jih k mehki zeleni solati.
Od halšatata do opekarjev
Izšla je prva številka 12. letnika revije Rast
NOVO MESTO - Revija Rast začenja dvanajsti letnik z vsebinsko pestro in bogato številko, ki ji likovni pečat daje izbor ilustracij iz galerije izvirnih ilustracij mladinskih del na šentruperski osnovni šoli. O galeriji je nekaj več napisal Jože Zupan. Sicer pa je osrednji gost revije dr. Janez Dular, ki v razgovoru z Ivanom Gregorčičem razgrinja mladostne spomine na rojstno Vav-to vas, svoje šolanje ter politično in predvsem strokovno delovanje, pri čemer podrobneje govori o Predlogu zakona o rabi slovenščine kot uradnega jezika.
Leposlovju namenjene strani so zapolnili s poezijo Borut Gombač, Stanka Hrastelj. Andrej Lutman in David Bedrač. Janez Menart pa je prispeval nekaj prevodov pesmi francoskega pesnika Pierra de Ron-sarda, ki jih tako lahko prvikrat preberete v slovenščini prav v reviji Rast. Literarni sklop zaključuje esej Jožeta Škufce o Prežihovem Voran-cu in Dolenjski.
V	rubriki Kultura Ivanka Počkar priobča nadaljevanje svoje obsežne študije o opekarjih in opekarstvu v Brežicah, Emil Cesar se je razpisal o kongresu slovenskih kulturnih delavcev v Semiču januarja 1944. leta, medtem ko Borut Križ in Danilo Breščak v svojih prispevkih pišeta o arheoloških izkopavanjih na Kapiteljski njivi oziroma na Sancah v Novem mestu, k* so postregla z novimi presenečenji, še posebno Šance zastavljajo več zanimivih vprašanj. Novo parkovno ureditev okolice novomeškega kapitlja pa razlaga njen avtor Jože Strgar.
V	Družbenih vprašanjih Angelca Žiberna povzema izsledke 15. kongresa Evropskega združenja starejših, ki je bil posvečen problematiki vse številnejši populaciji starejših v Evropi, Uroš škof pa je pripravil zapis o Podnebnih pogojih za uspe-vanje vinske trte na območju Bizeljskega in Pišec kot prispevek k Rastoči knjigi.
Odmeve in odzive začenja beseda Ivana Gregorčiča o Francetu Prešernu, Marinka Dražumerič nato predstavlja razstavo in katalog o baročnem slikarju Valentinu Metzingerju in knjigo Ivana Stoparja o gradovih v porečju Krke, Marijan Dovič piše o romanesknem prvencu Fantazija smehljajev Sama Dra-žumeriča, Janko Hrovat pa o novi cedejki Društva mrtvih pesnikov.
Ker se prispevki Karla Bačerja za dolenjski biografski leksikon s 66. nadaljevanjem iztekajo (so že pri črki Ž), je v tej številki objavljeno že tudi prvo nadaljevanje gradiva za historično topografijo, ki ga pripravlja Boris Goleč, in sicer o dolenjskih mestih in trgih v srednjem veku. Dokumentarni del Rasti zaključuje običajna kronika kulturnih dogodkov, v kateri Lidija Murn beleži dogajanje v novemberu in decembra lanskega leta. Kaj vse je bilo v Rasti objavljenega v lanskem letu, pa je razvidno iz letnega kazala, ki ga je pripravil Peter Štefančič.
MiM
Pustne maske
ŠENTVID PRI STIČNI - Kulturno društvo likovnikov Ferda Vesela je na pustno soboto, 24. februarja, pripravilo razstavo Pust in pustne maske. Odprli sojo v Likovni galeriji v Domu kulture, na razstavi pa so na ogled dela, ki so nastala v likovni delavnici na temo pustni običaji v naših krajih in širši okolici.
Pod dežnikom
KRŠKO - Kulturna sekcija Kluba posavskih študentov danes, 1. marca, ob osmih zvečer priredi v restavraciji in kavarni Rondo tradicionalni literarno-glasbeni večer Pod dežnikom. Tokrat se bodo predstavili besedni ustvarjalki Barbara Mežič in Karmen Plevanč in glasbenika Robi Dvoršek in Miha Koretič.
Kranjski Apel na Dolenjskem
Mag. David Krašovec, avtor monografije o baročnem slikarju Valentinu Metzingerju, je v Novem mestu predaval o umetniku in njegovem delu na Dolenjskem
NOVO MESTO - Z nekaj zamude je Slovenija počastila tristoto obletnico rojstva baročnega slikarja Valentina Metzingerja (1699 - 1759), ki je s svojimi deli pomembneje obogatil našo umetnostno zakladnico, nekaj njegovih del pa je tudi na Hrvaškem in v Avstriji. Za cerkvene, samostanske in plemiške naročnike je slikar ustvaril po nekaterih ocenah od 500 do 600 slik.
Evidentiranih je 376 njegovih del, od tega je ohranjenih le nekaj več kot polovica. A tudi to je pomembno bogastvo, kar dokazuje velika pregledna Metzingerjeva razstava, ki so jo pripravili v Narodnem muzeju in je na ogled že od božičnih praznikov. Ob izjemni razstavi smo dobili še dvoje monografskih predstavitev “kranjskega Apela”, kot so ga imenovali.
Avtorica ljubljanske razstave dr.
Anica Cevc je napisala obsežen katalog z uvodno študijo, pri založbi Educy pa je izšla slovensko-francoska monografija Valentin Metzinger, Lorenec na Kranjskem, mag. Davida Krašovca. Slednji je minuli petek, 23. februarja, obiskal Novo mesto in imel v frančiškanskem samostanu predavanje o Metzingerju na Dolenjskem.
Mladi avtor slovenskega rodu je doktorand univerze v Nancyju in svoje raziskovalno delo posveča proučevanju zvez med evropskimi regijami v baročnem obdobju.
Odraščal je v Loreni v Franciji, torej tam, od koder je doma Met-
Razstava grafik
NOVO MESTO - V Galeriji Luna so včeraj, 28. februarja, zvečer odprli novo likovno razstavo. Na ogled so grafike mladih akademskih slikark Martine Bohar iz Murske Sobote in Damjane Stopar iz Sevnice.
Podelitev odličij in priznanj
NOVO MESTO - Zveza kulturnih društev Novo mesto vabi v soboto,
3.	marca, ob sedmih zvečer v Večnamensko dvorano Kulturnega centra Janeza Trdine na slovesno podelitev odličij in priznanj za leto 2000. Podelitev bodo obogatili nagrajenci z nastopi.
Literarna delavnica
LESKOVEC - Jutri se bo v prostorih osnovne šole začela literarna delavnica, ki jo pripravlja Klub posavskih študentov za dijake in študente, vodil pa jo bo pesnik Aleš Šte-ger. Prvi del bo potekal jutri in v soboto, drugi pa 31. marca. Udeleženci se bodo aprila predstavili na literarnem večeru.
Kulturni večer na Čandkovi domačiji
VIŠNJA GORA - Na predvečer pohoda po Jurčičevi poti bodo ob sedmih zvečer na Čandkovi domačiji pripravili kulturni večer, na katerem se bosta predstavila pesnica Karolina Zakrajšek iz Grusuplja in slikar Marjan Maznik iz Novega mesta. Večer bo vodil Rudi Škof.
zinger. V predavanju je orisal življenjsko pot baročnega umetnika od rojstva v Saint-Avoldu do njegove smrti v Ljubljani, kjer je bival in ustvarjal več kot trideset let. Metzingerjeva mladost in šolanje sta neraziskani, saj ni ohranjenih nobenih dokumentov. Mag. Krašovec meni, da se umetnik slikarstva ni učil v Italiji, kot je stroka trdila doslej, ampak v eni od novejših
Mag. David Krašovec ob najstarejši Metzingerjevi sliki “Sv. Janez Nepo-muk spoveduje kraljico" v novomeškem frančiškanskem samostanu.
slikarskih šol v srednji Evropi. Bil je predvsem cerkveni slikar, saj so ohranjeni ali evidentirani le redki portreti, znani pa le ena krajina in eno tihožitje. Kot eklektik je prevzemal prvine kompozicij tujih mojstrov, po naročilu slikal tudi kopije Rubensovih slik, vendar kljub temu ohranjal osebne značilnosti, zlasti s sočno barvitostjo in naturalističnimi detajli. Kot tak se uvršča v srednjeevropski, a regionalno (slovensko) zaznamovan barok. Metzingerja imamo lahko namreč kljub tujemu rodu za slovenskega slikarja.
Mag. Krašovec se je pri predstavitvi umetnikovega dela osredotočil predvsem na stvaritve, ki so nastale za naročnike z Dolenjskega. Med prvimi so bili frančiškani iz Novega mesta in iz Brežic, kasneje tudi cistercijanci v Kostanjevici in novomeška proštija, slike pa je naročalo tudi dolenjsko plemstvo, npr. Breckerfeldi s Starega gradu. Na Dolenjskem se je ohranilo razmeroma kar precej Metzinger-jevih slik, med njimi je tudi najstarejša slika, ki jo poleg drugih hranijo v frančiškanskem samostanu v Novem mestu. Več jih je tudi v novomeškem kapitlju in kapiteljski cerkvi, najdemo pa jih še v Kostanjevici, Brežicah, Šentjerneju, Mokronogu, Smolenji vasi, Dolenji Stari vasi, Čatežu, Šentrupertu, na Veseli gori in v Semiču.
M. MARKELJ
So in jih hkrati tudi ni
Protestno pismo dolenjskih in belokranjskih literatov
NOVO MESTO - Tolikokrat poudarjena večsrediščnost razvoja Slovenije, ki naj bi se še posebej odločno odražala na kulturnem področju, je velikokrat prisotna le na papirju in v območju želja, saj se dejansko na številnih področjih prvenstveno uveljavlja le eno samo središče. To se žal odraža tudi tam, kjer naj bi se uveljavljala in oblikovala celovita podoba nekega dogajanja ali stanja, denimo v različnih publikacijah, ki naj bi zaradi svoje narave in namena zajele in predstavile vsa območja države. V leksikonih, priročnikih, enciklopedijah in drugih podobnih uporabnih publikacijah, ki naj bi bile bogat in pester vir podatkov, se prepogosto uveljavlja “enosrediščni"pogled, ki prepoznava samo to, kar mu je pred očmi, hkrati ko mu bližina določa tudi vrednostne kriterije.
Besedni ustvarjalci, ki bivajo in delujejo na območju širše Dolenjske, so ta problem konkretizirali in nanj opozorili v posebnem pismu, ki so ga prejšnji teden poslali na Ministrstvo za kulturo, Javnemu skladu RS za kulturne dejavnosti, sestavljavcem leksikonov in priročnikov,
Društvu slovenskih pisateljev ter še na nekaj drugih naslovov. V njem so jasno zapisali, da so besedni ustvarjalci in literarno dogajanje na Dolenjskem in v Beli krajini zapostavljeni v različnih publikacijah, čepravje bilo literarno dogajanje od druge svetovne vojne do današnjih dni ves čas pestro in bogato, a skoraj povsem neopaženo. “Prezrtost številnih literatov je nedopustna ”, so zapisali, odnos do njih pa “malomaren, pejorativen in diskriminacijski”, kar je nesprejemljivo, saj so in še prispevajo svoj delež k slovenskemu literarnemu in kulturnemu dogajanju. Ta naj bo priznan in ustrezno predstavljen, zato je treba publikacije primerno dopolniti, da bodo odraz stanja in res v pomoč tistim, ki v njih iščejo podatke, pa jih ne morejo najti.
Literati so se torej oglasili. Ali bo njihov glas le “glas vpijočega v puščavi", bomo še videli. V bistvu pa ni namenjen le oddaljenim ušesom v središču, dobro bi bilo, če bi ga slišali v neposrednih bližinah kot klic k premisleku o širših in globljih plasteh problema.
M. MARKEU
GRMSKO SREČA NJE S FILMSKIM PREŠERNOM - Na osnovni šoli Grm v Novem mestu je v ponedeljek, 26'. februarja, zvečer potekala 12. kulturna prireditev, ki jo pod imenom Grmska srečanja pripravljajo na šoli že vrsto let. Tokratna je bila posvečena pesniku Francetu Prešernu, čigar življenje in delo so z igranimi prizori, recitacijami in z zborovsko pesmijo predstavili učenci grmske osnovne šole. Mladi šolski likovniki so poskrbeti tudi za sceno, sestavljeno iz risanih upodobitev Prešerna. V drugem delu prireditve se je predstavil “filmski" Prešeren, ta čas priljubljeni igralec Pavle Ravnohrib (na sliki). V razgovoru z ravnateljico Sonjo Simčič je sproščeno spregovoril o sebi, o igralstvu, o snemanju nadaljevanke ter o svojem odnosu in razumevanju našega velikega pesnika, ki ga je filmsko upodobil (Foto: M. Markelj)
Rijavec v Galeriji Krka
NOVO MESTO - V torek, 6. februarja, bodo ob šestih zvečer v Galeriji Krka odprli razstavo likovnih del akademskega slikarja Milana Rijavca iz Ljubljane. Umetnik je po rodu iz okolice Mokronoga, bival in ustvarjal je predvsem v Trbovljah in Ljubljani, razstavljal pa precej tudi na Dolenjskem, saj je bil med drugim že šestkrat udeleženec Krkinih slikarskih srečanj. Avtorja in razstavo bo predstavil umetnostni zgodovinar in likovni kritik Janez Mesesnel, večer pa bo z glasbo popestrila violinistka Maja Bevc.
V soboto po Jurčičevi poti
MULJAVA-Tradicionalni pohod po Jurčičevi poti od Višnje Gore do Muljave, ki ga prirejajo v spomin na pisatelja in časnikarja Josipa Jurčiča, bo potekal v soboto, 3. marca. Udeleženci bodo odšli na pot iž Višnje Gore v jutranjih urah, zaključna prireditev pa je predvidena ob 11.30 pri Jurčičevem muzeju na Muljavi.
Arhitekt Marko Mušič, direktorica knjižnice Andreja Pleničar in podžupan Boris Dular ob maketi nove knjižnice na galeriji novega prizidka.
Knjižni hram odpira vrata
Danes zvečer bo slavnostna otvoritev novega prizidka Knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu
NOVO MESTO - Današnji dan bo z velikimi črkami zapisan v zgodovino dolenjskega knjižničarstva, saj bodo končno odprli vrata novozgrajenega prizidka Knjižnice Mirana Jarca in tako uradno zaključili prvo fazo zahtevnega in enega največjih kulturnih povojnih projektov v Novem mestu - izgradnjo novih in obnovo starih prostorov tukajšnje splošno-izobraževal-ne knjižnice, ki se je desetletja dolgo dušila v neznosnih prostorskih stiskah.
V 14 letih je projekt od zamisli do izgradnje prizidka šel skozi mnoge zaplete, v določenem trenutku je celo kazalo, da bo vse skupaj povsem zastalo, saj je zaradi objektivnih razlogov začetna vrednost investicija porasla za več kot še enkrat, a sta investitorja, Mestna občina Novo mesto in Ministrstvo za kulturo, našla pot iz denarnih in drugih zagat, četudi novomeška občina pri tem ni
naletela na razumevanje tistih občin, katerih prebivalci s pridom uporabljajo novomeško knjižnico. Arhitekt Marko Mušič je projekt zasnoval kot združitev obnovljenih obstoječih stavb z novim prizidkom v funkcionalno celoto. Najzahtevnejši poseg, gradnja prizidka, je zdaj končan in knjižnica bo z današnjim dnem ponovno odprta za uporabnike, seveda pa bo polno zaživela šele po zaključku druge faze, po obnovi starih stavb in ureditvi večnamenske dvorane v notranjem dvorišču.
Slavnostno otvoritev bo pospremila umetniška akcija De te fabula narratur v režiji Matjaža Bergerja in izvedbi igralcev Mladinskega gledališča iz Ljubljane. Začela se bo ob pol sedmih zvečer, med gosti pa bosta ministrica za kulturo Andreja Rihter in predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek.
MiM
BREZ VAJ NE GRE - Tudi trikrat na teden se v kulturnem domu dobivajo mirnopeški igralci in vadijo novo delo. V dvorani, kjer imajo nove zavese in dobro osvetljavo, bo potrebno zdaj najprej poskrbeti za nov oder. (Foto: L. M.)
Ferdinand bo nasmejal
Igralci KUD Mirna Peč pripravljajo komično grozljivko Oglasi se, Ferdinand - Premiera 11. marca
MIRNA PEČ - Kot že vrsto let, bodo gledališčniki KUD Mirna Peč tudi letošnjo pomlad razveselili ljubitelje igre z novo gledališko predstavo, tokrat s komično grozljivko Vladimirja Bajca Oglasi se, Ferdinand. Na vajah za igro, ki nastaja pod režiserskim vodstvom Staše Vovk, se dobivajo že od konca novembra, zdaj pa bodo takšna srečanja v kulturnem domu še pogostejša, saj premiero načrtujejo za nedeljo, 11. marca, predpremierno pa se bodo z igro kot običajno predstavili dan prej članom Društva invalidov Novo mesto.
“Delo Oglasi se, Ferdinand je Novomeščan Bajc pred dobrimi dvajsetimi leti napisal za novomeško gledališče in sama sem takrat z velikim veseljem igrala sosedo. Ker gre za neobjavljen tekst, nam je Danja Bajc dovolila, da se z mirnopeškimi igralci znova lotimo te igre, seveda v okviru naših zmožnosti, tako tehničnih kot v zvezi z nastopajočimi. Igra je zelo simpatična in smešna, občinstvo se bo lahko smejalo resnim življenjskim situacijam,” je povedala režiserka, ki z mirnopeškimi gledališčniki dela že četrto leto. Lani so uspešno pripravili komedijo Glavni dobitek in z njo gostovali kar v desetih dolenjskih krajih, sodelovali pa so tudi na območnem srečanju
amaterskih gledaliških skupin v Trebnjem.
Kot je povedal predsednik društva Bogdan Krevs, je bilo najtežje zbrati ekipo, ki je deloma sicer enaka kot leta nazaj, ker pa mladi odhajajo na študij v Ljubljano, se na odru vedno pojavljajo tudi novi obrazi. “Toda tisti, ki so se odločili, sedaj delajo resno in pridno, z velikim občutkom odgovornosti," je dodal. V igri Oglasi se Ferdinand se bodo poleg režiserja, ki igra Ferdinanda, preizkusili: Ivan Sta-niša, Monika Jarc, Nežka Režek, Lojzka Krevs, Tone Gašperac, Franci Kocjan, Mateja Turk in Tine Lužar. Šepetalka je Anica Gašperac.
“Igraje precej zahtevna in terja od igralcev veliko truda. Uspešna bo le, če se bodo v dogajanje res dobro vživeli. Na sceni, ki smo jo zelo poenostavili, bo istočasno potekalo dogajanje na dveh prizoriščih. Veliko je gibanja, menjavanja oseb, kar je trd oreh,” je povedala režiserka. Sicer pa Mirno-pečani obljubljajo uro in pol zabave na račun Ferdinanda, ki ob smrti ne pove, kje je skril hranilno knjižico in kolikšen je znesek na njej. To pa seveda zanima vse, od vdove do sosede, ki skušajo tudi s klicanjem duhov priti do te vesti. Jim bo uspelo?
L. MURN
Konopljo zakopal v zemljo
BREŽICE - Brežiški policisti so bili 22. januarja obveščeni o najdbi posušenih rastlinskih delcev v okolici Dednje vasi pri Pi-šecah. Ugotovili so, daje neznanec v zemljo zakopal večje PVC vedro in vanj skril okrog kilogram posušenih zelenih rastlinskih delcev - konoplje in manjšo lekarniško tehtnico.
Splošen problem je zemljiška knjiga
Minister za pravosodje Bizjak na delovnem obisku v Novem mestu - Seznanitev s stanjem na sodiščih in tožilstvu ter v zaporu - V načrtu obnova prostorov tožilstva - Sodnih zaostankov malo
NOVO MESTO - “Obisk spada v sklop delovnih obiskov po vsej Sloveniji. Rad bi se seznanil s položajem pravosodnih organov ter neposredno od njih izvedel pobude in predloge, ki izvirajo iz vsakodnevnega dela in so zato toliko bolj dragoceni,” je o namenu srečanja v petek, 23. februarja, v prostorih sodišča povedal minister za pravosodje mag. Ivan Bizjak. Spremljala sta ga državni sekretar Karl Erjavec in vodja kabineta Rok Janez Šteblaj.
dežurni
poročajo
IZSLEDILE SO GA USLUŽBENKE - Osumljeni 23-letni R. C. iz Brežic je 24. februarja prišel v čajno kuhinjo brežiške bolnišnice in iz ženske torbice vzel denarnico z manjšo vsoto denarja ter mobi. Nato je odšel v moško stranišče.Jcjer so ga izsledile uslužbenke bolnice in ga pridržale do prihoda policistov.
JEDEL BO OB GLASBI - Med 21. in 22. februarjem je neznanec na Prelogah vlomil v Lovski dom Semič ter ukradel hrano in glasbeni stolp s štirimi zvočniki. M. N. iz Sadinje vasi je oškodovan za sto tisoč tolarjev.
PO HLAČE - Vse hujši mraz je verjetno prisilil neznanca, da je 20. februarja prišel na dvorišče stanovanjske hiše v Stranski vasi in s plastične vrvi, kjer se je sušilo perilo, odnesel nove moške hlače, ki stanejo skoraj 12 tisoč tolarjev.
AVTORADIO - Na parkirnem prostoru pred podjetjem Esol v Črnomlju je 21. februarja nekdo vlomil v osebni avto ter ukradel avtoradio znamke Alpine, dva zvočnika in ojačevalec.
STO METROV KABLA - V noči na 23. februarje s platoja pred halo za proizvodnjo betonskih blokov v Kanižarici izginilo okrog sto metrov posebnega električnega kabla. Podjetje Begrad, d.d., iz Črnomlja je oškodovano za 300 tisoč tolarjev.
IMEL LAHKO DELO - Neznanec je 23. februarja ponoči na parkirnem prostoru v Metliki iz odklenjenega osebnega avta, ki je last J. Š. iz Radovičev, ukradel usnjen nahrbtnik z denarnico, dokumenti in mobijem.
VLOMIL V AVTO - 23. februarja neznanec vlomil v osebni avto na parkirnem prostoru na Trgu svobode v Črnomlju ter ukradel 30 tisoč tolarjev vreden avtoradio znamke Sony.
Minister se je sestal z vodjo Okrožnega državnega tožilstva v Novem mestu Bojanom Avbarjem. Spregovorila sta o izkušnjah tožilstva v zvezi s poravnavanjem in odločitvami o odložitvenem pregonu v kazenskem postopku, ki sta pomembna instituta v zvezi z razbremenitvijo sodišč. Dotaknila sta se tudi dokončanja obnove prostorov, ki jih je tožilstvo dobilo v stavbi sodišča, a so še neopremljeni. Dokončna ureditev je v načrtu investicij za letošnje leto, Bizjak pa je dejal še, da namerava tožilstvo
usposobiti prostore v Beli krajini, da bi tudi tam lahko vodili svoje postopke. Glede prostorskih pogojev večjih težav niso omenjali, le stavbi novomeškega in črnomaljskega okrajnega sodišča imata slabe fasade, ki celo ogrožajo mimoidoče in ju bo potrebno obnoviti.
Povzetek pogovora s predsedniki sodišč z območja Okrožnega sodišča v Novem mestu (Okrajno sodišče v Novem mestu, Črnomlju in Trebnjem) je, “da imajo tukajšnja sodišča manj sodnih zaostankov. Večina jih deluje dokaj tekoče,
f
f

te

MINISTER BIZJAK NA OBISKU V NOVEM MESTU - Petkov pogovor z dolenjskimi pravosodnimi organi bo ministru Bizjaku (v sredini) služil za čim ustreznejše načrtovanje obveznosti ministrstva za letošnje leto. Na sliki sta še njegova sodelavca. (Foto: L. M.)
Dnevi umirjanja prometa
NOVO MESTO - Na območju PU Novo mesto so policisti med 24. in 28. februarjem opravili poostreno kontrolo prometa. Opozoriti so želeli na problematiko hitrosti in umirjanje prometa. Hitrost je še vedno eden glavnih razlogov prometnih nesreč. Povprečno se zaradi hitrosti zgodi 33 odstotkov nesreč. Lani se je največ nesreč zaradi neprimerne hitrosti zgodilo januarja, februarja in marca, in sicer 38 odstotkov. Stran vožnje je neposredno povezana s hitrostjo in alkoholom. Na naših cestah se vsako leto zgodi 25 odstotkov prometnih nesreč zaradi nepravilne strani vožnje.
Zaprisege porotnikov
KRŠKO, NOVO MESTO - Da nes, v četrtek, 1. marca, bo ob 13. uri v veliki dvorani krškega kulturnega doma slovesna zaprisega sodnikov porotnikov Okrožnega sodišča v Krškem. Okrožno sodišče Novo mesto pa na podobno prireditev vabi v petek, 2. marca, ob 12. uri v Kulturni center Janeza Trdine.
Kričal na natakarico
NOVO MESTO - 23. februarja so policisti do iztreznitve pridržali vinjenega 28-letnega A. V. iz Novega mesta. V bistroju Jaka v Mačkovcu je s prijateljem, 36-letnim A. J. iz Novega mesta, razbijal in kričal na natakarico. Oba se bosta srečala s sodnikom za prekrške.
Pet let posredoval pri prostituciji
KRŠKO - Krški kriminalisti so v sodelovanju s kriminalisti PU Nova Gorica obravnavali 42-letnega D. R. iz okolice Nove Gorice, ki je od leta 1995 do 2000 navajal in spodbujal več žensk, da so se zanj ukvarjale s prostitucijo. Zoper D. R. je bila podana kazenska ovadba posredovanja pri prostituciji po 186. čl. KZ RS. Z dosedanjim operativnim delo so policisti ugotovili, da sta se zanj morali s pro- . stitucijo ukvarjati 20-letnica iz okolice Krškega in 34-letnica iz okolice Ljubljane, da seje D. R. do obeh občasno nasilno vedel in jima grozil. Zato je bila zoper njega pri okrožnem državnem tožilstvu podana tudi kazenska ovadba kaznivega dejanja nasilništva po čl. 299 KZ RS.
Izstopamo pri opitosti in marihuani
Evropska raziskava o alkoholu in preostalih drogah med šolsko mladino - Med 30 državami Slovenci pri opitosti nad evropskim povprečjem - Izkušnje z nedovoljenimi drogami tretjina mladih
zaostankov je relativno malo. Izjema je novomeško sodišče, ki je v zadnjem letu izjemno zmanjšalo število nerešenih zadev. Večina se srečuje s povečanim pripadom razen trebanjskega,” je povzel minister in povedal še, da je splošni problem stanje v zemljiški knjigi. Poteka namreč projekt informatizacije zemljiške knjige, ki prinaša dodatne težave in obremenitve, “toda na dolgi rok bodo rezultati pozitivni”. Težave se da primerno reševati z začasno prerazporeditvijo kadrov.
Mag. Bizjak se je v petek srečal še s podžupanjo Mestne občine Novo mesto Martino Vrhovnik, obiskal pa je tudi Zavod za prestajanje kazni zapora Ljubljana, oddelek v Novem mestu, kjer jih pesti huda prostorska stiska. Glede na lanski decembrski pobeg kaznjencev in še kasnejše poskuse bega je dejal, da na ministrstvu večjih načrtov temeljite prenove varnostnih sistemov ne predvidevajo, dopolnjevali bodo le stare. “Vse je odvisno od odobrenih sredstev v proračunu,” je zaključil.
L. MURN
Našli ukraden golf
DOLNJI SUHOR - Z dvorišča stanovanjske hiše je 24. februarja zjutraj lastniku J. A. izginil osebni avto znamke Golf. Policisti so ga naslednji dan izsledili na avtobusni postaji Rožni Dol in ga vrnili lastniku.
Veliko jih je šlo prehitro
KRŠKO - Policisti PU Krško so 26. februarja med 6. in 13. uro izvedli javno napovedan nadzor prometa na glavni cesti L reda Vrhovo - Drnovo. Kljub slabim voznim razmeram (rahlo sneženje) so ugotovili 39 kršitev cestno-prometnih predpisov, od tega kar 26 zaradi prekoračitve hitrosti. Podobne akcije načrtujejo tudi v prihodnje.
LJUBLJANA - Mnenje mnogih, da slovensko mladino resno ogrožajo razne oblike zasvojenosti, se je potrdilo pretekli teden, ko je Inštitut za varovapje zdravja v Ljubljani predstavil rezultate evropske raziskave o alkoholu in preostalih drogah (Espad 1999), v katero se je skupaj še z 29 državami vključila tudi Slovenija. Izkušnje z nedovoljenimi drogami ima skoraj tretjina mladih, kozarček in cigareta pa sta prav tako neizogiben del “mladinske scene”.
Ciljna skupina študije so bili dijaki, stari od 15 do 16 let. Na podlagi primerljivih podatkov so zdaj ugotovili trende in seveda oblikovali ustrezne strategije ter skušali mlade odvrniti od pogubnih razvad. Dela bo dovolj, saj se je v polovici evropskih držav povečal delež mladih kadilcev. Slovenci smo pri kajenju še nekoliko pod povprečjem. Tudi kar zadeva uživanje alkohola, se stanje slabša, so pa velike razlike med mladimi v različnih državah in znašajo od 36 do 85 odstotkov. Kot leta 1995, pri zadnji takšni raziskavi, je pitje
alkohola najbolj razširjeno na Danskem, v Veliki Britaniji, Češki, na Malti in Irskem. V Sloveniji smo v evropskem povprečju, po opitosti pa nad povprečjem. Največji odstotek pri pitju vina je v državah, kjer je doma vinska kultura, kamor spada tudi Slovenija. Sicer pa je pitje vina med srednješolsko mladino manj običajno kot pitje piva. V mnogih evropskih državah se je povečalo tudi pitje žganih pijač, predvsem pri dekletih.
Slovenci žal močno izstopamo pri uporabi marihuane oz. hašiša •
Ilegalce zasačili pri vlomu
V dveh dnevih 8 tujcev
METLIKA, ROSALNICE - 23. februarja zjutraj so policisti v Metliki izsledili Romuna, ki je s še tremi rojaki v isti noči ilegalno prestopil državno mejo preko reke Kolpe v bližini kraja Rakovec. Prijeli so ga, ko so ilegalci na parkirnem prostoru skušali vlomiti v osebni avto, last Z. Z. iz Metlike, ostali trije pa so pobegnili. Policisti sojih dva dni kasneje prijeli v okolici Novega mesta in jim na podlagi 2. odstavka 157. čl. ZKP odvzeli prostost zaradi suma storitve več kaznivih dejanj vlomov v vikende na območju PP Novo mesto ter poskusa odvzema osebnega avta. Zoper vse štiri so na Okrožno državno tožilstvo Novo mesto že vložene kazenske ovadbe.
24. februarja pa so policisti na parkirnem prostoru v Ro-salnicah izsledili še štiri bosanske državljane, ki so ob 2.1.30 ilegalno prestopili državno mejo v bližini kraja Rakovec. Tujce so predlagali v postopek k sodniku za prekrške.
Golf ukraden v Nemčiji
OBREŽJE - 22. februarja je na mejnem prehodu izstopal hrvaški državljan T. M. Policist je med kontrolo ugotovil, da je bilo njegovo vozilo, osebni avto znamke VW Golf 1,9 TDI (D), ukradeno v Nemčiji.
Tihotapil 18 ton kave
JERESLAVEC - Osumljeni 30-let-ni B. K. iz okolice Brežic je 22. januarja skupaj s še dvema neznanima storilcema iz Slovenije na Hrvaško pretihotapil okrog 18 ton kave. Osumljeni je s svojim traktorjem s prikolico, na kateri je imel naloženih okrog šest ton kave, na ilegalen način prečkal slovensko - hrvaško mejo v bližini naselja Jereslavec. Pred njim sta tako storila še dva neznana voznika traktorjev. Ko so vsi trije prestopili mejo, so jih pri dejanju na hrvaški strani izsledili hrvaški varnostni organi. B. K. na znak policistov ni hotel ustaviti, temveč je obrnil in se vrnil v Slovenijo, medtem ko sta ostala dva traktorista peljala v naselje Vučilčevo v Hrvaško. Kriminalisti PU Krško so osumljencu odvzeli prostost, zoper njega bo podana kazenska ovadba.
Pijan nadlegoval ljudi
NOVO MESTO - Policisti so do iztreznitve 20. februarja pridržali 41-letnega B. B. iz Novega mesta, ker je razgrajal in razbijal po vratih stanovanja bivše žene. Po opozorilu, naj s kršitvijo preneha, je odšel, toda policisti so kasneje zaradi njega zopet intervenirali v Hrušici, kjer je pri neki družini zahteval alkohol in hrano ter vznemirjal zakonca. Tega dne je v Gabrju tudi povzročil prometno nesrečo z materialno škodo in s kraja odpeljal. Zagovarjati se bo moral pri sodniku za prekrške.
42 tabletk ekstazija
TREBNJE - Policisti so 23. februarja med kontrolo prometa ustavili tudi voznika osebnega avta T. Č. iz Ljubljane. Pri pregledu avta so našli tri vrečke, v njih pa 42 tabletk, za katere sumijo, daje mamilo ekstazi. Sledi kazenska ovadba.
Napade in ugrize lahko vsak pes
Tudi pri nas pobude, da bi se napadalne pasme psov prepovedalo - Pes v osnovi ni krvoločen - Pomembna zgodnja socializacija - Odgovornost lastnikov: pes privezan in cepljen
NOVO MESTO - Konec januarja je bila v San Franciscu žrtev nasilnih ubijalskih psov 33-ietnica. V začetku februarja je v Žirovskem Vrhu pes mešanec napadel triinpolletno deklico, a jo je k sreči rešil sosed. Napadi psov (omenjamo le dva nedavna primera), ki se lahko končajo tudi tragično, so marsikje že sprožili val zahtev po prepovedi nekaterih pasem in tudi pri nas je v začetku leta 1996 nekaj poslancev predlagalo prepoved oz. nadziranje vzreje določenih, t.i. nevarnih pasem psov.
V Franciji in Italiji so že pred
časom sprejeli zakon, ki prepoveduje vzrejo, prodajo in uvoz pit-bullov. Ti so prepovedani tudi v Veliki Britaniji, na Švedskem, Madžarskem in na Nizozemskem, kjer so lani prepovedali še nekatere druge pasme. Na tovrstne pobude pri nas se je večina kinologov in veterinarjev odzvala z mnenjem, daje trditev, da so nekatere pasme psov bolj nevarne kot druge, nestrokovna in neutemeljena. “Na-
in pri vdihavanju hlapov. Glede preostalih dovoljenih in nedovoljenih drog pa smo nekako na povprečju. Nasploh je najbolj pogosto uporabljena ilegalna droga marihuana, zlasti v Franciji. Slovenija pa je tudi med petimi državami, kjer mladi najpogosteje segajo po ekstaziju.
Eden od zaključkov raziskave je, da seje v mnogih državah ESPAD tako uživanje alkohola kot nedovoljenih drog, zlasti v državah srednje in vzhodne Evrope, povečalo.
Kot je poudarila mag. Eva Stergar z Inštituta za varovanje zdravja, te ugotovitve zbujajo strah, zla-. sti če jih primerjamo s tistimi izpred petih let. Mladi pri nas vse pogosteje segajo po cigaretah, alkoholu in ilegalnih drogah, zato je treba storiti vse, da se stanje izboljša.
L. M.
Žare Henigman, predsednik Kinološkega društva Novo mesto
padalnih, krvoločnih psov v osnovi ni. Pes je naravno bitje, v naravi pa se odvija le boj za preživetje. Ta se pri njem odraža kot obramba lastnine, obramba področja svojega bivanja in boj za prevlado v tropu. Iz teh razlogov lahko napade človeka ali psa. V psu prevladuje narava, malenkost je spremenil človek s pasemsko vzrejo," je povedal predsednik Ki- _ nološkega društva Novo mesto Žare Henigman. Ločitev pasem na nevarne in tiste, ki to niso, je po njegovem mnenju nepravilna, gre le za predstavnike pasem - majhnih in velikih psov, „saj imajo oboji enake gene in nagon, le ugriz večjega psa ima ponavadi hujše posledice. Pogosto pa huje ugriznejo celo majhni psi zaradi ostrih in drobnih zob."
Ugriz ali napad psa se šteje kot kršitev 6. točke 11. člena Zakona zoper javni red in mir, ki govori o
neprimernem zavarovanju nevarnih živali. Lastniki psov lahko pridejo pred sodnika za prekrške, povračilo povzročene škode pa napadeni ponavadi izterja s civilno tožbo. Po Zakonu o zaščiti živali, sprejetem decembra 1999, mora veterinarska organizacija voditi register psov, ki so povzročili resne poškodbe človeku oz. živali in so pogosto kazali napadalno vedenje. Za zdaj v Sloveniji še nimamo registra vseh psov. Kinološka zveza Slovenija vodi register rodovniških psov, veterinarska služba v okviru ministrstva za kmetijstvo pa register vseh cepljenih psov.
“Trenutno ima Evropa pasme, ki jih je označila za napadalne in krvoločne, predvsem terierje (bul-terierje, staffordshirske terierje, pitbullterierje), rotweillerje in dobermane, in vlade nekaterih držav jih pobijajo ali zahtevajo pobijanje odraslih in mladičev. Ti psi posebej ne izstopajo po napadalnosti, v sebi imajo le močnejši nagon po obrambi lastnine, svojega teritorija, zato se jih ne ščuva. Njihovi lastniki ali vodniki morajo biti resne, zrele in odgovorne osebe," je poudaril Henigman in dodal, da je na Dolenjskem zaslediti upadanje imetja in nakupov teh pasem v primerjavi z leti nazaj. Sicer pa je vesel, da se ljudje vedno bolj ukvarjajo s svojimi psi in jih skušajo čim bolje socializirati do ljudi in psov, kar počnejo v kinoloških društvih. »Odločilnega pomena je zgodnja socializacija psa, čim prej, vsaj pred 13. tednom starosti. Učenje vaj za boljšo vodljivost omogoča lažje sporazumevanje med lastnikom psa in boljši nadzor nad vedenjem psa v različnih življenjskih situacijah."
V skladu z zakonom mora imeti pri nas vsak lastnik svojega psa privezanega in tudi na domačem dvorišču mora imeti prostor tam, kjer ne more oškodovati drugega. V resnici je seveda prepogosto mnogo drugače. Nagobčniki niso obvezni, so pa priporočljivi. Edina zakonska obveza lastnika psa pa je cepljenje proti steklini. Psa je po-
trebno cepiti od 16. tedna starosti naprej, trenutno pa stane cepljenje 5.469 tolarjev. Če lastniki za to ne poskrbijo, nastopi kontrola in kaznovanje veterinarske inšpekcije. “Jasnih meril, kateri psi so nevarni, ni. Za nas so nevarni psi tisti, ki so že koga ugriznili. Na veterini imamo register lastnikov takšnih psov. Ko pes koga ugrizne, gre namreč ta oseba ponavadi k zdrav-
• “Ne kupujte psa zaradi modnega trenda, za darilo ali nagrado, ampak z veliko mero odgovornosti in s predhodnim posvetovanjem o karakteristikah in fizičnih lastnostih psa. Šele nato se odločite za primerno pasmo,“ svetuje Henigman in doda, da so trenutno na Dolenjskem zelo popularni mali družinski psi, od srednje velikih pasem pa zlati prinašalec in drugi labradorci.
niku, kjer ga ustrezno oskrbijo. Zdravnik pa mora obenem poizvedeti, kateri pes je ugriznil oz. kdo je njegov lastnik, ter to sporočiti Zavodu za zdravstveno varstvo Novo mesto. Ta obvesti lastnika psa, ugrizeno osebo in nas. Naša naloga je pregledati takšnega psa (lahko tudi na domu). Po naših izkušnjah se lastniki psov zavedajo svoje odgovornosti in s tem ni težav. Na leto zabeležimo povprečno okrog sto pasjih ugrizov človeka," je povedal doktor veterinarske medicine Igor Osterman z Veterine, d.o.o.. Novo mesto.
L. MURN
NEVAREN JE LAHKO VSAK PES - Vsak pes lahko v nepravih rokah postane orožje. Pregovor, kakršen lastnik, takšen pes, še kako drži. (Foto: L. M.)
VlTARlJ
KRAJ UGODJA IN SPROSTITVE/
Že tisočletja so znani blagodejni, zdravilni učinki toplote, ki so jih stare kulture izrabljale vsaka na svoj način. Tokrat vam predstavljamo izsledke dveh, ki sta v našem novem centru izdelani s prefinjenim občutkom in poznavanjem starih obredov savnanja, ter z uporabo najmodernejše tehnologije.
Rimska savna (obnavljajoča kopel, od 25°C do 36°C)
Z razvojem rimske arhitekture so nastajala zdravilna središča, lahko bi jim rekli tudi 'katedrale užitka'. V njih ni manjkalo toplih in hladnih vodnih kopeli, prostorov s toplim zrakom in seveda masažnih prostorov. Žal so ti načini savnanja z zatonom rimskega cesarstva zbledeli. Nekaj rimskega razkošja vam ponujamo v Šmarjeških Toplicah v Vitariju. Prostor je obdan s kamnitimi klopmi, o katerem vas topel zrak boža z vso svojo nežnostjo. Primeren je za mirno razmišljanje o sebi, pogovor s prijatelji, ali pa se predate poslušanju melodije, katero za vas igra voda. V rimski savni se vaše srce ne bo odzvalo z divjim razbijanjem, zato jo še posebej priporočamo tistim, ki šele nabirajo svoje izkušnje v savnah in po predhodnem pogovoru z zdravnikom tudi tistim, ki imajo blage srčne težave. Ljudje, ki redno obiskujejo savne, v ta prostor radi zavijejo zato, ker v njem pripravijo telo na turško ali finsko savno. Čas v tem prostoru Vitarija ni omejen, tako da je vse odvisno le od vašega počutja. Turška savna (parna kopel, 50°C)
Kopel s paro je dobila ime po državi, iz katere se je razširila v zahodno Evropo, čeprav so podobne kopeli uporabljali tudi stari Grki, Rimljani in drugi narodi. Prav po vzoru teh starih kultur so se v Turčiji in drugih arabskih državah razvili hammami. Arabska beseda hammam pomeni 'pregrinjalo toplote' in v teh dvorcih je duševno in telesno očiščevanje potekalo po petih stopnjah: obiskovalci so bili izpostavljeni parni kopeli, druga stopnja je bila živahna turška masaža, sledilo je čiščenje kože s posebnimi krtačami, miljenje in na koncu sproščanje. V Vitariju boste lahko doživeli turško parno kopel v savni ‘Noč zvezdnih znamenj'. Že sam prostor vam pričara vzdušje zvezdnate noči, ko pa začutite še topel, vlažen zrak, obogaten z eteričnimi olji, odplavate v prijetne sanje in dvajset minut v hipu mine. Parna kopel pa ne samo vpliva pomirjujoče na vašo podzavest, ampak tudi razbremenjuje (sklepe, mišice, tetive,) vlaži, obnavlja kožo, masira in zdravi, tako da jo zdravniki priporočajo kot podporno terapijo pri zdravljenju astme, alergičnih obolenj, pri bronhitisu in številnih drugih obolenjih.
Vitarij - oazo miru smo v Šmarjeških Toplicah ustvarili zato, da boste v njej lahko začutili sami sebe, uživali v času, ki bo samo vaš, ali ga delili s tistimi, ki so vam ljubi.
m rimska savna turška savna «*' finska savna solarij
bioklimatski vrt masažna bazena
Delovni čas: delavnik od 13. do 21. ure (v torek do 18. ure); sobota, nedelja in prazniki od 10. do 21. ure.
Vsi, ki boste obiskali Vitarij v času od ponedeljka do četrtka, in boste oddali spodnji kupon boste lahko do 15. marca brezplačno uporabili tudi solarij
Z oddanim kuponom boste sodelovali v nagradni igri.
X
ŠMARJEŠKE TOPLICE
* ? WW»ZDPAv i ■ <£*-.
Informacije.
07 30 73 230, 30 73 030
(ime in priimek)
(naslov)
(pošta)
REAL, d.o.o, Novo mesto Kočevarjeva 2, 8000 Novo mesto
TRGOVSKO POSLOVNI CENTER “TRŽNICA” V SEVNICI
V centru Sevnice, ob hotelu Ajdovec, poleg železniške in avtobusne postaje, gradimo za trg sodoben trgovski center z več kot 1.500 m2 prodajnih površin. Izročitev prostorov, dokončanih do podaljšane IV. gradbene faze, bo že po 15.4.2001. Prodajni lokali, velikosti od 31 m2 do 131 mso ob bogatih komunikacijah oblikovani tako, da bo možno vzpostavili živahno trgovanje.
Za informacije o nakupu kličite 07/373-16-41 ali se zglasite na sedežu firme.
ZADNJA PRILOŽNOST V SREDIŠČU SEVNICE!
RADIO
UNIV0X
1(17.5 MHz
a-mail: info^univox.si
Želimo povečati svojo prisotnost na območju Dolenjske, zato
® TOYOTA
IŠČEMO
POSLOVNEGA PARTNERJA NA OBMOČJU NOVEGA MESTA
Zahtevani pogoji:
•	prodajni salon na atraktivni lokaciji
•	ustrezna servisna delavnica
•	izkušnje na področju prodaje in servisiranja avtomobilov
Prosimo, da nam cenjene ponudbe s tehničnim opisom prodajnega salona, servisa in parcele (po možnosti priložite fotografije) ter kratko zgodovino podjetja dostavite po pošti ali osebno v roku 15 dni od objave tega oglasa
na spodnji naslov.	Toyota Adria d.o.o.
Brnčičeva 51 1000 Ljubljana
Prepustite delo
profesionalcem
Ne mučile se z vprašanjem, kdo vam bo vgradil okna ali vrata. Delo opravimo hitro zanesljivo in z garancijo.
Odločite se že ob nakupu - ceneje bo.
Uspelo vam ho!
JELOVICA
Obiščite nas na sejmu DOM v L jubljani
NOVO MESTO, Ul. talcev 2, tel.,fax: (07) 332 34 44,031 227 580, E-mail: trgovina.novo.mesto@jelovica.si BREŽICE, Aškerčeva 1, tel.,fax: (07) 496 29 26,031 595 278, E-mail: trgovina.brezice@jelovica.si Bavex d.o.o., Trubarjeva 12, TREBNJE, tel.,fax: (07) 304 56 40
Jelovica, leana industrijo, d.d., Kidričeva 58, 4220 Škofja Loka

■Hi

tel.:04/51 13 000, faks:04/51 34 261. e-mail: info@jelovica.ai, www.jelovica.si
LERAN
Novo mesto, Lebanova 24
http://www.leran.si e-mail: leran@siol.net telefon:	07/33 79	940
07/33 79	941
faks:	07/33 22	282
mobitel:	050/633	553
041/633 553
Prodamo:
•	HIŠE: v Bojanji vasi, na Bučki, v Črnomlju, na Dobravi, v Dol. Ponikvah (pri Trebnjem), Dol. Brezovici, Jagodniku, v Krškem, Metliki, Mokronogu (in okolici), Novem mestu (in okolici), na Otočcu, v Grobljah, Straži, Šentjerneju, Škocjanu, Žužemberku;
•	STANOVANJA: v Krškem, Novem mestu, Straži, Dolenjskih Toplicah, Škocjanu, Šentjerneju;
•	VIKENDE: v Brestanici (okolica), Dol. Kotu pri Dvoru, Gor. Suhadolu, Podbočju (Šutenski Vrh), Straži, Škocjanu (okolica);
•	GRADBENE PARCELE: v Črnomlju, nad Tuševim Dolom, v Mimi Peči, Mokronogu, Novem mestu, Šentrupertu (Vrh), Šmarjeških Toplicah;
•	POSLOVNE PROSTORE: v Črnomlju (picerija, diskoteka), Dolenjskih Toplicah (središče), Novem mestu (Glavni trg, Novi trg, Šolski center), Straži in drugod;
•	POSLOVNO-STANOVANJSKE OBJEKTE V OBRATOVANJU: v Šentjerneiu, Dol Vrhpolju (gostilna in stanovanje);
•	KMETIJE: Šentjerneju (okolica), Šentrupertu (okolica), Trebelnem (okolica).
Oddamo:
•	poslovne prostore in stanovanja v Novem mestu.
Oglasite se na sedežu podjetja ali nas pokličite.

SLOVENICA
/*v.r<7v.lfiUk« hl(« d,d,
Stabilna in uspešna slovenska zavarovalnica
vabi k sodelovanju
večje število
ZAVAROVALNIH ZASTOPNIKOV za delo na območju Novegavmesta, Šentjerneja, Trebnjega, Škocjana in Žužemberka
Ponujamo vam redno zaposlitev za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom.
Od kandidatov pričakujemo, da bodo poleg zakonskih pogojev izpolnjevali še:
• vsaj V. stopnja strokovne izobrazbe • vozniški izpit B kategorije in lasten prevoz • dokazilo, da ni bil pravnomočno nepogojno obsojen za kaznivo dejanje zoper premoženje oziroma gospodarstvo na kazen z zaporom več kot treh mesecev.
Vabimo vas, da se nam pridružite in nam najkasneje v 8 po objavi pošljete svojo pisno prijavo s kratkim življenjepisom in dokazili na naslov:
SLOVENICA, zavarovalniška hiša, d.d. Celovška 206, 1000 Ljubljana s pripisom »za razpis«
slika je simbolna
—J—	i	AVTOMARKET
I ©Sincl\/o27j|Q C*?SLnJL?222)
HONDA
po nižjih cenah
AvtomarkeT
LEASINC
TRGOVINA
AvtomarkeT d.o.o., Dunajska c. 421, Ljubljana Črnuče
Avto market, Ljubljana • tel.: 01 561-35-25 in 01 562-33-00
mm

Zvrha
se VIDI DEJE.


pUt
*
Tako visoko lahko priplezajo le najboljši. Verjamemo vase in v svoje partnerje, kar dokazujejo tudi odlični poslovni rezultati v/ letu 2000.


s '*m
krkk



'■kmm
mmmm
mmm
mpm
Živeti zdravo življenje
co Pepevnik, Lhotse, 8516
NA OBISKU NA BIZELJSKEM
“Vsak bizeljski dom naj bo tudi kulturni dom"
Štirinajsti februar 2000. Okrog šestih popoldne je in v tem letnem času do noči ni daleč. Daleč tudi ni do državne meje, slovensko-hrvaške. Na Bizeljskem smo. Tukaj je Hrvaška pač blizu, ne glede na to, kateri mesec v letu in katera ura dneva je. Zagreb je Bizeljskemu bližji kot Ljubljana in naj to Slovenija razume, kakor hoče.
V Gostilni Šekoranja je bilo tudi tokrat živahno, obrazi so med gosti razkrivali tudi znane ljudi doli iz Brežic. Gostilničar Franc je prisedel k omizju, kjer so se domačini zaklepetali z Jožico Dorniž, odgovorno urednico Dolenjskega lista iz Novega mesta, ter Igorjem Vidmarjem in Martinom Luzarjem, novinarjema tega časopisa.
Omenjeno omizje se je kmalu odpravilo drugam, v sejno sobo gasilskega društva Bizeljsko, ki se je spremenila v svojevrstno delovišče. Domačini z Bizeljskega, ki se pogosto srečujejo v organizacijah in društvih v krajevni skupnosti, so v besedah razkrivali meje in brezmejnost Bizeljskega ter iskanja in dosežke Bizeljancev. Nekaj kratkih ur enega samega večera v eni od krajevnih sejnih sob je bilo premalo časa za izpoved vseh bizeljskih želja in skupnega spomina. Nekaj malega pa tak večer pove in del tega pripovedovanja v povezavi z novinarskimi občutki prihaja pred bralca v naslednjem zapisu.
"Bizeljsko je kraj, ki ga je vredno obiskati in si ga ogledati,” pravi Rok Kržan, predsednik sveta krajevne skupnosti in dolgoletni ravnatelj osnovne
drobljeno in bizeljska vina so zaradi tega kljub svoji kakovosti na slovenskem vinskem trgu premalo prepoznavna. Bize-ljanci očitajo Vinu Brežice, da je zanje premalo naredilo. Vinske kleti so v preteklosti ustanovili, da bi v njih zbirali vina z nekega območja. “Vino Brežice pa je postalo trgovska družba, ki se je ukvarjala s trgovanjem z grozdjem in vinom iz drugih območij, tudi iz Makedonije, in s proizvodnjo brezalkoholnih pijač. Kjer kleti dobro delajo, potegnejo za sabo tudi druge, tako na primer v Metliki, kjer tamkajšnja vinska klet dela predvsem v korist domačih vinogradnikov.”
Odločitev, da bizeljska vina prodajajo kot beli in rdeči bize-ljčan, seje izkazala za slabo. Mešana vina na trgu niso cenjena tako kot sortna vina. Poleg tega med sabo slabo povezani zasebni vinogradniki ne morejo narediti veliko za promocijo bizeljskih vin, zato je nujno, da se združijo. Po mnenju mladega vinogradnika Aleša Balona samo društvo ali pa majhna zadruga ne moreta storiti dovolj, rešitev je v večji vinski kleti, za vinsko klet v Gradišču pa so do zdaj premalo naredili.
gledajo, če jim 25-letnik pove, da se ukvarja s kmetijstvom.
Tudi drugače za mlade na Bizeljskem ni slabo poskrbljeno. Lahko se vključijo v številna kulturna in druga društva pa tudi za športno rekreacijo je poskrbljeno. Športno društvo organizira redno rekreacijo v šolski telovadnici in izlete. Minulo soboto so se mladi Bizeljan-ci odpravili smučat na Krvavec, junija bodo spet pripravili mednarodni nočni turnir v malem nogometu in v času trgatve tradicionalno tekaško prireditev Vinski maraton.
Druge kmetijske dejavnosti po Kržanovem mnenju niso posebej razširjene. “Izginjajo repi iz naših hlevov. Kmalu bomo morali mi drugam hoditi krave gledat,” pravi Kržan. Težki časi se torej obetajo bizeljski goveji čredi, bi lahko rekli k tej izjavi, tako težki, kot so bili tisti v letu 1836, ko je na Bizeljskem izbruhnila goveja kuga, ki je močno ogrozila živinorejo na širšem območju.
Skrbnim dedičem občinsko priznanje
Poleg vina lahko Bizeljsko obiskovalcem ponudi mimogrede še marsikaj. Bizeljsko kot zmeraj bolj vztraja pri tem, da morajo popotniki, turisti na poti v njihove vinske kleti pokrajino doživeti s kar največ čutili in na čimveč načinov. Pokrajinskih posebnosti, kulturnih in naravnih, je res veliko, kot so prepričani domačini, zato se turizem tukaj še lahko razvija.
V dobro lokalnemu turizmu so ustanovili Turistično društvo Bizeljsko, ki (so)organizira vrsto prireditev, med temi praznik vin, trgatev in martinovanje. Društvo pripravlja vas Brezovico za tekmovanje za naslov najlepše urejene vasi. Pri društvu deluje nekaj let Sekcija za
glavnem mestu, v Mestnem muzeju Ljubljana.
Sekciji, ki se v imenu Bizeljskega posveča dediščini, so Brežice podelile priznanje občine Brežice za leto 2000.
Vlado Balon poudarja: “Še naprej ostaja naše temeljno sporočilo: Še bolj kot doslej spoštujmo in cenimo svojo dediščino vključno z bizeljskim dialektom ter jo ohranimo za bodoče rodove!”
Pri tem se na Bizeljskem trudijo, da bi bil “vsak bizeljski dom tudi kulturni dom”, kot pravi Marija Sušnik, znana oboževalka bizeljske dediščine.
Iz bizeljskih grl (starinska) pesem
Ob primerkih kulturne dediščine, kakršnih je veliko v zbirki Marije Sušnik, so tudi taki, da jih ne moreš dati na steno zobu časa iztrgane kmečke izbe, ampak so le v glavah, na primer pesmi. Ljudski pevci z Bizeljskega so med tistimi, ki poznajo marsikatero staro besedilo in melodijo in tudi pojejo na prireditvah. Kot kaže, se ljudski pevci dobro razumejo s pevci četrt stoletja starega zbora Kulturnega društva Bizeljsko.
Turizem bi ob nerazviti lokalni industriji in zaradi tega ohranjeni naravi lahko bil tisti konj, s katerim bi Bizeljsko zajezdilo v prihodnost. Tako, vsaj zdi se, mislijo Bizeljanci. To naj bi bil konj, ki bi lahkotno preskočil plotove med vasmi, občinami, pokrajinami.
daljeni Zagreb odpravili tudi peš. Ni bizeljanske družine, ki ne bi imela sorodnikov v hrvaški prestolnici. Zagrebčani so za vikend radi prihajali na Bizeljsko, kupili vino in si privoščili malico, zdaj pa jih skoraj ni, saj v avtu ne smejo peljati čez mejo več kot 20 litrov vina.
Ljubljana je bila za Bize-ljance vedno daleč, zdaj pa je še dlje. 17 km meje na Sotli je vendarle zarezalo v bizeljanski vsakdan. Precej drugače bi bilo, če bi sosednji državi sklenili sporazum o malobmejnem prometu. Hrvati so sporazum že zdavnaj podpisali, slovenska država pa ne. Bizeljanci se počutijo manjvredne državljane, saj ima Slovenija z Italijo, Avstrijo in Madžarsko malobmejni promet že zdavnaj urejen. Včasih se je veliko Bizeljancev na Hrvaško vozilo na delo, zdaj pa to ni več mogoče, saj je do Zagreba čez Obrežje predaleč,
her verjame, da je na Bizeljskem mogoče trgovati. Dokazano mislijo podobno še mnogi na Bizeljskem, kijih ta večer ni bilo pri pogovoru v gasilski sejni sobi.
Veliko lažje bi šlo Bizeljskemu, če bi kraj in območje pridobila več občinskega in državnega denarja, ki je na voljo v različnih namenskih skladih. Kot je prepričan občinski svetnik Živko Lupšina, bi veljalo poskusiti ustanoviti občino Bizeljsko, čeprav je malo možnosti za uspeh take zamisli. Rok Kržan, tudi svetnik, pa je tisti •večer že kar napovedal: “Šli bomo v postopek za samostojno občino. Samostojni bi imeli več denarja.”
Poganjki in korenine
Videti je, da Bizeljsko precej da nase in na svojo preteklost. Rodbinska imena, ki so tukaj
Mnoge misli Bizeljskega hitijo v vinograde, brazde na polju dokazujejo, da tudi še na njive. Koliko časa še?
Pogled s hribčka od cerkve su Lovrenca. Tu se za nekatere srečujeta bizeljska preteklost in prihodnost, kar mogoče sporoča s svojo govorico tudi fotografija.
Večer je mineval hitro. Veliko tistega, kar je zagotovil pogovor, smo zapisali, vsega se ne da. pride na vrsto ob drugi priložnosti. Beležke in svinčniki in "uradne" besede so se pozneje umaknili kozarcem na klepetu.
šole Bizeljsko, ter omeni tudi, da bo Bizeljsko v prihodnosti precej drugačno, kot je bilo nekoč.
Vinogradi, repov pa vse manj
Območje ostaja vinogradniško. Bizeljanci so od nekdaj sloveli kot izvrstni vinogradniki in dobri vinarji. Ko je konec 19. stoletja iz Amerike prišla trtna uš in leta 1880 čez noč uničila vse vinograde, so Bizeljanci v štirih letih popolnoma obnovili svoje vinograde in že pili novo vino, leta 1887 pa so že pripravili razstavo grozdja in vina, kar bi bilo danes ob vsej sodobni mehanizaciji težko izvedljivo.
Bizeljanci, ki sojih med drugo svetovno vojno izgnali v Nemčijo, so se tam spoznali z nekaterimi sodobnimi metodami v vinogradništvu in vinarstvu in so pridobljeno znanje po vojni koristno uporabili doma, tako da je imelo izgnanstvo poleg vseh slabih in tragičnih strani tudi dobro plat.
Danes nekateri večji vinogradniki na Bizeljskem obdelujejo vinograde z več ko 10 tisoč trtami, kljub temu pa je bizeljsko vinarstvo preveč raz-
Kljub temu se kakovost bizeljskih vin stalno izboljšuje, kar potrjujejo tudi ocene priznanih slovenskih enologov na prazniku vin na Bizeljskem. Dr. Mitja Kocjančič s Kmetijskega inštituta Slovenije je bil prijetno presenečen nad kakovostjo rdečih sortnih vin, predvsem modre frankinje. Večina vin je bila ocenjena za kakovostna, nekateri vzorci so dobili vrhunske ocene, podeljena je bila tudi čista dvajsetica. Po mnenju mag. Janeza Isteniča, ki ga je domači strokovnjak kot predsednik ocenjevanja zapisal v zborniku, ima bizeljski vinorodni okoliš zelo pestro ponudbo vin, od suhih belih do rdečih, preko kakovostnih in vrhunskih do predikatnih in penečih vin. Kakovost tal in klimatske razmere na Bizeljskem omogočajo proizvodnjo vin, kakršne zahteva sodobno vinsko tržišče.
Vsekakor je bodočnost Bizeljskega v vinogradništvu in vinarstvu in s tem povezanim turizmom. Vrhunska vina bodo na Bizeljsko privabila čedalje več gostov.
Aleš Balon, ki je bil proglašen za mladega gospodarja leta, meni, daje dovolj razlogov, da se mladi odločijo ostati na kmetiji, čeprav te v Ljubljani prav čudno
ohranitev naravne in kulturne dediščine: “Dosedanje delo naše sekcije je bilo usmerjeno predvsem v ozaveščanje domačinov. Temu namenu je služil popis stavbne in naravne dediščine na Bizeljskem in nato obsežna razstava v Zadružnem domu jeseni leta 1999. Menim, smo moralno zavezali veliko število ljudi k spoštovanju dediščine, njeno zanemarjanje ali pa celo uničenje pa bo imelo za posledico slabo vest,” pravi Vlado Balon, predsednik Sekcije.” Omenjeno razstavo je sekcija postavila tudi v slovenskem
Ustavila naj ga ne bi niti državna meja Slovenije in Hrvaške. Toda...
Bizeljsko - meja držav ali meja ljudi?
Razen za časa nemške okupacije med drugo svetovno vojno Sotla nikoli ni bila državna meja, ljudje z obeh strani reke pa so bili vedno povezani tako sorodstveno kot gospodarsko. Bizeljanci so bili od nekdaj vezani na zagrebški trg, njihova vina so bila tam zelo cenjena in dedje so se v 30 km od-
oba mostova, ki čez Sotlo vodita na bizeljskem območju, pa sta zaradi meje neprehodna. Tisti, ki so nekdaj delali na Hrvaškem, pa so zdaj upokojeni, imajo manjše pokojnine kot tisti, ki so se upokojili v Sloveniji.
Bizeljsko na svojem
Prepričani v svoj prav se Bizeljanci tudi sprašujejo, kako naj zastavijo razvoj. Pri tem se na primer Branka Kovačič pridružuje tistim, ki so prepričani, da se “vse da prodati, vendar je treba iti na tržišče, ne moreš čakati doma”. Tudi Franc Kel-
danes, se pojavljajo že v zapisih iz preteklosti. Pri tem se vidi, da je bilo že doslej pri mnogih dogodkih v obtoku tudi precej bizeljske pameti. Nič čudnega torej ni, če želijo domačini tak sloves zdaj utrditi in predvsem obrniti sebi v prid. Gotovo bodo uspeli, če jih bo le dovolj. Število prebivalcev namreč stalno pada. Koga še in koliko od njih bo učila osnovna šola, bizeljska hiša učenosti, ki ima edinstven šolski vinograd in ki pozorno vzgaja male Bize-ljance, da bi zrasli v velike Bi-zeljance, ki imajo radi svoje Bizeljsko?
A«-	~'****?■■. “•-a?**	--	k;—i
Tudi to bi lahko bila bizeljska razglednica.
Osmo mesto še ni zagotovljeno
Krka Telekom po pričakovanju izgubila tekmo v Izraelu - Nocoj bodo Novomeščani v dvorani Leona Štuklja morali zmagati, če želijo v osmino finala
Novomeški kolesarji na Rodosu
NOVO MESTO - Minuli teden so kolesarji novomeškega moštva Krke-Telekoma nastopili na mednarodni dirki na grškem otoku Rodos. Najboljšo etapno uvrstitev med Novomeščani je dosegel Milan Eržen s 3. mestom v prvi etapi, v skupnem seštevku pa se je najviše uvrstil Vlado Miholjevič, in sicer na 12. mestu.
Med osnovnošolci Kostanjevica in Blanca
SEVNICA - Na področnem ekipnem prvenstvu Posavja v šahu za osnovne šole je v Boštanju med fanti zmagala Kostanjevica, med dekleti pa Blanca. Na rednem mesečnem turnirju šahovskega kluba Sevnica v pospešenem šahu je februarja zmagal Predrag Lazič, ki vodi tudi v skupnem vrstnem redu, medtem ko je na hitropoteznem turnirju zmagal Andrej Grilc, ki prav tako vodi tudi v skupnem vrstnem redu. (J. B.)
NOVO MESTO - Košarkarji Krke Telekoma so v 1. krogu Suprolige v Izraelu po pričakovanju izgubili srečanje z vodilnim moštvom skupine B, čeprav bi se, po njihovi igri v prvih treh četrtinah sodeč, tekma lahko končala tudi drugače. Novomeščani so se podobno kot na tekmi z Maccabijem v Novem mestu izvrstno upirali slovitemu tekmecu, njihova usoda pa je bila zapečatena, ko sta dobila četrto osebno napako
Črnomaljski upokojenci prvi
ČRNOMELJ - Na hitropoteznem šahovskem turnirju, ki ga je v počastitev občinskega praznika pripravilo Društvo upokojencev Črnomelj, so bili prvi črnomaljski upokojenci, 2. upokojenci iz Metlike, 3. iz Gradca in 4. iz Suhorja. Šahisti črnomaljskega društva invalidov pa so se udeležili področnega tekmovanja posameznikov v šahu v Logatcu. Na državno prvenstvo sta se uvrstila Mario Kadragič in Janez Dragoš.
Skupščina društva Partizan
SEVNICA - Športno društvo Partizan Sevnica vabi vse svoje člane, podpornike, poslovne partnerje in zainteresirano javnost na redno letno skupščino, ki bo v torek, 6. marca, ob 18. uri v sejni sobi Gasilskega doma Sevnica.
(J* KRKKZDRAVILIŠČK
HOTELI OTOČEC
TENIŠKI CENTER OTOCEC
OTOČEC - Teniški center Otočec je minulo soboto pripravil teniška turnirja za otroke in odrasle. Pri dvanajstletnikih je zmagala Jas-mina Kajtazovič, najmlajši pa so se pomerili v mini tenisu, kjer je največ spretnosti pokazal Vane Urh. Odrasli so zaigrali v igri naključno izžrebanih dvojic, kjer se je najbo-
lje izkazala dvojica Novak-Malešič. Člana Športnega društva Krka Teniški center Otočec Žiga Deržič in Nejc Klisarič pa sta igrala na odprtem prvenstvu Slovenije za fante do 16 let. Deržič se je uvrstil v prvi krog glavnega turnirja, Klisarič pa je tekmovanje zaključil že v kvalifikacijah.
Franjo Arapovič, ki je do tedaj dobro onemogočil Huffmana, in prvi ostrostrelec Krke Joseph Courtney.
Ko sta Arapovič in Čourtney sedla na klop, da bi se na parket vrnila v odločilnih zadnjih minutah, je igra novomeškega moštva dobesedno razpadla, vsak je začel igrati zase in za svojo statistiko, s tako igro pa se Mac-cabija ni dalo ugnati. Izraelci so izrabili priložnost in v času zmede v Krkinih vrstah hitro prišli do izdatne prednosti, ki jim je zagotovila zmago.
Po 15. krogu je še jasnejše, kako pomebna je bila zmaga Novomešča-nov teden dni pred tem na tekmi s Scavolinijo. V tem krogu sta namreč zmagala tudi oba neposredna tekmeca Novomeščanov za 7. oziroma 8. mesto. Sedmouvrščeni Oostende je namreč doma premagal beograjskega Partizana in s tem že za dve točki ušel Novomeščanom, devetouvr-ščeni Bayer pa je doma premagal Pau-Orteza in Krko Telekom spet prehitel na lestvici.
Namiznotenisači
zmagali
NOVO MESTO - Člani Namiznoteniškega kluba Novo mesto so v 4. krogu spomladanskega dela L državne lige s 6:3 premagali namiz-notenisače Radelj ob Dravi.
Zmaga
Žužemberčanov
ŽUŽEMBERK - Odbojkarji Žužemberka so v 17. krogu druge moške lige v gosteh s 3:0 premagali Lip Poljčane. V soboto, 3. marca, pa se bodo pred domačim občinstvom pomerili z moštvom Ljutomera.
Čeprav ima zaradi boljše razlike v točkah na medsebojnih srečanjih Krka Telekom še vedno prednost pred nemškim moštvom, vse kaže, da bo boj za osmo mesto, ki še vodi v osmino finala, trajal do zadnjega kroga. Zato bo nocojšnja tekma med Krko Telekomom in švedskim moštvom Plannja Basket, ki je Novome-ščane presenetilo v prvem delu tekmovanja v Suproligi, toliko pomembnejše. Morebitni poraz bi za Novo-meščane najbrž že pomenil slovo od nadaljevanja tekmovanja, na roke pa jim gre dejstvo, da Švedi nimajo nikakršnih možnosti, da bi se odlepili od dna lestvice, saj so do zdaj zmagali le dvakrat in zaradi tega ne bodo tako motivirani, kot so bili na prvi tekmi, ko so si vroče želeli prve zmage v Suproligi.
I. V.
Pintarič najboljši
NOVO MESTO - Na kegljišču Dolenjskega lista je z rekordnimi 978 podrtimi keglji zmagal Ljubljančan Primož Pintarič, iz domačih vrst pa je bil najboljši Gusti Markovič na desetem mestu. (N. G.)
Letna skupščina ŠD Partizan
SEVNICA - Športno društvo Partizan Sevnica, društvo za športno rekreacijo in športno vzgojo, vabi svoje člane, podpornike društva, poslovne partnerje, medije in zainteresirano javnost na redno letno skupščino društva, ki bo v torek, 6. marca, ob 18. uri v sejni sobi gasilskega doma v Sevnici. Po skupščini vabijo na pogovor ob pijači in prigrizku.
Debeli Martin zmagal v Ziirichu
Vztrajnostni plavalec Martin Strel je že četrtič dobil 12-urno preizkušnjo v Švici - Zdaj Misisipi
TREBNJE - Mokronoški vztrajnostni plavalec Martin Strel je v nedeljo nastopil na tradicionalnem dnevu plavanja v Zurichu in že četrtič ^magal. Tekme v plavanju na 12 ur seje tokrat udeležilo 29 plavalcev iz 12 držav, Martin pa se je v svoji
Atletski naslovi v prave roke
Naslovi dvoranskih članskih prvakov z Rovanom v Brežice, s Šimuničem v Dolenjske Toplice in z Božičevo v Novo mesto - Nosetova zaradi bolezni ob srebro
Dolenjski in posavski atleti tudi na dvoranskem članskem državnem prvenstvu v Šempetru pri Novi Gorici niso razočarali, na najvišjo stopničko zmagovalnega odra pa je uspelo stopiti trem. Med dekleti je zlato po pričakovanju pripadlo Katki Božič, ki je zadnje čase za slovenske tekmice nepremagljiva, pri fantih pa sta naslov državnega prvaka osvojila atleta, ki soju lani mučile poškodbe, Jure Rovan in Boštjan Šimunič.
Brežičan Jure Rovan, ki že drugo leto nastopa za celjskega Kladivarja, je tokrat v skoku s palico za več kot pol metra preskočil vse tekmece in zlahka potrdil svoj primat v tej tradicionalni brežiški disciplini, v kateri pa Brežičani nimajo več tako močne ekipe, kot so jo imeli pred leti.
Topličan Boštjan Šimunič seje za nastop v troskoku odločil šele dva tedna pred prvenstvom, saj še vedno ni povsem zdrav, vendar je kljub temu osvojil še en naslov državnega prvaka za Novoles iz Dolenjskih Toplic. Njegov uspeh je s srebrom dopolnila njegova klubska kolegica mladinka Manja Praznik, ki jo je premagala le slovenska rekorderka Anja Valant.
V	teku na 60 metrov z ovirami je nastopila doba Novomeščanke Katke Božič, ki je brez težav osvojila naslov najboljše v državi. Od novomeških atletov je medaljo osvojila tudi Gordana Dragišič, kije bila tretja v skoku v višino.
V	teku na 60 m je ob odsotnosti Alenke Bikar naslov osvojila Saša
Dobovčani so končno le zmagali
V13. krogu prva zmaga rokometašev Dobove v tej sezoni
Rokometaši Dobove so šele na 13. tekmi letošnjega prvenstva po 9 porazih in treh neodločenih izidih prvič zmagali, Trebanjci so bili v prvem polčasu na pragu senzacije na Kodeljevem, a se v drugem delu tekme niso mogli več upreti Prulčanom, še naprej oslabljeni Ribničani pa ne Trboveljčanom.
Trebanjci so v Ljubljani sijajno začeli tekmo s Prulami 67 in v 25. minuti že vodili s sedmimi zadetki prednosti (15:8). Likavec je spretno razigraval Šavriča, Kozomaro, Stojanoviča in Veselinoviča, v vratih pa je blestel David Imeperl. Domačini so do konca polčasa zmanjšali razliko, med odmorom pa jih je trener Kamenica prepričal, da so tekmo nadaljevali bistveno bolje, razigral se je Iztok Puc, in sanj Trebanjcev je bilo hitro konec.
Dobovčani so končno okusili slast zmage. Kljub nekoliko ležerni igri so večji del tekme vodili s tremi do petimi zadetki razlike. Deset minut pred koncem tekme so se jim gostje približali na 3 zadetke (25:28), a strah, da bi spet zapravili že dobljeno tekmo, je bil tokrat odveč, saj so minuto pred koncem povedli z devetimi zadetki prednosti in o zmagovalcu ni bilo dvoma, Dobova pa se je končno osvobodila predzadnjega mesta.
So pa Ribničani doživeli, kar je bilo pričakovati. S prisilno pomlajenim moštvom se v Trbovljah niso mogli resneje upirati tamkajšnjemu Rudarju, ki je že v prvem polčasu povedel z 9 zadetki prednosti, s tem pa je Inles Riko zdrknil na predzadnje mesto, ki se ga bo glede na razmere v klubu do konca prvenstva težko otresel.
Prokofjev, v predtekih pa je drugi najboljši izid dosegla Šentjernejčan-ka Maja Nose, ki pa v finalu zaradi bolezni ni zmogla napora in je predse spustila še Ljubljančanko Kristino Žumer (ŽAK), do brona pa ji je le uspelo priti.
Izidi, moški - palica: 1. Jure Rovan (Kladivar) 5,32; troskok: L Boštjan Šimunič (Novoles Dolenjske Toplice) 16,09, 6. David Smukovič (Fit Brežice) 13,89; ženske - 60 m: finale A: 3. Maja Nose (Šentjernej) 7,78, finale B: 3. Jasmina Salopek (Krka Telekom Novo mesto) 8,18; 60 m ovire: 1. Katka Božič (Krka Telekom Novo mesto) 8,52; troskok; 2. Manja Praznik (Novoles Dolenjske Toplice) 12,21; višina: 3. Gordana Dragišič (Krka Telekom Novo mesto) 1,60.
Krokar najboljši v Metliki
METLIKA - Minulo soboto seje zaključila občinska liga v malem nogometu, ki jo je pripravila metliška občinska športna zveza. V odločilni tekmi za prvo mesto je moštvo Krokarja s 3:1 premagalo Grabrovec in tako postal občinski prvak. Drugo mesto si je priigrala Gostilna Kapušin, tretje pa že omenjeni Grabrovec. Poleg pokalov najboljšim so vsem petnajstim moštvom podelili posebna priznanja, priznanje za "fair play” pa nogometašem Podzemlja. Skupno je bilo v ligi odigranih 105 tekem.
Krka premagala Radlje
NOVO MESTO-Namiznotenisači novomeške Krke so v 13. krogu tekmovanja v 1. ligi v gosteh s 6:3 premagali Radlje in so na lestvici z 12 točkami peti.
progi gnetel s še šestimi tekmovalci. Kot je povedal, so tokrat začeli zelo hitro, zato se je bal, da tempa ne bo zdržal in bo tekmo moral končati predčasno, a so se tekmeci kmalu umirili, Martin pa se je sprostil in uspešno končal 12-urno preizkušnjo, čeprav je preplaval kar 3 kilometre manj od svojega rekorda iz leta 1998, ko mu je v 12 urah v istem bazenu uspelo preplavati 43,1 km.
Strel še čuti posledice dvomesečnega plavanja od izvira do izliva Donave, čeprav je že precej bolje. Bolj kot z bolečinami v ramenih, ki so ga pestile celo jesen, ima zdaj težave s kilogrami, saj se je jeseni po koncu donavske avanture zredil kar za 14 kg in s tem za 4 kg presegel cent.
Njegov naslednji podvig naj bi bil nov rekord na reki Misisipi, za katerega je zbral že približno tretjino potrebnega denarja. Če mu do začetka preizkušnje v Ameriki ne bi uspelo zbrati dovolj denarja, se bo namesto tega lotil rekorda v neprekinjenem plavanju. Zdajšnji rekord ima Argentinec Antonio Abertondo, ki je brez prekinitve plaval 82 ur in v tem času premagal 452 km. j y
]iiJdjy števil
h
KOŠARKA
Suproliga, skupina B, 15. krog
MACCABI TEL AVTV : KRKA TELEKOM 83:67 (16:16, 38:34, 58:51); dvorana Yadelyahu, 10.000 gledalcev, sodnika: Tošev (Bolgarija) in Leemann (Švica).
KRKA TELEKOM: Anzulovič 7, Dončič 2 (2:2), Petrov 14 (9:10), Drobnjak 4 (1:4)tDavison 10 (2:2), Courtney 17, Capin 13.
MACCABI TEL AVIV: Brisker 4, Sharp 8 (1:1), Huffman 17 (5:5), Parker 17 (4:4), Shelef 14 (2:3), Burstein 6 (2:3), Čurčič 9 5:6), McDonald 8 (3:4).
Prosti meti: Maccabi 22:26,
' Krka Telekom 16:20.
Met za dve točki: Maccabi 26:57 (46%), Krka Telekom 12:23 (52%). Met za tri točke: Maccabi 3:8 (Parker, Sharp, McDonald), Krka Telekom 9:31 (Courtney 3, Capin 3, Petrov, Drobnjak, Arapovič po 1). Skoki: Maccabi 38 (31+7), Krka Telekom 43 (37+6). Osebne napake: Maccabi 23, Krka Telekom 25.
Ostali izidi v skupini B: TSV Bayer 04 Leverkusen : EB Pau-Orthez 88:79, Maccabi Tel Aviv : Krka Telekom 83:67, Efes Pilsen Carigrad : Iraklis Solun 88:65, Telindus Ostende : Partizan Beograd 94:88, Plannja Basket Lulea Scavolini Pesaro 78:85.
Hopsi: Rogla 79:82, Geoplin Slovan : Zagorje Banka Zasavje
1.	Maccabi Tel Ant
2.	Eles Pilsen Carigrad
3.	Partizan Beograd
4.	EB Pau-Orthez
5.	Iraklis Solun
6.	Scavolini Pesaro
7.	Telindus Ostende
15 12 3 1333:1119 27 15 11 4 1222:1131 26 15 10 5 1259:1259 25 15 8 7 1224:1178 23 15 8 7 1239:1240 23 15 7 8 1277:1236 22 15 7 8 1204:1258 22
101:91, Helios
Krka Telekom Union Olimpija Pivovarna Laško Geoplin Slovan Kraški zidar Rogla Helios
Kemoplast Alpos Triglav
10. Savinjski Hopsi
: Loka kava 87:71 21 20 1 1847:1540 41
20	19 1 1882:1313 39
21	14 7 1872:1780 35 21 13 8 1725:1650 34 2! 11 10 1591:1692 32 21 10 11 1744:1801 31 21 9 12 1685:1701 30 21 8 13 1855:1905 29 21 8 13 1570:1676 29 21 5 16 1640:1859 26
8.	TSV Baver 04 LeverknsenlS 510 1288:1338 20
9.	Krka Telekom 15 510 1149:1217 20
10.	Plannja Basket Lulea	15 213 1130:1349 17
Izidi in lestvica skupine A:
CSKA Moskva : ALBA Berlin 89:86, Montepaschi Siena: Croa-tia Split 76:81, Zepter Slask Wro-claw : BC Lietuvos Vilna 74:92, Panathinaikos Atene : Uelker Carigrad 84:77, ASVEL Villeur-banne : Maccabi Raanana 93:71; lestvica - 1. Panathinaikos Atene 26, 2. ZSKA Moskva 26, 3. Croa-tia Split 25, 4. Uelker Carivgrad
24,	5. ASVEL Villeurbanne 23, 6. ALBA Berlin 22, 7. Zepter Slask Wroclaw 22, 8. BC Lietuvos Vilna 20, 9. Montepaschi Siena 19, 10. Maccabi Raanana 18.
Liga Kolinska, 21. krog - TRIGLAV : KRKA TELEKOM 81:91 (11:26, 32:48, 63:68); športna dvorana Planina, gledalcev 1.000, sodnika: Poljanšek (Žiri), Povše (Ljubljana).
TRIGLAV: Stavrov 9 (1:1), Ožbolt 7 (0:1), Krejič 28 (9:10), Zonik 6, Primc, Čumič 11 (2:2), Troppan 20 (4:4).
KRKA TELEKOM: Anzulovič 5 (3:4), Jevtovič 3 (1:2), Dončič 10, Petrov 6 (4:4), Davison 11 (3:5), Grum 19 (5:6), Drobnjak 19 (5:5), Courtney 18 (2:4).
Prosti meti: Triglav 16:18, Krka Telekom 23:30. Met za tri točke: Triglav 7:22 (Troppan, Zonik po 2, Ožbolt, Krejič, Čumič po 1); Krka Telekom 4:18 (Grum, Dončič po 2). Osebne napake: Triglav
25,	Krka Telekom 24.
Ostali izidi - Kemoplast: Pivovarna Laško 96:102, Kraški zidar : Union Olimpija 57:82, Savinjski
11.	Zagorje Banka Zasavje 20 5 15 1603:1799 25
12.	Loka kava	21 3 18 1631:1929 24
ODBOJKA
1. DOL, ženske, 17. krog - TPV NOVO MESTO : HIT NOVA GORICA 0:3 (-20, -22, -15); športna dvorana Marof, gledalcev 200, sodnika: Indest in Lovrenčič (oba Maribor).
TPV NOVO MESTO: Horvat, Nenčeva, Muhič, Vernig, Rajak, Novinec, Štangelj, Majstorovič, Borki, Uhan, Čoralič, Križ.
Lestvica: 1. NKBM Meltal Maribor 51, 2. Kemiplas Koper 39, 3. Ljubljana 38, 4. HIT Nova Gorica 34, 5. ZM Ljutomer 30,6. B&L Utrip Šempeter 25, 7. TPV Novo mesto 15, 8. Formis Bell Miklavž 12, 9. Venus Frupi ŠOU 6, 10. Elektrologistika Ptuj 5.
ROKOMET
L SRL, 13. krog - DOBOVA : PIVKA PERUTNINARSTVO 34:27 (18:15); DOBOVA: Medved, Džapo 1, Plazar 4, Bogovič 6, Voglar 8, Barišič 1, D. Urbanč 7(1), Aljič 1(1), Deržič 3, Stanec 3, Supančič; PIVKA PERUTNINARSTVO: Sosič 6, Spasovič 5 (1), Hrvatin 5(1) itd. Sedemmetrovke: Dobova 3 (2), Pivka Perutninarstvo 3 (2). Izključitve: Dobova 12, Pivka Perutninarstvo 2 minuti.
MOBITEL PRULE 67 : TRIMO TREBNJE 31:25 (12:16); MOBITEL PRULE 67: Ficko 4, Milosavljevič 6 (2), Puc 7, Kastelic 3 itd; TRIMO TREBNJE: Im-perl, Šafarič 3, Hribar, Mežnaršič, Kozomara 5, Radelj, Kovač, Šav-rič 5, Veselinovič 5, Likavec 2, Pekolj, Gradišek 1, Stojanovič 4 (1), Škof. Sedemmetrovke: Mobitel Prule 67 3 (2), Trimo Trebnje 2(1). Izključitve: Mobitel Prule 67 12, Trimo Trebnje 6 minut.
AVTOMIKOLIČ RUDAR : INLES RIKO 35:27 (18:11); AVTOMIKOLIČ RUDAR: Senčar 7, Čop 11 (3), Stojakovič 5 itd.; INLES RIKO: Grm, M. Ilc, G. Ilc 10 (5), Košir, Vavtar, Krže 2, J. Ilc, N. Hojč 7, Mihelič 1, Kersnič, Mikolin 2, Josič, Mrhar 3, Škaper
2.	Sedemmetrovke: Avtomikolič Rudar 3 (3), Inles Riko 6 (5).Izključitve: Avtomikolič Rudar 4, Inles Riko 4 minute.
Ostali izidi: Celje Pivovarna Laško : Slovan 43:20, Prevent : Velika Nedelja 33:27 (17:12), Termo : Gorenje 20:26 (8:11).
Lestvica: L Celje Pivovarna Laško 25, 2. Mobitel Prule 67 22,
3.	Prevent 21, 4. Gorenje 19, 5. Avtomikolič Rudar 18, 6. Velika Nedelja 14, 7. Trimo Trebnje 12, 8. Termo 9,9. Slovan 8,10. Dobova 5, 11. Inles Riko 4, 12. Pivka Perutninarstvo L
Krka Telekom najmočnejša doslej
Čeprav poklicno kolesarsko moštvo Krke Telekoma letos šteje le devet kolesarjev, je najmočnejše do zdaj - Odšel Murn, prišli Filip, Bonča, Batič in Gimpelj
NOVO MESTO - Edino poklicno kolesarsko moštvo pri nas Krka Telekom bo letos nastopalo z najmanj kolesarji do zdaj, a je po mnenju direktorja novomeškega kolesarskega kluba Mirka Fifolta močno kot še nikoli do zdaj, čeprav jih je lani zapustil prvi mož ekipe Uroš Murn, ki letos nastopa za bivše moštvo Gorazda Štanglja italijansko Mobillveto.
Moštvo Krke Telekoma bo letos štelo samo devet kolesarjev, zaradi minimalnega predpisanega števila članov registriran pa je registriran tudi Sandi Papež, ki pa je kot trener prevzel močno ekipo kolesarjev do 23. leta. V poklicnem moštvu letos prvič ni Italijanov, edini tujec pa je izvrstni Hrvat Vlado Miholjevič, ki bo za Novomeščane vrtel pedala že peto leto, njegovo najmočnejše orožje pa je vožnja navkreber, kjer se lahko kosa z najboljšimi na svetu.
Največja moč Krkinega moštva je v izenačenosti, saj ima poleg Miho-ljeviča še štiri izenačene kolesarje, ki se lahko zelo dobro uvrstijo na etap-
nih preizkušnjah. V Novem mestu je ostal izkušeni Ljubljančan Boris Premužič, nekdanji zmagovalec dirke Po Sloveniji, v rodno mesto se je po dveh letih nastopanja v dresu nemškega Gerolsteinerja vrnil Branko Filip, ki je dirko Po Sloveniji dobil pred odhodom v Nemčijo. Želo veliko so Novomeščani pridobili z najbolj izkušenim slovenskim profesionalcem Idrijčanonj Valterjem Bončo, ki v .kolesarstvu prav gotovo še ni rekel zadnje besede. Kljub vsemu pa gre največ pričakovati od izjemno ambicioznega 24-letnega Novomeščana Martina Derganca, za katerega je to najbrž zadnja sezona v dresu domačega moštva. Martin, ki je lani zmagal na obeh največjih domačih preizkušnjah, dirki Po Sloveniji in na Veliki nagradi Krke, želi svetovno kolesarsko javnost opozoriti nase že v prvem delu sezone in si tako zagotoviti ugodno pogodbo z enim izmed najboljših tujih poklicnih moštev.Tudi za preizkušnje, kjer o zmagovalcu odloča ciljni šprint,
krkaši ne bodo brez možnosti, tako vsaj obljubljata domača mojstra šprinta Milan Eržen in Boštjan Mervar, ki se jima je pridružil obetavni Matjaž Batič, Ljubljančan, kije s 23 leti najmlajši član poklicnega moštva Krke Telekoma. Kot deveti član moštva je letos dobil priliko, da se izkaže tudi v poklicnem kolesarstvu, tudi Novomeščan Andrej Gimpelj, ki je veliko obetal med mladinci, v članski konkurenci pa se je utopil v povprečju, a ni obupal in morda mu bo letos le uspelo.
Medtem ko se bodo na dirkah v tujini novomeški kolesarji trudili zbrati čim več točk za lestvico UCL se bodo na domačih dirkah osredotočili na uspešne nastope na dirki Po Sloveniji in na Veliki nagradi Krke, medtem ko bodo na ostalih domačih dirkah novomeške barve zastopali člani ekipe do 23. leta, ki jo vodi Sandi Papež, v njej pa se je zbralo kar nekaj obetavnih kolesarjev, ki so jeseni zapustili mladinske vrste.
Odgovori, popravki in mnenja
Sporočilo bralcem
V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori, popravki in mnenja ”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen).
Dvoboj navijačev
DL št. 8, 22. februarja
V zvezi z zapisom gospoda Zupančiča in gospoda Klemenca v 8. številki Dolenjskega lista smo navijači košarkarskega kluba Krka Telekom, Žaboni, piscema žaljivega pisma in vsej javnosti dolžni pojasniti nekaj stvari, ki nekaterim samozvanim dolgoletnim privržencem novomeške košarke očitno niso poznane.
Navijaška skupina Žaboni ni nastala včeraj. Isti ljubitelji športa in košarke smo za novomeške košarkarje navijali že pred dvajsetimi leti, ko so igrali v tedanji republiški in drugi zvezni (jugoslovanski) ligi, ves ta čas pa smo navijali tudi za novomeške kolesarje, ki jih hodimo vsako leto vzpodbujat na dirko Po Sloveniji na Vršič, predlani pa smo zanje tri dni navijali tudi na svetovnem kolesarskem prvenstvu v Veroni. Ker nas je večina doma v Žabji vasi, smo se odločili za ime Žaboni. Ni nam jasno, zakaj vas moti naše ime, ki ste ga označili za ponesrečeno. Večina navijaških skupin nosi angleška imena, mi pa se ne sramujemo maternega jezika, zato smo sprejeli ime, ki se nas je prijelo in je slovensko. O slovenskem izvoru imena se lahko prepričate v slovarju slovenskega knjižnega jezika. Bi vam bilo ljubše, če bi si nadeli ime Green Krka’s Boys?
Žaboni smo organizirana skupina, naš vodja pa ni g. Sladič. On niti ni član navijaške skupine Žaboni, saj si sam kupi karto in se nam pridruži šele na tribuni. V svoje vrste pa sprejmemo vsakogar, ki ima rad košarkarje Krke Telekoma in je pripravljen sprejeti naša pravila navijanja. Smo za glasno navijanje in k temu spodbujamo tudi druge gledalce, vendar poznamo meje in nismo nasilni in organizatorjem tekem ne povzročamo težav, zato smo bili že večkrat deležni pohval policistov in varnostnikov na tekmah v Ljubljani, Laškem in nazadnje v Šentjurju. S sabo jemljemo tudi mlajše navijače, nekateri med njimi so še otroci, zato je naša odgovornost toliko večja, saj jih moramo pripeljati domov cele in zdrave.
Ker spremljamo kašarko že desetletja, se nanjo tudi nekaj malega spoznamo. Vsako tekmo nam doma posnamejo in jo kasneje temeljito pogledamo in analiziramo napake sodnikov, igralcev in trenerja. Navijamo za svoje moštvo, vendar smo, kadar igra slabo, tudi kritični. Tako kot general odgovarja za vojsko, je za moštvo odgovoren trener. Menimo, da je tudi naše kritično navijanje pripomoglo, da se je Krka Telekom izmotala iz krize in so novomeški košarkarji na tekmi s Scavolinijem pokazali, da ' znajo igrati vrhunsko košarko.
Po mnenju gospoda Zupančiča in gospoda Klemenca navijamo slabo in košarke ne poznamo. Najbolje bo, če se za mnenje o našem navijanju obrnejo na košarkarje, ki se nam po tekmi vedno zahvalijo za dobro navijanje, nam stisnejo roke in z nami poklepetajo.
Za konec vabimo vse novomeške ljubitelje košarke naj se nam pridružijo pri glasnem navijanju, vendar naj, če so še tako jezni na sodnike, ne mečejo vžigalnikov in kovancev na igrišče. To je lahko nevarno za košarkarje pa tudi drago za klub, ki mora zaradi takih neumnosti plačevati visoke kazni. Saj vsi skupaj želimo košarkarjem samo dobro.
ŽABONI
Soočenje mnenj v Glasilu občanov
DL št. 8, 22. februarja
Članek Soočenje mnenj mag. Janeza Slaka, direktorja občinske uprave, smo nameravali objaviti v februarski številki Glasila občanov skupaj z mojimi utemeljitvami, ker njegov članek vsebuje nekatere neresnice. Ker mi je objavo članka skupaj z mojim komentarjem mag. Slak pisno prepovedal sem objavo umaknila.
Kaj pomeni v zaključku njegovega članka zapisana misel, da že nekajkrat niso bili objavljeni članki občinske uprave? Gre za en sam sporen primer iz leta 2000 z naslovom Nekorektno poročanje s sej OS, za katerega je uredniški odbor trikrat pisno zaprosil za podpis, a se pod omenjeni članek nihče iz občinske uprave (torej tudi mag. Slak ne) ni hotel podpisati. Ne vem pa, kako bi mag. Slak, ki se tako rad sklicuje na dosledno izvajanje po črki zakona, razložil “shranjevanje” mnogih dopisov, ki pridejo na občinsko upravo tudi po večkrat, v predalih, da nikakor ne najdejo poti do odborov, kaj šele do ustrezne obravnave na sejah občinskega sveta.
Seje uredniškega odbora imamo v občinski stavbi in v zvezi s tem ni težav, vendar pa glavna in odgovorna urednica in ostali člani uredniškega odbora nimamo na občini ustrezne pisarne s telefonom, računalnikom in ostalim, kar je za tako delo potrebno, zato časopis dejansko nastaja v zasebnem prostoru z uporabo zasebnega telefona, računalnika... Vedeti moramo, da je Glasilo občanov časopis občine Trebnje, uredniški odbor je bil določen na občinskem svetu, zato bi morala občinska uprava omogočiti kar najboljše pogoje. Pri administrativnih delih bi vsekakor potrebovali pomoč občinske strokovne službe, vendar občinska uprava v tej smeri še ni naredila ničesar. Izplačila sejnin za uredniški odbor kot za ostale odbore in komisije, ki delujejo v okviru občinskega sveta in občinske uprave, so zakonita, sicer bi jih mag. Slak že ukinil. Zneski, navedeni, v članku mag. Janeza Slaka, so bruto zneski, kar je omenjeni “pozabil" napisati.
Vse zapisnike naših sej dobiva tudi mag. Slak. Hkrati z zapisniki so bili pravočasno posredovani popisi stroškov kakor tudi predlogi za račune za naročene reklame in ostale naročene objave, ki jih je v letu 1999 in do maja 2000 izstavljala občinska uprava. Z novo pogodbo v aprilu 2000 je bila ta obveznost prenesena na tehničnega sodelavca. Tako je bil občinski upravi sproti posredovan popis stroškov in hkrati višina prihodkov, ki smo ga člani uredniškega odbora ustvarili z objavo reklam, oglasov, zahval in čestitk. Čeprav tega na posamezno številko ni tako veliko, ker želimo biti v prvi vrsti
informativni časopis, pa smo v času od avgusta 1999 do marca 2000 ustvarili 378.588,00 tolarjev dodatnega prihodka, ki se je stekel v občinski proračun, hkrati pa za isto obdobje za skupno 7 izdanih številk prikazali 107.000,00 tolarjev stroškov (navedeni so neto zneski). Na mnoga opozorila glavne in odgovorne urednice, da se članom uredniškega odbora in ostalim dopisnikom le izplača minimalni honorar iz ustvarjenega prihodka, je g. direktor zagotavljal, da to ni mogoče, ker se prihodek od teh storitev “utopi v proračunu”, in to toliko časa, da je prva pogodba potekla in je lahko slovesno izjavil, da stvari za nazaj ni mogoče reševati.
Aprila 2000 je bila sklenjena nova pogodba z istim tehničnim sodelavcem. Tudi vnaprej smo sproti dostavljali stroške (največ za 3 številke skupaj), a do tega trenutka še nimamo nobenega izplačila razen sejnin. Stvar je problematična, ker ni mogoče dobiti dopisnikov, ki bi po večkrat šli zastonj na teren, sedeli na sejah, spremljali različne prireditve, za svoj denar razvijali fotografije itd. Ko pa bomo seznanjeni, da delavci občinske uprave, tudi mag. Janez Slak, te naloge izvajajo kot častne in zastonj, se bomo s tem strinjali tudi mi. Glede na navedeno, ni mogoče govoriti o moji površnosti, kot je navedeno v članku, ampak o površnosti koga drugega.
Izraz “etnično čist” nas spominja na groze, ki so se dogajale v balkanskih vojnah, zato me njegova uporaba v primeru uredniškega odbora preseneča. Kot glavna in odgovorna urednica nisem imela nobenega vpliva na sestavo uredniškega odbora, ki gaje imenoval občinski svet. Mislim pa, da direktor uprave in občinska uprava morata ne glede na sestavo uredniškega odbora nuditi ustrezno administrativno strokovno pomoč.
IVANKA VIŠČEK, glavna in odgovorna urednica Glasila občanov
Kako je padla humanitarna država
DL št. 7, 15. februarja
Dne 29.1.2001 smo na Občini Črnomelj prejeli obvestilo Urada za priseljevanje in begunce o že izvršeni nastanitvi prosilcev za azil v Nastanitvenem centru Črnomelj. Kot župan Občine Črnomelj se s takšno odločitvijo Urada nisem mogel strinjati, pa ne zaradi tega, ker bi sovražil tujce ali ker ne bi razumel problematike azilantov, temveč zaradi neprimernosti lokacije Nastanitvenega centra.
Z razvojem poslovne cone Majer je ta lokacija dobila povsem drug značaj, kot ga je imela pred desetimi leti, ko so bili tu nastanjeni prvi begunci. Še vedno menim, da je lokacija na vhodu v poslovno cono Majer, v neposredni bližini varstve-no-delovnega centra, vrtca in stanovanjskega naselja neprimerna tudi kot začasna lokacija za nastanitev prosilcev za azil.
Problematiko naselitve prosilcev za azil je 30. januarja 2001 na 20. redni seji obravnaval tudi občinski svet Občine Črnomelj. Res je, da so bile razprave nekaterih svetnikov tudi ostre in neprimerne, zato sem pozval k strpnemu reševanju problema, predvsem pa k zaupanju v dano obljubo Urada, da bodo prosilci za azil iz Nastanitvenega centra v Črnomlju še do konca tedna (4.2.2001) preseljeni. V ponedeljek, 5.2.2001, ko sem obiskal Nastanitveni center, so prosilci za azil že bili preseljeni.
Problem azilantov je vseslovenski problem in dejstvo je, da se bo Slovenija z vstopom v Evropsko unijo s tem problemom še toliko intenzivneje srečevala. Menim, da bo odločilno vlogo pri reševanju te problematike z ustreznim strateškim pristopom imela država, lokalne skupnosti pa bomo prav gotovo pri tem morale sodelovati z veliko strpnostjo in razumevanjem specifičnosti problematike ljudi ne glede na barvo kože, jezik ali vero.
ANDREJ FABJAN, župan Občine Črnomelj
Poznate naravno dediščino?
DL št. 8, 22. februarja
Pred dnevi je bila ob črnomaljskem občinskem prazniku v tukajšnjem Pastoralnem centru predstavitev brošure "Naravna dediščina v ob-
čini Črnomelj" avtorice Mire Ivanovič in sodelavcev z Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto. Predstavitev je bila zanimiva in zahvala gre tudi občini, da podpira in spodbuja raziskave na tem področju.
Poslušalci, ki pa nas žal na predstavitvi ni bilo veliko, smo odšli domov polni vtisov o tem, da naša skromna Bela krajina skriva toliko zanimivosti in lepot. Tako marsikdaj ne bomo več v zadregi, kam na nedeljski izlet. Vendar sem na predstavitvi pogrešala učitelje in gostince. Ne morem se izogniti vtisu, da smo še vedno zaplankani v svojih dvoriščih in čakamo, da nam bo kdo kaj prinesel na krožniku. Učitelji, ki bi prišli na predstavitev, bi veliko lažje prišli do idej, kako navdušiti učence za lepoto njihove ožje domovine. Se morda udeležujejo samo tistih prireditev, ki jim jih priporoča ravnatelj? Kako je s kvaliteto dela tistih, ki opravljajo le nujna dela, a sami nimajo interesa za širjenje obzorij, pa vemo.
V Črnomlju lahko na prireditvah na prste ene roke preštejemo pedagoge. Najbolj žalostno pa je takrat, ko nastopajo njihovi učenci, a ne zmorejo toliko časa, da bi jim prišli zaploskat in jih potem pred razredom pohvalili. Tudi gostinci bodo morali ubrati druge strune. V turistični ponudbi ne bosta več dovolj le jagenjček in odojček, ampak bodo obiskovalcem morali pokazati tudi lepote Bele krajine.
VIKA LOZAR Črnomelj
Beta - veriga ali zrcalo?
Če bo tudi do vas prišlo pismo, ki kliče nad vas (ne)srečo, vsaj počakajte, preden kliknete!
‘Gre za potegavščino, poteg tega pa je pošiljanje verižnih pisem v nasprotju s pravili dopustne uporabe omrežja Arnes. Če takšno sporočilo prejmete, ga posredujte na elektronski naslov: abuse@arnes.si, nikakor pa nanj ne odgovarjajte in ga ne razpošiljajte na druge naslove. ” 5 tem obvestilom je Arnesov helpdesk prekinil serijo verižnih elektronskih sporočil. Ta so vsa obljubljala denarno nagrado novim pošiljateljem za vsak na novo dodani naslov in za vsakega novega prejemnika sporočila. V ta cirkus), so se pustili zvleči celo ljudje, ki sicer delujejo kot resni, trezni, samostojno misleči in odgovorni. Morda so prav zato pošiljatelji mislili, da se bo najtežje dalo z verižno pošto pretentati domnevno neukega Posavca. Kakor koti je, “resni", “samostojno misleči" itd. mi v mailu obljubljajo 241 USD za vsak novi naslov, ki ga bom dodal seznamu in nanj posla! omenjeno obljubo v imenu Billa Gatesa. Ta naj bi stal za celotnim poskusnim “projektom, v katerem a preizkuša novo verzijo Beta ". Nekdo mi je zatrjeval, da je že prejel nakazanih 24.100 USD...
Vse skupaj me je spomnilo nekega drugega Pisma, ki da je krenilo na pot že davnega leta Gospodovega in še vedno kroži. Med kroženjem po vsem svetu spotoma prinaša srečo vsem tistim, ki sodelujejo in pošljejo po deset njegovih kopij naprej svojim prijateljem. Tistim, ki zanemarijo Njegov klic, Pismo (čiste ljubezni in dobrote) maščevalno grozi z nesrečami, nezgodami, katastrofami, boleznimi,
Želja po boljši prihodnosti
Odprto pismo Društva SOS telefon slovenski javnosti o problemu prebežnikov - Proti nestrpnosti in ksenofobiji
LJUBLJANA - V zadnjem času se veliko govori o ljudeh, ki so jih v našo državo za visoko ceno prepeljali organizatorji ilegalnih prehodov meje. Bolj malo obsojajočih besed pa slišimo na račun tistih, ki služijo z nesrečo drugih. Medijem in politiki je uspelo obrniti pozornost k pre-bežnikom, kot da so kriminalci, ki se jih je potrebno bati, oni, ne pa tisti drugi, ki jih sistematično, organizirano in protizakonito vodijo čez mejo. Če pa prebežniki že ne veljajo za kriminalce, pa so nam baje nevarni iz drugih razlogov - ker smrdijo, zaradi nalezljivih bolezni.
Socialna situacija v Sloveniji ni rožnata. Ljudi, ki živijo iz dneva v dan in nimajo sredstev za osnovne življenjske potrebščine, je preveč in vedno več. Zatočišče za prebežnike državo res veliko stane. Toda ali smo prepričani, da bi denar, ki ga država nameni zanj, dobile socialno ogrožene družine? Ali mislimo, da bi s tem denarjem rešili problem revščine v Sloveniji? Prebežniki niso vzrok za te probleme. Vzrok je takšna ali drugačna socialna politika slovenske vlade, neobčutljivost slovenskih ljudi. Edina krivda prebežnikov je verjetno njihova želja po boljšem življenju. Zagotovo so vsi upali, da bodo na cilju svoje poti naleteli na razumevanje in pomoč. Podobno, kot so upali mnogi Slovenci, ki so v različnih preteklih obdobjih prisilno ali po svoji volji odhajali živet in delat v različne države po svetu. Prebežniki so morda “zmotili naš mir”, vendar zato še niso zločinci. So preprosto ljudje, ki si zaslužijo spoštovanje, tako kot si ga mi. S sovražnim odnosom do njih bomo največ sami izgubili.
S tem pismom izražamo podporo “miroljubni manifestaciji, pripravljeni v znamenje solidarnosti s prebež-nicami in prebežniki, združeni s pro-
Slovo od leta 2000
Mnogi učenjaki so preroško dejali, da v letu 2000 bo konec sveta.
In tako v kosti so strah nam pognali, saj smo se bali tega gorja.
Povsod so grozljiva bila obvestila, kaj nam v tem letu zgodilo se bo, češ da se zemlja v prah bo zdrobila in da se nam bliža to zadnje slovo.
Jasnovidci neuki pa so le modrovali, saj od tega prav nič zgodilo se ni.
Zato so v zmoti veliki ostali in vsi smo prestali te hude skrbi.
V tisočletje že tretje so nam odprla se vrata in življenje si boljše vsakdo želi, da pa prihodnost bi naša bila bolj bogata, le družno gradimo si srečnejše dni.
FRANC KOČEVAR, Bajanja vas
testom proti širjenju ksenofobije, rasizmov, fašizmov in drugih oblik nestrpnosti v našem okolju,” ki jo je v 21. februarja pripravil Urad za intervencije. Slovensko vlado, stranke in politike pa pozivamo k jasno artikuliranemu nestrinjanju z vsemi oblikami nestrpnosti ter k učinkovitejšemu in hitrejšemu urejanju nastalih razmer ter k spremembi naziva Centra za odstranjevanje tujcev, ker izraža nestrpnost in nečloveški odnos do tistih, ki tam prebivajo.
ŠPELA VESELIČ Društvo SOS telefon Ljubljana
Turistično društvo dobilo svoje prostore
LOŠKI POTOK - Na zadnji seji upravnega odbora potoškega turističnega društva so lanskoletno jesensko razstavo “Živalski svet naših krajev", ki jo je društvo skupaj z lovskima družinama iz Drage in Loškega Potoka pripravilo v dvorani gasilskega doma v Podpreski, ocenili kot zelo uspešno. Društvo za februar in marec pripravlja štiri predavanja, in sicer o naravni in kulturni dediščini, dediščini kočevskih Nemcev, dejavnosti kmečkih žena in urejanju vrtov in cvetja, na pomlad pa bodo začeli z označevanjem za kolesarjenje primernih poti in cest. Predlog, da bi uvedli ocenjevanje najlepše urejenih nasadov in hiš, so odložili za prihodnje leto. Ker si društvo kljub prizadevanjem ni pridobilo prostorov bivšega Turistično informativnega centra, jim je župan Janez Novak namenil pisarno v stavbi občinske uprave.
Čakajo na sanacijo sanacije
VELIKE LAŠČE - V avgustu je podjetje Hidrotehnik izvajalo sanacijska dela v potoku Kovparica v bližini Karlovice. V novembru so dodatno prišli sanirat strugo. Del so jo obložili, saj je narasla voda spodkopavala bregove, v delu pa so postavili talne pragove za umirjanje vodnega toka. V del struge, ki je bil dodatno poglobljen, je voda nanesla precej materiala. Od obljube, da bo podjetje to saniralo, je preteklo precej vode, kadar je z dodatnim materialom ob padcu gladine potoka povsem onemogočilo pretok vode. Tako je okoli 400 metrov stare struge med naseljema Polzelo in Karlovica ostalo suhe. Voda si je našla pot po dodatni strugi, kije bila po potrebi namenjena razbremenjevanju glavne. Prebivalci sedaj čakajo na sanacijo sanacije, ki ne bi bila potrebna, če bi izvajalec del že prej upošteval izkušnje krajanov.
B. Ž.
smrtjo, skoraj s Sodomo in Gomoro. Navaja tudi v svetu razvpite primere takega maščevanja ...
Napredujemo: nekoč je bilo to pismo obarvano bolj nevtralno mistično, a so v njem nastopali laiki. Zaradi rdečih oblastnikov, seveda. Sedaj v njem skoraj mrgoli svetnic in svetnikov, namesto klasičnih pisem uporabljajo pošiljatelji elektronski medij...
Vse se spreminja - razen človeka. V svoji srži je namreč človek še vedno ostal primat, ki se boji vsega neznanega, ki v bistvu tudi ve strahovito malo in si v svoji revi pomaga z zaklinjanjem, žebranjem, uroki, vedeževanjem... Ko gre za lastno kožo ali za tiste, ki jih ima resnično rad, pride prav čisto vse! Pred tem strahom ga ne more obvarovati noben tehnološki napredek. Zato, ker je pri vsem raziskovanju in prodiranju v neznano človek vseskozi najmanj naredil na lastnem razvoju! Preprosto: sebe ni prilagodil neverjetnim lastnim dosežkom ali odkritjem civilizacije in tehnološkega napredka. Ostal je neznaten, pohlepen, prestrašen in vendar brezvesten. Zato lahko nanj pritiskajo taka sporočila. Priznam, da se tudi sam počutim nelagodno ob tolikšnih grožnjah in da vedno, ko prejmem takole pismo ati sporočilo (in to se zgodi vsakih nekaj let), kar goreče intimno pomislim na roditeljico in vso ostalo žensko sorodstvo tistega, ki me je uvrsti! med prejemnike. Ne razpošljem ga naprej.
Sploh nimam volje, da bi ugibal, komu vse to služi ali prinaša korist. Samo pomislim, kakšen bi bil naš planet, če na njem pred skoraj pol tisočletja ne bi prevladal evrocentrizem s svojimi vrednotami. Če bi (recimo) svet preplavila kultura ameriških Indijancev. Pri njih so častili in varovali mater Naravo, od nje so jemati samo za potrebo in zlato je imelo zgolj postransko (estetsko) vrednost...
I. KASTELIC
Treba se bo vzeti v roke
Težko se je sprijaznili z ugotovitvijo, da si potisnjen na stranski tir, kajti v svoji zaverovanosti vase si celo prepričan, da si v središču dogajanja. A celo pri stanju voda v naših rekah nacionalni radio nazadnje pove, kako je s Kolpo v Radencih. Tudi z vsem drugim je podobno: Beta krajina je na repu državice in le škandal jo pljuskne iz anonimnosti na prvo stran rumenega tiska. Sicerje kar lepo število Slovencev, ki ne znajo Črnomlja, Metlike in morda še Semiča zarisati na “nemi" zemljevid Slovenije.
V	knjigi Kdo je kdo, ki predstavlja znane Slovence, boste zaman iskali Belokranjce, tudi Dolenjcev ni v njej, da bi se lahko pohvalili s količino. Pa bi se verjetno na sončni strani Gorjancev le našla kakšna dama ali gospod, katerega ime si bi zaslužilo biti natisnjeno. Premoremo, Belokranjci namreč, kar nekaj pesnikov, pisateljev, kiparjev, režiserjev, filmskih in televizijskih igralk in igralcev, popotnikov, estradnikov in kar je še omembe vrednih ljudi, ki bi jih lahko brez sramu postavili ob bok podobnim osebam na Kranjskem, pa še rdeti nam ne bi bilo treba. Toda o njih niti besedice niti črke. Vem, da so dolenjsko-betokranjski priza-deteži spisali protestno pismo, ki je romalo v belo Ljubljano, in prepričan sem, da bodo odgovornemu (če je sploh kdo) ostali na glavi vsi lasje v naravni podobi (brez krivljenja).
V	knjigi Kdo je kdo zamolčani so morda le dobili lekcijo, iz katere so se naučili vsaj to, da se bo treba vzeti v roke in poskrbeti za lastno promocijo. Zalizovanje v hišico resnične ali narejene skromnosti slej kot prej pripelje do anonimnosti ali, kar je še hujše: do zamolčanja. Živimo pač v času, ko nekaj ne obstaja, če ni zabeleženo, natisnjeno.
TONI GAŠPERIČ
Jubilej kegljačev Rudarja
KK Rudar iz Črnomlja ob 20-letnici kluba in občinskem prazniku pripravil odprlo prvenstvo v kegljanju za pokal Bele krajine
KANIŽARICA - Pred dvema desetletjema so rudarji sedaj že nekdanjega rudnika rjavega premoga Kanižarica ustanovili Kegljaški klub Rudar Črnomelj. Rudnik je v Kanižarici pri Črnomlju zgradil tudi kegljišče, ki je zadnjih nekaj let v zasebnih rokah, klub pa ga ima v najemu. To štiripasovno avtomatsko kegljišče je tudi edino v Beli krajini, kije registrirano za tekmovanja.
Kot je ob nedavnem jubileju kegljaškega kluba Rudar povedala njegova predsednica Tončka Benetič, so vanj včlanjeni kegljači in kegljačice iz vse Bele krajine. Člani so trenutno vodilni v tretji državni ligi, članice pa tekmujejo v prvi državni B- ligi. V različnih tekmovalnih disciplinah
tekmujejo tudi dečki in deklice ter mladinci in mladinke. Enajstletna članica Nina Modrinjak pa je trenutno državna rekorderka v svoji disciplini. „V našem klubu se trudimo, da bi se povečalo zanimanje za kegljanje in da ga ne bi ljudje napačno dojemali kot gostilniški šport. Zato izobražujemo svoje trenerje, imamo lastne sodnike," je dejala Benetičeva.
V okviru črnomaljskega občinskega praznika ter ob svojem jubileju je Kegljaški klub Rudar pripravili odprto prvenstvo v kegljanju za pokal Bele krajine, na katerem so nastopili tudi najboljši slovenski kegljači in kegljačice. Tovrstno tekmovanje so pripravili prvič, načrtujejo pa, da bo postalo tradicionalno. M. B.-J.
ČESTITKE NAJBOLJŠIMA BELOKRANJCEMA - Na odprtem prvenstvu v kegljanju za pokal Bele krajine, ki ga je ob jubileju pripravit kegljaški klub Rudar iz Črnomlja, so se pri ženskah najbolje uvrstile Silvana Belcian, KK Triglav Kranj (441 kegljev), Martina Žvab, KK Rudar Črnomelj (441 k.) in Biserka Petak, KK Miroteks Celje (436 k.). Pri moških pa so se najbolj odrezali Boris Benedik, Iskra Emeco Kranj (1.070 k.), Primož Pintarič, BTC Ljubljana (960 k.), in Darko Bizjak, Prosolstiking Ljubljana (928 k.). Poleg omenjenih klubov so nastopili tudi kegljači iz KK Rudar Trbovlje. Najboljšima belokranjskima kegljačema Martini Žvab in Vladimirju Maku, ki se je z 870 podrtimi keglji uvrstil na 6. mesto, je prva čestitala predsednica kluba Tončka Benetič (na desni). (Foto: M. B.-J.)
VESELJE - Praznovanje se je zaključilo v zgodnjih jutranjih urah in kapelska godba, njen "talisman ”, in prijatelji so ji zaželi srečno pot v Kopenhagen.
V Artičah zapeli z zmagovito Nušo
Po zmagi na Emi 2001
ARTIČE - Nuša Derenda, ki se je je že prijel vzdevek kraljica slovenskega popa bo po zmagi na EMI 2001 zastopala maja našo državo na Eurosongu 2001 na Danskem. Uradno še nima svojega Fan cluba, vendar ima kljub temu veliko privržencev po vsej Sloveniji. Najbolj zvesti so ji seveda njeni domačini iz okolice Brežic. Ko se je po zmagi na EMI vrnila ob dveh po polnoči domov v Artiče, jo je čakalo presenečenje. Poleg njenih domačih in prijateljev, ki so komaj čakali na srečanje, ji je v pozdrav zaigral Pihalni orkester iz Kapel - iskreni prijatelji, ki Nuškino petje cenijo in z njo sodelujejo že od prvih nastopov. Skupaj z Nušo so prišli v Artiče tudi ustvarjalci njene glasbe, Matjaž Vlašič in Boštjan Grabnar ter njuni back vokalistki. Veselju ni bilo konca. Po uvodnem šampanjcu sta godbenikom priskočila na pomoč z igranjem harmonike tudi Nušin mož Franci in Boštjan Grabnar.
I. U.
Za dan žena
METLIKA - Občinska zveza prijateljev mladine iz Metlike vabi na ustvarjalne delavnice “Okraski za dan žena”, ki bodo v ponedeljek, 5. marca, ob 16. uri v OŠ Suhor in v torek, 6. marca, ob 16. uri v knižnici na Radoviči ter istočasno tudi v sejni sobi (na Pun-gartu) v Metliki. Izdelali si boste darilca k voščilu za dan žena.
Rock Otočec bo!
Prijavljenih več neuveljavljenih skupin kot lani
NOVO MESTO - Na natečaj za še neuveljavljene glasbene skupine, ki ga je Festival Novo mesto kot organizator našega največjega rock festivala razpisal za letošnji nastop na Rocku Otočcu, je zelo dobro uspel, čeprav je bil eden od pogojev, da nastopajoči ne smejo pozivati k nasilju, nestrpnosti in uživanju drog. Kljub polemikam o ustreznosti teh zahtev je organizator vztrajal pri njih. Predstavnik organizatorja Franci Kek je bil odločen: “Glasbeniki so sooblikovalci Rocka Otočca, in če nimamo podobnih pogledov na festival, ne vidim smisla, da ga sploh organiziramo. Če ne bo vsaj 118 prijavljenih mladih glasbenih skupin, toliko kot jih je bilo lani, Rocka Otočca letos ne bo".
Rok za prijave se je te dni iztekel in na zadovoljstvo mnogih seje prijavilo kar 205 glasbenih skupin, torej precej več kot lani. 12 najboljših se bo predstavilo na festivalu, ki bo od 6. do 8. julija na letališču pri Novem mestu. Poleg njih bodo seveda nastopili tudi znani domači in svetovni izvajalci. Z velikim številom prijav so mladi glasbeniki pokazali, kakšne so njihove vrednote, da si ne želijo nasilja, nestrpnosti in pozivanja k uživanju prepovedanih drog.
VISOK ŽIVLJENJSKI JUBILEJ -Jožefa Jurovič ali, kol ji po domače pravijo, Zefka, z Jarčjega Vrha pri Bučki je 19. februarja praznovala svoj 95. rojstni dan. Prav na ta njen visoki življenjski jubilej so jo na domu obiskali in jo razveselili škocjanski župan Janez Povšič, predstavnica KORK Bučka Silva Mar-jelič, predstavnica DPŽ Bučka Ljuba Hočevar in otroci podružnične šole. Vsi skupaj so najstarejši krajanki Jarčjega Vrha, ki je še danes zelo čila, zaželeli predvsem trdnega zdravja. (Foto: L. H.)
Razdelili 500 kresničk
Načrti SPV
ČRNOMELJ - Preventivno delo na področju črnomaljske občine v cestnem prometu postaja vse večja skrb tukajšnjega Sveta za preventivo in vzgojo (SPV) v cestnem prometu ter policijske postaje. Posebna skrb je namenjena dvigu varnostne prometne kulture, razvijanju humanih in solidarnih odnosov med sovozniki in drugimi udeleženci v prometu. Svet aktivno sodeluje tudi na področju reševanja prošenj in pobud KS ali občanov (nepravilno parkiranje, obnova cestnih označb...). Po besedah predsednice SPV Dragice Jankovič skupaj s policijo in Zvezo šoferjev in avtomehanikov vsako leto ob začetku šole organizirajo preventivne akcije.
Policija in svet sta v leto 2001 stopila z roko v roki z jasnimi cilji, da bodo ceste v njihovi lokalni skupnosti čim manj krvave. Predšolskim in šolskim otrokom so v izobraževalnih ustanovah pripravili in razdelili pobarvanke Moja prva prometna knjižica, najmlajšim pa tudi kocke z navodili za pravilno obnašanje otrok v prometu. SPV Črnomelj se je pridružila tudi preventivni akciji PU Novo mesto z naslovom Otroci svetujejo staršem. Statistika kaže, da je bilo na območju črnomaljske občine lani največ žrtev med odraslimi pešci, ki izven naselij oz. na neosvetljenih delih cest niso uporabljali kresničk in svetlečih odsevnikov. Zato so takoj nabavili in že razdelili 500 odsevnikov. Obenem opozarjajo vse udeležencev v cestnem prometu na upoštevanje prometnih predpisov, na strpnost in uveljavljanje načela zaupanja.
DRAGICA JANKOVIČ predsednica SPV Črnomelj
Mesec kulture v litijski knjižnici
LITIJA - Litijska Matična knjižnica dr. Slavko Grum je mesec kulture obeležila s predstavitvijo knjige “Vranov let v svobodo" in večerom slovenskega pesnika. Omenjeno knjigo je napisal avstralski prostovoljec v drugi svetovni vojni in vojni ujetnik Ralph Churches, ki je s skupino ujetnikov na begu, katerega so vodili partizani, prečkal tudi reko Savo v litijski občini. Literarnega večera s pesnikom, prevajalcem, novinarjem in urednikom Jožetom Šmitom, kije 1. februarja praznoval 79. rojstni dan, so se najbolj razveselili učenci prvega razreda osnovne šole. V pogovoru s pesnikom so poslušalci, ki so prostor, namenjen prireditvam, napolnili do zadnjega kotička, izvedeli to in ono iz njegovega življenja.
K. Š.
Zavedajo se nujnosti izobraževanje gasilcev
ŠALKA VAS - Usmeritve nadaljnjega razvoja gasilstva v državi, sprejete na 13. kongresu Gasilske zveze Slovenije maja leta 1998, obvezujejo vodstva gasilskih organizacij, da posebno skrb posvečajo usposabljanju in izobraževanju članov prostovoljnih gasilskih društev. V okviru omenjene usmeritve in lastnega programa je v drugi polovici januarja Gasilska zveza Kočevje pripravila izobraževalni program za člane, ki bodo opravljali naloge na strokovno operativnem področju. Strokovne izpite je opravilo 29 tečajnikov.
VRTNARSKI
KOTIČEK
Opravila v tem času
Še vedno nas lahko preseneti sneg. Zato pa moramo poskrbeti v primeru obilnega snega, da ga otresemo z rastlin. Letos bo to še toliko bolj pomembno, ker so mnoge rastline tik pred začetkom rasti, kar pomeni, da jih morebitni sneg lahko močno poškoduje. Zaradi izjemno visokih temperatur je velika nevarnost za pozebo. Saj bo dovolj le dve do tri stopinje pod ničlo, in rastline bodo pozeble. Zato moramo paziti, da jih bomo redno pregledovali prav vsak dan. Pozorni moramo biti predvsem na debla tik nad zemljo. Ta bodo zaradi mraza razpokala in iz njih se bo cedil sok, kar se bo videlo kot moker madež. Čim bomo opazili takšno poškodbo, bo potrebno s prsti preizkusiti, koliko lubja je odstopilo. Odstopljeni del bomo odrezali z nožem in rano zamazali s cepilno smolo.
Pričnemo tudi s presajanjem pelargonij, katere smo prezimili na svetlem mestu. Posadimo jih v zelo majhne lončke v prst, kateri smo dodali dolgo delujoče gnojilo plantosan, ki dva meseca enakomerno sprošča hranila, ki jih rastline potrebujejo. Potem bomo te rastline ponovno presadili v nekoliko večje lončke. Presajene rastline moramo tudi temeljito obrezati, porezane poganjke pa lahko uporabimo za podtak-njence.
Sobne rastline so v večini primerov še sredi zimskega počitka. Zato jih le zalivamo. Dognojujemo pa samo tiste rastline, ki v tem času cvetijo. Pri tem pazite, da ne dogno-jujete suhih rastlin. Pred vsakim dognojevanjem je potrebno kakšno uro ali dve rastline temeljito zaliti z vodo.
Vsaj enkrat mesečno sobnim rastlinam z velikimi listi obrišemo prah z vlažno krpo ali gobo.
SLAVKO ZGONEC
Tekmovanje za pokal TV 15
OBČICE PRI DOLENJSKIH TOPLICAH - Pod obronki Kočevskega Roga, kjer je bila med drugo svetovno vojno ena od osrednjih točk kurirskih poti, je minulo soboto revija Svobodna misel pripravila tradicionalno že 15. športno tekmovanje za pokal TV 15. Namesto smučarskih tekov, sneg je zapadel dan prepozno, seje tokrat 50 nekdanjih borcev NOB in njihovih privržencev pomerilo v hitri hoji na 200 metrov s skupinskim štartom. V njej so sodelovali celo tisti, ki so ponavadi le navijali, zmagovalci pa so bili tako in tako vsi. Vsi so tudi prejeli spominske medalje. Pustni soboti primerno je bilo vzdušje. Po pogostitvi, ki sojo pripravili gostoljubni domačini in Turistična zveza Dolenjske in Bele krajine, so udeleženci obiskali še Bazo 20.
Tradicijo tekmovanj v Občicah po ukinitvi tednika TV 15 ohranja revija Svobodna misel. Kot je povedala njena urednica Bojana Žokalj Jesih je prireditev namenjena gibanju in druženju ter prenašanju vrednot NOB na mlajše rodove. Kadar vreme in čas dopuščata, na tekmah sodelujejo tudi učenci osnovnih šol iz okolice.
V soboto bi tekmovanje v smučarskih tekih lahko izvedli, a je smuči imel le črnomaljski rojak iz Ljubljane Jože Lozar, ki je vsem ostalim udeležencem dokazal, da-se tudi na mehki snežni odeji da teči. Iz radijskih poročil je zjutraj slišal o debelini snežne odeje na Dolenjskem, zato je vzel smuči z upanjem, da jih bo prinesel še kdo od tovarišev. Kljub temu ni bil razočaran in je kot vsi drugi udeleženci obljubil, da prihodnje leto ponovno pride.
MARIJINIH 90 LET - V novem in lepem domu starejših občanov v Trebnjem živi tudi Marija Bevc iz Žužemberka, ki je pred dnevi v krogu svojih domačih praznovala 90 let. Ob tej priložnosti so slavljenko, polno dobre volje in življenja, obiskali in ji zaželeli še veliko zdravih let žužemberški župan Franc Škufca ter Mojca Pršina in Francka Ožbolt iz krajevnega odbora RK Žužemberk. (Foto: S. M.)
DEVETDESETLETNICA KARLA KOSA - Karet Kos se je 26. februarja 1911 rodil v kmečki družini v vasi Loka in se tako kot njegovi starši lotil kmetovanja. Bil je ustanovni član gasilskega društva Stara vas - Loka, katerega član je še danes. Ima dva sinova in dve hčeri, zelo pa se ponosen na svojih pet vnukov, ki ga radi obiščejo. Še posebej se je na praznovanju visokega življenjskega jubileja minuli petek v gostilni Pri Slavcu v Gorenjem Maha-rovcu razveselil nagovora vnukinje Ane, Jan in Tea pa sta dedku podarita šopek. Na veselem praznovanju so se domačim in prijateljem pridružili tudi šentjernejski župan Franc Hudoklin s sodelavci, člani KORK Šentjernej in vodstvo PGD Stara vas - Loka. (Foto: M. Hočevar)
BISERNOPOROČENCA POŽUN IZ KLADJA NAD BLANCO - Le redkim zakoncem je dano, da dočakajo 60 let skupnega življenja, kolikor sta v začetku letošnjega februarja dopolnila Ana in Franc Požun iz Kladja 22 nad Blanco. Ana, rojena Stritar, iz Osredka nad Poklekom izhaja iz številne družine, v kateri se je rodilo kar 22 otrok. Poročila se je v Kladje k sedanjemu možu Francu. Pri družini Požun je bilo rojenih šestero otrok, toda njihovo otroštvo je bilo težko, ker so v mladih letih izgubili starše. V skupnem zakonu se je bisernoporočencema Ani in Francu rodilo pet otrok, ki jim tudi ni bilo postlano z rožicami. Trdo delo na kmetiji in prihodek od zemlje je bil edini vir preživetja. Tudi Požunove je prizadela povojna obvezna oddaja in Franca so takratne oblasti za 3 dni celo pahnile v zapor, ker ni hotel oddati hrane, ki jo je primanjkovalo že za preživetje številne družine. Napredna starša sta kljub vsemu, čeprav le stežka, omogočila svojim otrokom, da so se izšolali in prišli do kruha. Zato so jima ti zelo hvaležni in se radi vračajo domov. Svoja skromna starša (na posnetku) pa so otroci prijetno presenetili z organizacijo biserne poroke pri Radejevih na Sremiču. (P. P.)
ZLATA ZAKONCA ZAGMAJSTER - Ivan in Marija Zagmajstersta 19. januarja praznovala pol stoletja skupnega življenja. Zaljubila sta se v Otoku ob Kolpi, in ker ljubezen ne pozna meja, je Marija z veseljem prišla živet na Bizeljsko. Še v istem letu je zakonsko srečo obogatilo rojstvo hčere, kateri se je po petih letih pridružila še druga, po šestindvajstetih pa sta postala tudi dedek in babica. Ta izjemni jubilej - zlato poroko sta veselo proslavila v krogu svojih najdražjih. Še mnogo skupnih let, polnih zakonske sreče in zdravja, jima srčno želijo vsi njuni najbližji. (Elizabeta Glogovec)
reportaže • zanimivosti • slike • dopisi • reportaže • zanimivosti • slike • dopisi
IZ POGOVORA S PREDSEDNIKOM DRNOVŠKOM NA STUDIU D
Gospodarska uspešnost in socialna pravičnost
Prejšnji četrtek je bil predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek gost novomeškega Studia D. V enourni oddaji v živo se je s predsednikom pogovarjala novinarka Marjana Kavšek, več vprašanj pa so mu zastavili tudi poslušalci. Pogovor je prenašalo 14 lokalnih radijskih oddaj iz cele Slovenije, združenih v 4. mrežo slovenskih radijskih postaj. Iz dolgega in zanimivega pogovora smo za naš časopis pripravili povzetek in priredili najzanimivejše oz. najaktualnejše dele.
•	Sprejetje zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Italiji je pripomoglo h krepitvi odnosov Slovenije z Italijo na vseh ravneh. Takoj po sprejetju zakona ste se odpravili na obisk v Rim. Vsi sogovorniki so Sloveniji zagotovili podporo pri vključevanju v Evropsko unijo. Kakšna je splošna ocena vašega obiska v Italiji?
“Obisk v Italiji je bil zanimiv, dober, najboljši doslej med našima državama. V dveh dneh sem se srečal tako rekoč z vsemi pomembnimi italijanskimi politiki. Vsi so bili zadovoljni, daje zaščitni zakon končno sprejet, kar ni bilo enostavno v tej v Italiji že predvolilni atmosferi. Vzdušje ob mojem obisku je bilo dobro, pozitivno, vsi so kazali, da jim je do dobrih odnosov s Slovenijo.
Maja bodo v Italiji volitve. Napovedi so, da ima več možnosti za zmago desna opcija kot pa sedanja levosredinska. Zato se mi je zdelo pametno, da se srečam tudi s Silviom Berlusconijem, vodjo opozicije, desne koalicije. Naravnost sem ga vprašal, ali lahko v primeru njihove zmage na volitvah pričakujemo večje težave za Slovenijo. Iz njegovih zagotovil izhaja, da se večjih težav ni bati.”
•	Obiskali ste tudi Vatikan in se srečali z državnim tajnikom Svetega sedeža kardinalom Sodanom. O dvostranskem sporazumu, o pravnih vprašanjih med Vatikanom in Slovenijo pa menda nista podrobneje govorila.
“Ker sem bil na uradnem obisku v Rimu, sem bil v Vatikanu na neformalnem srečanju s kardinalom Sodanom, ki je državni tajnik, nekako v funkciji predsednika vlade vatikanske države. O podrobnostih tega sporazuma nisva govorila, to je stvar pogajalcev, ampak o širšem okviru tega sporazuma, o odnosih med državo in Cerkvijo. Razgovor je bil zelo strpen in prijateljski, izražena je bila želja, da dolgoročno te odnose čim bolj uravnotežimo.
Vatikan zagotavlja, da se Cerkev ne bo kakorkoli vmeševala v državne zadeve, po drugi strani pa pričakuje, da imajo pri nas verniki vse verske pravice tako kot v drugih državah. Za take zmerne uravnotežene rešitve sem vedno tudi sam.
Ni prav, če Cerkev posega v politiko, prav tako ni prav, če del politike želi delati politiko iz odnosov s Cerkvijo.”
•	Kar se Cerkve tiče, bi omenila še prvi del pastirskega pisma sloven-
skih škofov, ki so ga pred kratkim brali po slovenskih cerkvah. V njem je nakazano, da Slovenija ni socialna država. Kaj pravite na to?
“Z nekaterimi trditvami iz tega pisma se ne bi mogel strinjati. Vsi težimo k temu, da bi bili čimbolj socialna država, a vsi smo uokvirjeni v materialne možnosti, v svetovno tekmo za preživetje. Ves čas skušamo najti pravo razmerje med gospodarsko tekmo in socialno pravičnostjo. Seveda mora država skrbeti za tiste, ki so v tej tekmi šibkejši, ki zaradi takih ali drugačnih razlogov pridejo na rob.
Ne strinjam se s trditvijo, da je pri nas stanje na tem področju slabše kot v razvitih državah. Po primerjalnih mednarodnih podatkih je stopnja revščine v Sloveniji manjša od evropskega povprečja in od posameznih držav v EU. V okviru svojih možnosti skušamo doseči čim večjo uravnoteženost med socialo in učinkovitostjo. Prav je, da težimo k večji socialni pravičnosti, prav pa je tudi, da se zavedamo, kaj je možno in kaj ne. Socialna pravičnost da, a živimo v realnem svetu, v katerem je treba biti učinkovit in preživeti.
Po eni strani nas škofje kritizirajo, da bi morali dati več za socialo, po drugi strani nam pa Mednarodni denarni sklad kot ekono-mistična ustanova pravi, da moramo zmanjšati javne izdatke, plače, pokojnine itd., da bomo lahko dolgoročno preživeli v ekonomski tekmi. Resnica je nekje vmes in tisto pravo vmesno pot skušamo najti.”
• Od privatizacije naj bi letos v proračun prišlo 80 milijard tolarjev. Je ta cilj uresničjiv glede na to, da pri bankah ni čutiti naklonjenosti do privatizacije?
“Za letos smo si zastavili kar ambiciozen načrt glede privatizacije, je pa težko napovedati, koliko bomo uspeli dobiti sredstev, na to vplivajo tudi razmere na trgu. Če bi hoteli privatizacijo izpeljati za vsako ceno, bi jo morali pod ceno. Vendar je pri nas precej odporov do privatizacije, sploh do tujih naložb. Večkrat naletimo na kar iracionalne odpore, češ da mora vse ostati v slovenskih rokah, najraje kar v državni lasti. Jaz kot predsednik vlade pa še bolj vem, da država ne more biti najboljši gospodar in lastnik. Zato bo umik države iz lastništva tako kot drugje po svetu prispeval k boljšemu gospodarje-
MODNI KOTIČEK
Mladoporočenci, pozor!
To ni le vabilo k prebiranju najnovejše knjige za bodoče mladoporočence, ki sem jo v preteklem letu ustvarjala in ustvarila skupaj z ostalimi tremi avtorji: uglednim psihologom dr. Marjanom Košičkom, pomožnim škofom Jožetom Kvasom in seniorjem Gezo Ernišo, ampak pobuda k prebiranju priročnika vsem, ki želijo postaviti temelje dobrega zakona, predvsem pa se želijo izogniti zapletom pri izvedbi poroke. In ker se v modnem kotičku posvečam predvsem modnim temam, tudi tokrat ne bo drugače.
Izbrala sem nekaj nasvetov, ki bodo bodočemu paru gotovo olajšali predporočne mesece, tedne in dni:
•	Ne pozabite, mladoporočenca se bosta h ‘gasilski’fotografiji s poročnega dne vračala vse življenje, zato oblikovanje celostnega poročnega videza ni zapravljanje časa in denarja.
•	Obleko boste nosili vi, zato imejte pri končni odločitvi vendarle zadnjo besedo. Razmislite, koliko vam pomeni obleka, saj je verjetno ne boste nikoli več oblekli, pri tem pa ne pozabite, da je za najlepše trenutke dovolj dobro le najboljše.
•	Nevestina podoba naj se slogovno in barvno ujema z ženinovo. Seveda so dovoljene tudi najbolj nenavadne barvne in slogovne kombinacije. Pravico imate tudi do eksperimentiranja brez meja.
•	Če imate težave pri izbiranju oblačil, obutve in drugih dodatkov bodisi zaradi neznanja bodisi zaradi pomanjkanja časa, si poiščite strokovnjake, ki vam bodo pomagali pri sestavljanju celostne poročne podobe.
•	Pogoj za lepoto je zdrav videz, zato pravočasno obiščite kozmetičarko, da bo odpravila morebitne nepravilnosti na koži in vam svetovala pri izbiri ustreznih ličil na poročni dan.
•	Pripravite si ‘prvo pomoč'. V torbico si pripravite izdelke za ličenje, dišavo, dodatne nogavice, šivanko in sukanec, glavnik, mentolove bonbončke - za vsak primer!
Podrobnosti pa seveda lahko poiščete v najnovejši priročni literaturi “Poročila se bova ", pod katero sem podpisana. Pomagajte svojima zaročencema, da bosta brezskrbno stopila na skupno pot. in prijetno branje!
JERCA LEGAN
nju v teh podjetjih. To pričakujemo tudi v bankah, ki sedaj dobro poslujejo, ampak poslujejo v zanje prijaznem okolju, dokaj zaščitenem monetarnem prostoru, z ne preveč konkurence. Kot člani EU pa bomo morali odpreti tudi finančni, bančni trg, takrat ne bo več take prijazne zaščite."
•	Še beseda, dve o zaprtju prosto-carinskih prodajaln na mejah z Italijo in Avstrijo.
“Zaprtje teh prodajaln je bilo eno od zahtevnih točk na naši poti v EU. Vesel sem, da je parlament z veliko večino sprejel to odločitev, če je ne bi, bi bila neposredno ogrožena naša pot v EU. Res pa je, da gre tu za velike dobičke lastnikov teh prodajaln. Na tehtnico pa je treba postaviti velike dobičke lastnikov prostocarinskih prodajaln in slovensko pot v EU. Če bodo res, kot so najavljali, zahtevali referendum o tem, bi bil to referendum za vstop Slovenije v EU. Gre le za tehtanje nekih kratkoročnih dobičkov in temeljnih interesov Slovenije. Upam, da je sprejem tega zakona v Državnem zboru tudi zadnje dejanje v tej zgodbi.”
•	Vse bolj aktualna je problematika azilantov. Vlada naj bi v prihodnje prebežnike namestila v več centrov v državi. So že znane lokacije?
“Na tem dela Ministrstvo za notranje zadeve. Prebežnikom je treba zagotoviti varnost in normalne razmere za bivanje. To bo proces, ki ga ne bomo rešili z eno potezo in čez noč. Veseli me, da se je v Slovenji zbudilo gibanje proti ksenofobiji. V primeru prebežnikov ne gre za drugorazredne ljudi, kriminalce, kot je včasih kazalo iz reak-
RAK DOJK
cij ljudi. Gre za ljudi, ki so potrebni pomoči. Res pa je, da migracijski tokovi iz tretjega sveta v razviti svet zelo hitro naraščajo. Poostriti bomo morali kontrolo na naših mejah, kar že delamo. Nekateri smatrajo, da to ni humano. Če bi povsem odprli naše meje in sprejeli vsakogar, bi imeli hitro 100.000,200.000, 1.000.000 prebežnikov v Sloveniji. Naša usmeritev je: čimboljši pogoji nastanitve, čimbolj human odnos do prebežnikov, hkrati pa vzpostaviti omejitve in kontrolo.”
•	Dolenjska ustvari 17 odst. slov. izvoza, a to blago odhaja v svet po zelo slabi cesti. Slovenski avtocestni križ je za Dolenjsko res pravi križ. Gradnja dolenjskega kraka se odmika. Zakaj?
“Približno 30 odst. dolenjskega kraka je narejenega, za naslednjih 30 odst. tečejo aktivnosti, tako da se bo gradnja kmalu nadaljevala. Vsi bi želeli, da hitreje delamo ceste, a to je izjemno velik finančni zalogaj. Veliko delamo s svojimi sredstvi kot še marsikaj drugega. Radi bi, da bi bilo vse narejeno z našim denarjem. Če se bomo tega držali, ne bomo mogli naprej tako hitro, kot bi radi, nihče v svetu ne dela tako. Vsekakor hočemo ta projekt končati. Če ga želimo pospešiti, bomo morali pripeljati še kaj novega v sistem financiranja, kljub vsemu najbrž tudi koncesije za tuje vlagatelje. Strinjam se, daje treba graditi avtocesto v celoti, cel križ, vsekakor pa mora biti cesta od Ljubljane proti hrvaški meji, ki je vse bolj obremenjena, ena od prioritet.”
•	Belokranjci se pritožujejo, da že Dolenjska velja za jug Slovenije, oni
pa še toliko bolj. Do njih ne pelje nobena spodobna cesta, veliko območij je demografsko ogroženih, pravijo, da bi si zaslužili kakšen odstotek proračuna, več kot ga dobijo sedaj.
“S tem se lahko strinjam, storili bomo, kar se da, a težko je narediti vse naenkrat. Z največjim veseljem bom v kratkem obiskal Belo krajino, da vidimo, kaj se da nare-
diti še letos in kaj v naslednjih letih.”
•	Nekateri vas vidijo že kot naslednjega predsednika države. Ste se že odločili za kandidaturo?
“Uh, veste, sedaj sem spet tako zabredel v vodenje vlade, da nimam časa razmišljati o tem.”
•	Odgovor ni ne ja ne ne.
“Tako je.”
Pripravil: A. BARTELJ
Z zgodnjim odkrivanjem do manjše umrljivosti
Največ raka na dojki je po petdesetem letu. Število novood-kritih karcinomov v Sloveniji rahlo raste, umrljivost za to boleznijo pa je zaradi zgodnjega odkrivanja bolezni vse manjša.
V Sloveniji je še vedno rahlo rast raka na dojki, se je pa ta trend v zadnjem času vendarle nekoliko umiril. Take podatke imajo tudi v novomeški ambulanti za dojke, ki je ena od dvanajstih slovenskih ambulant z mamografom. Ustanovljena je bila pred dobrimi enajstimi leti, pred nedavnim pa je bila tudi obnovljena. Na preventivni pregled je treba čakati devetdeset dni, kar je v primerjavi z Ljubljano zelo ugodno, saj tam čakajo ženske na preglede kar 6 do 8 mesecev. Zato je pritisk na novomeško ambulanto večji, saj prihajajo na preglede tudi ženske iz Kočevskega in delno iz Zasavja. Lani so opravili 2500 pregledov, med temi je bilo na novo odkritih 45 karcinomov. V Sloveniji letno odkrijejo blizu tisoč novih obolenj, v državah EU pa skupaj kar 250.000.
Prav zgodnjemu odkrivanju raka dojke pa gre zasluga za vse manjšo umrljivost zaradi te bolezni, kar ugotavljajo tako v tujini kot pri nas. Mojca Kapš, ki v novomeški ambulanti skrbi za preventivo, in Dragica Janežič, sestra v tej ambulanti, pravita, da se je osveščenost s pomočjo informiranja že nekoliko povečala, še vedno pa je veliko žensk, ki se ne zavedajo, da lahko s preventivnimi pregledi same pomagajo pri odkrivanju sprememb na dojkah, oz. tistih, ki se odločajo za preventivno slikanje dojke. “Zelo pomembno je, da ženska zna prisluhniti svojemu telesu, da se odzove na slutnje in pomisleke in se v takem primeru oglasi pri nas,” pripovedujeta prijazni sestri. Vsi, ki pridejo v ambulanto za bolezni dojk, to pa niso le ženske, saj je statistika pravi, da za to boleznijo zboli 2 odstotka moških, vedo, koliko topline in prijaznosti nudita. Zavedata se, da k njim vstopajo ljudje s še posebno težkim srcem, s strahom, in od sestre, ki jih sprejme, je odvisno, koliko zaupanja in upanja ji bo uspelo vliti pacientom.
Ambulanta dela trikrat na teden in dnevno naročajo od 35 do 40 pregledov. “Težko je naročati točno na uro, saj pregledi trajajo različno dolgo, zdravnik lahko opravi ob tem tudi manjše posege, zelo pomemben pa je tudi pogovor z zdravnikom. Pacientke to v glavnem sprejmejo z razumevanjem. Moram pa dodati, da imajo v naši ambulanti prednost moški. Ponavadi so to starejši moški, ki se počutijo v naši ambulanti še bolj izgubljeno. Zato jih vedno vzamemo naprej in tudi to ženske razumejo,” pravi sestra Mojca.
Postopno naj bi novomeška ambulanta za dojke dobila še enega zdravnika in tako bo lahko sprejemala pacientke vsak dan v tednu. Ob tem pa želijo še več narediti za osveščenost, za informiranje. Na voljo je precej gradiva, nekaj tega pa je pripravilo tudi Nacionalno društvo za boj proti raku, ki se
Telefonska številka novomeške ambulante za bolezni dojk: 07/39-16-804.
Intervjuji s strokovnjaki in njihovi članki so skupaj z novinarskimi prispevki in pogovori z bolnicami okvir tega časopisa, ki prinaša poljudnoznanstvene vsebine skupaj z novicami iz stroke in je tako zanimiv za širši krog bralcev.
Poleg tega je Nacionalno društvo za boj proti raku dojke omogočilo tudi SOS telefon, uspelo pa je tudi pridobiti iz fundacije Shoros nekaj sredstev za izobraževanje slovenskih zdravnikov, predvsem radiologov, na najbolj znanih in priznanih svetovnih kliničnih cen-
Europa Donna zastopa interese žensk v boju proti raku dojke in obvešča predstavnike oblasti in javnost sploh o problemih v zvezi s to boleznijo. Pri delovanju združenja so pomagali s svojimi prispevki že mnogi donatorji, med temi pa so največji Esotech, Videm Krško, Johnson& Johnos, Telecom in še zlasti Krka, ki je društvu omogočila prostore v svoji stavbi v Ljubljani, na Dunajski 50.
trih. Zaenkrat je s pomočjo donatorjev društvu uspelo bolj zaživeti v Ljubljani, Mariboru in Celju, širjenje mreže na ostale centre pa ostaja ena glavnih nalog. V novomeški ambulanti za dojke si želijo, da bi društvo zaživelo tudi pri nas, saj bi si s tem omogočili še boljšo izmenjavo izkušenj in še več bi bilo informacij o možnostih zdravljenja te bolezni, o novostih v medicinski opremi, o pravicah bolnic, o novih raziskavah itd.
Rak dojke ni le ena bolezen. Tumor vsake bolnice ima svoje biološke lastnosti, ki določajo potek bolezni, in na tej podlagi zdravniki predvidijo učinkovitost zdravljenja. Torej je treba za vsako bolnico posebej izbrati najprimernejše zdravilo. Za zdravljenje raka na dojki pa je potrebna multidisci-plinarnost in multiprofesionalnost. Kot ugotavljajo v Nacionalnem društvu za boj proti raku, se pri nas premalo bolnic vključuje v klinične raziskave, ki so zelo pomembne za vrednotenje novih načinov zdravljenja, poleg tega pa zagotavljajo tudi najboljše možnosti zdravljenja.
LIDIJA JEŽ
povezuje v evropsko mrežo, imenovano Europa Donna. V njej so povezani zdravniki, farmacevti, pacientke in širša javnost iz dvanajstih držav. Društva pa se povezujejo tudi s predstavniki oblasti teh državah. Tudi slovensko društvo, ki je bilo ustanovljeno leta 1997, si prizadeva, da bi v nacionalni zdravstveni program prišlo prese-janje, kar pomeni, da naj bi bilo redno rentgensko slikanje dojk obvezno in brezplačno za vse ženske med 50. in 75. letom. Kot vsa društva iz mreže Europa Donna, ima tudi slovensko društvo svoj časopis, ki izhaja kot priloga Naše > žene. Namen časopisa je obveščanje tako bolnic kot tudi širše javnosti 'o problemih v zvezi s to boleznijo, o novostih na področju zdravljenja, dajanja informacij o pripomočkih za lajšanje problemov itd.
V Slovenijije dvanajst ambulant za bolezni dojk, novomeški Zdravstveni dom pa ima tako ambulanto že enajst let. Za paciente je odprta trikrat na teden, vsakič pa opravijo okoli štirideset pregledov. Postopno naj bi ambulanta delala vsak dan, saj se število obiskov iz leta v leto povečuje. Če pa bo presejanje vključeno v nacionalni zdravstveni program in bodo tako preventivni pregledi obvezni za vse ženske med 50. in 75. letom starosti, za kar se zavzema Nacionalno društvo za boj proti raku na dojki, bo potrebno ekipe v teh ambulantah po vsej Sloveniji še okrepiti. Na posnetku je ekipa novomeške ambulante za bolezni dojk: dr. Terezija Krese, dr. Frane Presker, inženirki radiologije Zdenka Janež in Sonja Staniša, Mojca Kapš. višja medicinska sestra, in sestra Dragica Janežič.
TELEVIZIJSKI SPORED
Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 1.3.
SLOVENIJA 1
7.55	Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Mostovi; Pod klobukom; Zgodbe iz školjke; Nosorog in prijatelji, nan.; Razgledi slovenskih vrhov; Čari začimb; Gospodarski izzivi - 13.00 Poročila -
14.05	Portret -.15.00 Zoom - 16.30 Poročila -
16.45	Risanka - 17.00 Na liniji - 17.45 Novi raziskovalci, dok. nan. -18.45 Risanka -19.00 Kronika -19.30 Dnevnik - 20.05 Tednik - 21.00 Prvi in drugi - 21.20 Osmi dan - 22.00 Odmevi
-	22.50 Podoba podobe - 23.20 Spolne bolezni
SLOVENIJA 2
8.00	Simpsonovi, nan. - 8.30 Videospotnice -
10.00	Tedenski izbor: Nash Bridges, nan.; Grace na udaru; Frasier, nan.; 12.30 Šport; Svet poroča; Zvezda iz otroštva, film -16.30 Raymonda imajo vsi radi, nan. - 17.00 Nash Bridges, nan. -
18.00	Snotvbound, ameriški film -19.30 Videospotnice - 20.05 Košarka (Krka Telekom - Plan-nja) - 22.15 Emily z mesečeve domačije, nad. -
23.00	Silence, iranski film - 0.10 Švedski film
KANAL A
9.00	Križarjenje, nan. - 9.30 Miza za pet, nan. -
10.25	Beverly Hills 90210, nan. - 11.50 Ricki Lake -12.45 Adrenalina* 13.45 Mladoporočenci - 14.45 Ricki Lake - 15.40 Mladenič v modrem, nan. -16.35 Mož pravice, nan. -17.30 Fant zre v svet, nan. -18.00 Wiil in Grace, nan. -18.30 Pa me ustrelil, nan. -19.00 Simpatije -
20.00	Devica v živo, film - 21.40 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.10 Seinfeld, nan. - 22.40 Mladi fantje, ameriški film - 0.30 Adrenalina
POP TV
10.00	Večna ljubezen, nad. -11.00 moja usoda si ti, nad. - 11.50 Milady, nad. - 13.10 Lepo je biti milijonar - 14.05 Otroški zdravnik, nan. - 15.30 Oprah show -16.25 Milady, nan. -17.20 Moja usoda si ti, nad,-18.15 Večna ljubezen, nad,-19.15 24 ur - 20.00 Enkrat v življenju, film - 21.45 Urgenca, nan. - 22.40 Jag, nan. - 23.30 Taksi, nan.
VAŠ KANAL
13.00	Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani -17.00 Risanka -17.45 Rezerviran čas -18.45 Nas poznate? - 19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Kontaktna oddaja - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Tedenski kulturni pregled - 21.30 Iz združenja lokalnih TV - 22.00 ATV predstavlja
HTV 1
9.30	Poročila - 9.35 Izobraževalni program -
11.00	Za otroke in mladino - 12.00 Poročila -
12.35	Vedno te hočem ljubiti, nad. - 13.15 Prizorišča svetovnih kultur: Indija -14.15 Poročila -14.20 Izobraževalni program -15.10 Program za otroke in mladino -16.00 Morje -16.30 Hrvaška danes -17.05 Deček spoznava svet -17.30 Hugo -17.55 Naj..., izobraževalna odd. -18.25 Kolo sreče - 18.55 Risanka - 19.30 Dnevnik -
20.15	Jane Eyre, britanski film - 22.25 Pol ure kulture - 22.55 Narava politike - 23.40 Odmevi
-	0.00 Nočni program
HTV 2
9.55	Poročila - 10.00 Ponovitve oddaj - 12.40 Poslovni klub - 13.15 Južni Brooklyn, nad. -
14.00	Ekran brez okvirja - 15.00 Ekumena -
16.00	Poročila - 16.10 Vedno te hočem ljubiti, nad. -16.55 Poročila za gluhe in naglušne -17.00 Vsakdanjost -18.25 Panorama -18.55 Poročila -19.00 Na zdravje, nan. -19.30 Policija, nan
-	20.10 Kviz - 20.25 Bolnišnica upanja, nan. -21.10 Polni krog - 21.30 Željka Ogresta zgosti -
22.35	Dosjeji X, nan. - 23.20 Zlomljeno koplje, film - 0.55 Svetovni muzeji
PETEK, 2.3.
SLOVENIJA 1
8.00	Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Prisluhnimo tišini; Risanka; Na liniji; Novi raziskovalci, dok. nan.; Slovenski magazin; Angleška drama- 13.00 Poročila -13.50 Tedenski izbor: Prvi in drugi; Spolne bolezni; Osmi dan; Vsakdanjik in praznik - 16.00 Mostovi - 16.30 Poročila -
16.45	Zares divje živali -17.10 Sanjska dežela -
17.45	Modro -18.20 Dosežki -18.45 Risanka -
19.00	Kronika -19.30 Dnevnik - 20.05 Garačin, nad. - 21.00 Deteljica -21.10TV Poper - 22.00 Odmevi - 23.15 TV Poper - 22.50 Gledališče Rok - 22.55 Polnočni klub
SLOVENIJA 2
8.00	Simpsonovi - 8.30 Videospotnice - 10.00 Nash Bridges, nan. - 13.10 Nenadno izginotje, ameriški film - 14.45 Vprašanje življenja in smrti, film - 16.30 Raymonda imajo vsi radi, nan. - 17.00 Nash Bridges, nan. - 18.00 Peggy Su, film -19.30 Videospotnice - 20.05 BSE, dok. odd. - 2I.00 Grof Monte Cristo, nad. - 21.50 Film tedna - 23.30 Neprimerno delo za žensko, nad. - 0.20 Slovenski jazz
KANAL A
9.00	Križarjenje, nan. - 9.30 Miza za pet, nan. -
10.25	Beverly Hills 90210, nan. - I1.50 Ricki Lake -12.45 Pop'n'Roli -13.45 Bravo, Maestro -14.45 Ricki Lake -15.40 Mladenič v modrem, nan. -16.35 Mož pravice, nan. -17.30 Fant zre v svet, nan. -18.00 Will in Grace, nan. -18.30 Pa me ustrelil, nan. - 19.00 Simpatije, nan. -
20.00	Sam doma, film - 21.50 Felicity, nan. -
22.45	Trije, film - 23.40 Policisti, nan. - 0.10 Dannyjeve zvezde
POP TV
10.00	Večna ljubezen, nad. - II.00 Moja usoda si ti, nad. - H.50 Milady, nad. - 13.10 Lepo je
biti milijonar - 14.05 Otroški zdravnik, nan. -
15.30	Oprah show - 16.25 Milady, nad. -17.20 Moja usoda si ti, nad. -18.15 Večna ljubezen, nad.
-	19.15 24 ur - 20.00 Špiclji, ameriški film - 21.00 Razkritje, film - 23.10 Zlata krila, nan. - 0.00 F/ X - umori s trikom, nan. - 0.50 Milenium, nan.
VAŠ KANAL
13.00	Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani - 17.00 Avtomobilsko zrcalo - 17.30 Turistična oddaja - 18.00 Kmetijski razgledi - 18.30 Tedenski kulturni pregled -18.45 Nas poznate? -19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Kontaktna oddaja - 21.00 Novice - 21.20 Brez panike - 21.40 Motosport mundial - 22.10 Kako biti zdrav?
HTV 1
9.30	Poročila - 9.35 Izobraževalni program -
11.05	Program za otroke in mladino -12.00 Poročila - 12.30 Vedno te hočem ljubiti, nad. -
13.15	Prizorišča svetovnih kultur: Escorial -
14.20	Izobraževalni program - 15.00 Program za otroke in mladino -16.00 Turistični magazin
-	16.30 Hrvaška danes - 17.00 Televizija o televiziji-17.30 Hugo-18.25 Kolo sreče-18.55 Risanka -19.30 Dnevnik - 20.15 Glasbena oddaja - 22.50 Odmevi - 23.10 The Shooter, film
-	0.40 Nočni program
HTV 2
9.50	Poročila - 9.55 Ponovitve oddaj -13.00 Pol ure kulture - 13.30 Bolnišnica upanja, nan. -
14.15	Željka Ogresta z gosti - 15.15 Dosjeji X, nan. - 16.00 Poročila - 16.10 Vedno te hočem ljubiti, nad. -17.00 Vsakdanjost -18.25 Panorama -18.55 Poročila -19.00 Humoristična nan. -19.30 Policija, nan. - 20.10 Kviz - 20.25 Pravica za vse, nan. - 21.10 Polni krog - 21.30 Latinica - 23.10 Pravi čas - 0.40 Svetovni muzeji
SOBOTA, 3.3.
SLOVENIJA 1
7.55	Tedenski izbor: Kultura, Odmevi; Zgodbe iz školjke; Radovedni Taček; Pod klobukom, Film; Lingo; Tednik - 13.00 Poročila - 13.25 Mostovi - 14.30 Oddaja TV Maribor - 15.00 Texas Justice, ameriški film - 16.30 Poročila -
16.45	Franček, ris. nan. -17.05 Ebba in Didrik, nad.-17.50 Na vrtu-18.15 Ozare - 18.20Umet-nost življenja po svetu, dok. nan. -18.50 Risanka -19.00 Danes -19.05 Utrip -19.30 Dnevnik
-	20.05 Pobegla nevesta, film - 22.05 Pustne šeme na Štajerskem - 22.35 Frasier, nan. - 23.15 Poročila - 23.50 Sopranovi, nad. - 0.40 Vampirji, ameriški film
SLOVENIJA 2
8.55	Videospotnice - 10.00 Jasno in glasno -
11.00	Glasbeni festival - 11.20 Šport (smuk, m;
12.35	smučarski poleti; košarka; 17.45 rokomet) -19.30 Videospotnice - 20.05 San Remo 2001
KANAL A
8.50	Kleopatra, ameriški film - 11.00 Kung fu, nan. -12.00 Nesmrtna, nan. -13.00 Komedija zmešnjav - 13.30 Stilski izziv - 14.00 Košarka (Union 01irnpija:Kinder Bologna) -16.00 Evro-liga -16.30 Živalim v pomoč, dok. odd. -17.00 Pop'n’Roll - 18.15 Beverly Hills 90210, nan. -19.10 Prijatelji, nan. -19.40 Dvakrat v življenju, nan. - 20.30 Prijatelji, nan. - 21.00 Hčerin fant, ameriški film - 22.40 Visoka cena ljubezni, ameriški film - 0.15 Policisti, nan.
POP TV
3.00	Formula 1 - 8.30 Risanke - 10.00 Power Ranger, nan. -10.30 Navihanka, nan. -11.00 Šolski hodniki, nan. -11.30 Šolska košarkarska liga -12.30 Ameriška gimnazija, nan. -13.00 Formula 1 -14.00 TV Dober dan - 14.50 Poroka, nad.
-	16.30 Močno zdravilo, nan. -17.20 Skodrana Suzi, ameriški film - 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.10 Striptiz, ameriški film -
23.20	Šerifova zvezda, ameriški film
VAŠ KANAL
12.30	Če boste danes z nami -13.00 Formula 1 -14.00 Video strani -17.00 Kako biti zdrav? -
17.30	Motosport mundial - 18.00 Iz združenja lokalnih TV -18.30 Dolenjski obzornik -19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote
-	21.30 Glasbena oddaja
HTV 1
8.30	Poročila - 8.25 Laura, film -10.05 Program za otroke in mladino - 12.00 Poročila - 12.30 Dokumentarno-glasbena odd. - 13.00 Prizma
-	13.55 Poročila - 14.05 Oprah show - 14.55 Hruške in jabolka-15.30 Divja obzorja-16.05 Zlata dekleta, nan. -16.35 Risanka -17.05 Glasbena odd. - 18.40 Povabilo - 19.30 Dnevnik -
20.15	Tedenski pregled - 21.05 Polnočna dirka, film - 22.40 Poročila - 22.55 Mini nad. -1.25 Macarena, film - 3.00 Nočni program
HTV 2
9.15	Ponovitve oddaj - 12,35 Hišni ljubljenci -
13.20	Dok. oddaja -14.05 Računalništvo -14.35 Briljanten -15.30 Xena, nad. -16.15 Črno-belo v barvi -17.05 Filmi Billyja Wilderja -19.30 Policija, nan. - 20.10 Družina Soprano L, nad. - 21.05 ; Triler - 22.10 Glamour Cafe - 22.55 Seks ih mesto
-	23.20 Svet zabave - 23.50 Svetovni muzeji
NEDELJA, 4.3.
SLOVENIJA 1
8.00	Živžav: Telebajski; Tabaluga; Pika nogavička; Miki Makin črkopis - 9.55 Nedeljska maša - ll.OO Arktična srečanja - 1I.30 Obzorja duha -12.00 Ljudje in zemlja -13.00 Poročila -14.35 Garači, nad. -15.30 Sledi -16.00 Čari začimb -16.30 Poročila - 16.50 Vsakdanjik in praznik -17.45 Alpe-Donava-Jadran - 18.I5 Razgledi slovenskih vrhov - 18.45 Risanka - 18.50 Žre-
banje lota -19.00 Danes -19.05 Zrcalo tedna -
19.30	Dnevnik - 20.05 Zoom - 21.40 Večeriti gost - 22.40 Poročila - 23.10 Brez reza
SLOVENIJA 2
8.45	Videospotnice - 9.50 Noro zaljubljena, nan.
-	10.10Emilyzmesečeve domačije, nad,-10.50 Veleslalom (m) -11.00 Pripravljeni-11.30 Eu-romusica -12.35 Smučarski poleti -14.30 Košarka -17.55 Rokomet -19.30 Videospotnice -
20.05	Nove pustolovščine N icolasa Hulota, dok. nad. - 20.50 Cikcak - 21.35 So leta minila, nan.
-	22.05 Končnica - 23.05 Francoski film
KANAL A
8.3 Kleopatra, film -11.00 Kung fu, nan. -12.00 Nesmrtna, nan. - 13.00 Mladoporočenci - 13.30 PopVRoll - 14.45 Rock v Riu - 16.30 Divja Amerika, dok. odd. - 17.25 Umor na Beverly Hil-Isu, nad. -18.15 Merlose Plače, nad. -19.10 Prijatelji, nan. -19.30 Rosvvell, nan. - 20.30 Prijatelji, nan. - 21.00 Zelena karta, ameriški film - 23.00 Stilski izziv - 23.30 Otroška igra, angleški film
POP TV
3.30	Formula 1 - 8.30 Risanke -10.30 Navihanka, nan. - 11.00 Šolski hodniki, nan. - 11.30 Šolska košarkarska liga - 12.30 Ameriška gimnazija, nan. - 14.00 Formula 1 -16.00 Genska terapija, dok. oddaja -16.30 Prva izdaja, nan. -
17.20	Obalna straža, nan. - 18.10 VIP, nan. -
19.15	24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.10 Tat zavedno, nan. - 22.10 Športna scena - 22.55 Majhni grehi, ameriški film
VAŠ KANAL
3.30	Formula 1 -13.00 Če boste danes z nami -
14.00	Formula 1 16.00 Video strani - 18.00 Rezerviran čas - 18.30 Dolenjski obzornik -18.40 Nas poznate -18.45 Smo dobri gospodarji?- 19.00 Novice- 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.20 Kmetijski razgledi - 22.10 Športna scena
PONEDELJEK, 5.3.
SLOVENIJA 1
8.00	Tedenski izbor: Utrip; Zrcalo tedna; Pod piramido; Zares divje živali, dok. odd.; Odprava zelenega zmaja; Modro; Dosežki; Na vrtu; Umetnost življenja po svetu; Sledi - 13.00 Poročila -13.30 Ljudje in zemlja -14.20 Polnočni klub -15.30 Podoba podobe -16.00 Dober dan, Koroška -16.30 Poročila -16.45 Mikin Makin črkopis - 16.50 Telebajski - 17.15 Radovedni Taček -17.45 Recept za zdravo življenje -18.35 Žrebanje 3x3 plus 6 - 18.45 Risanka -19.00 Kronika - 19.30 Dnevnik - 20.05 Gozdarska hiša Falkenau, nan. - 21.00 Begunci - 22.00 Odmevi - 22.50 Hlapci, posn. MGL '
SLOVENIJA 2
8.00	Simpsonovi, nan. - 8.25 Videospotnice -
10.00	Nash Bridges, nan. - 10.40 Grof Monte Cristo, nad. -14.30 BSE, nad. -15.30 Cikcak -
16.00	Pripravljeni -16.30 Rajmonda imajo vsi radi, nan. - 17.00 Nash Bridges, nan. - 18.00 Regionalni program -18.30 štafeta mladosti -
19.30	Videospotnice - 20.05 Skrivnost vojne, nad. - 21.00 Studio City - 22.00 South Park, nan.
-	22.30 Metropolis - 23.00 Brane Rončel izza odra - 0.25 Črni narcis, angleški film
KANAL A
9.00	Križatjenje, nan. - 9.30 Miza za pet, nan. -
10.25	Beverly Hills 90210 - 11.50 Ricki Lacke -
12.45	Dannyjeve zvezde -13.45 Zmenkarije -
14.45	Ricki Lake -15.40Xena, nan, -16.35 Mož pravice, nan,-17.30 Fant zre v svet, nan,-18.00 Will in Grace, nan. -18.30 Pa me ustrelil, nan.
-	19.00 Simpatije, nan. - 20.00 Helikopterska enota, nemška nan. - 20.55 Brez obraza, film -
23.25	Dosjeji X, nan. - 0.20 Dannyjeve zvezde
POP TV
10.00	Večna ljubezen, nad. -11.00 Moja usoda si ti, nad. -11.50 Milady, nad. -13.10 Športna scena - 14.05 Otroški zdravnik, nan. - 15.30 Oprah show -16.25 Milady, nad. -17.20 Moja usoda si ti, nad. -18.15 Večna ljubezen, nad. -
19.15	24 ur - 20.00 TV Dober dan, nan. - 20.55 Sedma nebesa, film - 21.50 Možje v belem, nan.
-	22.40 Jag, nan. - 23.30 M.A.S.H., nan.
Nagrade v Žužemberk, Novo mesto in na Otočec
Žreb je izmed reševalcev 7. nagradne križanke izbral Jožeta Senico iz Žužemberka, Franca Klemenčiča iz Novega mesta in Majdo Grozina z Otočca. Senici je pripadla denarna nagrada, Klemenčič in Grozinova pa bosta za nagrado prejela knjigo. Nagrajencem čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 12. marca na naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 9”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
Rešitev 7. križanke
Pravilna rešitev 7. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: EVROPIJ, KRAPINA, STRITAR, SINICA, AKITA, SS, POLJANE, ETE, ARA, TATR-MAN, REKLO, ATENE, NAMERA, IRIG, IDUN, KONICA, KASA, NATAL.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani - 17.00 Posnetek dogodka - 18.30 Športni pregled -18.45 Nas poznate? -19.00 Novice -
19.15	24 ur - 20.00 TV Dober dan! - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice -21.15 Rezerviran čas
21.20	Klepet z... - 21.45 Športni pregled
TOREK, 6.3.
SLOVENIJA 1
7.55	Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Mostovi; Srebrnogrivi konjič; Radovedni Taček; Oddaja za otroke; Recept za zdravo življenje; Naokoli po Nemčiji; Gozdarska hiša Falkenau, nan. -
13.00	Poročila - 13.10 Begunci -14.00 Hlapci, posn. MG Ljubljana - 16.05 Duhovni utrip -
16.30	Poročila - 16.45 Glasbena šala - 17.00 Ranč pri Kraguljčkovi sedmici, nad. - 17.45 Ledena pot v Kašmiru, dok; oddaja - 18.45 Risanka - 19.00 Kronika - 19.30 Dnevnik -
20.05	Vrtičkarji II., nan. - 20.35 Nadnaravno, dok. nan. - 2U0 Aktualno - 22.00 Odmevi -
22.50	Neznani vojak, angleška drama
SLOVENIJA 2
8.00	Simpsonovi, nan. - 8.25 Videospotnice -
10.00	Tedenski izbor: Nash Bridges, nan.; Skrivnosti vojne, nad.; Nove pustolovščine Nico-lasa Hulota, dok. odd.; Teksaška pravda, film; Studio City; Metropolis -16.30 Raymonda imajo vsi radi, nan. - 17.00 Nash Bridges, nan. -
18.00	Obsedena ljubezen, film - 19.30 Videospotnice - 20.05 Glasbeni festivali - 20.35 Nogomet - liga prvakov - 21.00 Piratka, francoski film - 22.20 Aliča, dok. film - 22.45 Svet poroča - 23.40 Belo sovraštvo, kanadski film
KANAL A
9.00	Kalifornijske saanje. nan. - 9.30 Miza za pet,nan.-10.25BeverlyHills90210,nan.- H.50 Ricki Lake - 12.45 Pop’n’Roll - 14.00 Bravo, Maestro -14.45 Ricki Lake -15.40 Xena, nan. -16.35 Mož pravice, nan. -17.30 Fant zre v svet, nan. -18.00 Will in Grace, nan. -18.30 Pa me ustrelil, nan. - 19.00 Simpatije, nan. - 20.00 Predator, ameriški film - 21.50 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.20 Seinfeld, nan. - 23.00 Udarci pravice, nan.
POP TV
10.00	Večna ljubezen, nad. -11.00 Moja usoda si ti, nad. -11.50 Milady, nad. -13.10 TV Dober dan -14.05 Otroški zdravnik, nan. -15.30 Oprah show -16.25 Milady, nan. -17.20 Moja usoda si ti, nad. -18.15 Večna ljubezen, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Vse za ples, ameriški film - 21.45 Naša sodnica, nan. - 22.40 Jag, nan. - 23.30 M.A.S.H., nan.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? - 13.40 Video strani -17.00 Risanka -17.45 Rezerviran čas -18.30 Športni pregled - 18.45 Nas poznate? - 19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Umreti za ples, ameriški film - 21.35 Novice - 22.00 Športni pregled
SREDA, 7.3.
SLOVENIJA 1
7.55	Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Dober dan, Koroška; Risanka; Ebba in Didrik, nad.; Glasbena šala; Ranč pri kraguljčkovi sedmici, nad.; Lingo; Ledena pot v Kašmiru; Vrtičkarji II, nan.; Nadnaravno - 13.00 Poročila - 13.20 Obzorja duha -13.50 Čudna ptiča, nemški film
-	15.20 Aktualno - 16.00 Mostovi - 16.30 Poročila -16.45 Male sive celice -17.45 Nosorog in druščina, nan. -18.45 Risanka -19.00 Kronika -19.30 Dnevnik - 20.00 Sedmi pečat, film
-	22.00 Odmevi - 23.05 Svetovni izzivi - 23.30 Glasbena oddaja
SLOVENIJA 2
8.00	Simpsonovi, nan. - 8.25 Videospotnice 9.20. Smuk (ž)-lO.OO Tedenski izbor: Nash Bridges, nan.; Lahkomiselneži, film; 11.50 Smuk (m); So leta minila, nan.; Aliča, dok. film; Štafeta mladosti; Umetnost violinske igre -16.30 Raymon-da imajo vsi radi, nan. -17.00 Nash Bridges, nan.
- 18.00 Tartarin iz Tarascona, francoski film -
19.30	Videospotnice - 20.05 Liga prvakov v nogometu - 23.30 Otroci prerije, nad. - 0.55 Be-retta’s Island, ameriški film
KANAL A
9.00	Kalifornijske sanje, nan. - 9.30 Miza za pet, nan. - 10.25 Beverly Hills 90210, nan. - H.50 Ricki Lake -12.45 Dannyjeve zvezde -13.45 Komedija zmešnjav- 14.45 Ricki Lake - l5.40Xena, nan. -16.35 Mož pravice, nan. -17.30 Fant zre v svet, nan. -18.00 Wi!l in Grace, nan. -18.30 Pa me ustreli!, nan. -19.00 Simpatije, nan. - 20.00 Komedija zmešnjav - 20.30 Mladoporočenci -
21.00	Spet zaljubljena, nan. - 22.00 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.30 Seinfeld, nan. - 23.00 Mesto greha, nan. - 0.00 Dannyjeve zvezde
POP TV
10.00	Večna ljubezen, nad. -11.00 Moja usoda si ti, nad. -11.50 Milady, nad. -13.10 Naša sodnica, nan. -14.05 Otroški zdravnik, nan. -15.30 Oprah show - 16.25 Milady, nad. -17.20 Moja usoda si ti, nan. -18.15 Večna ljubezen, nad. -
19.15	24 ur - 20.00 Umor iz sanj, ameriški film - 21.45 Newyorška policija, nan. - 22.40 Jag, nan. - 23.30 M.A.S.H., nan.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani -17.00 Nickle and dime, film -17.45 Smo dobri gospodarji? -18.15 Klepet z... -18.45 Nas poznate? -19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Pokličite župana - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 2U5 Brez panike - 21.40 Turistična oddaja
NE ZAMUDITE NA VAŠEM KANALU
•	V oddaji v živo bo nocoj naš gost predstavnik Šolskega centra Brežice, z njim se bo pogovarjala Melita Skušek. Pred male zaslone vas vabimo tudi jutri ob isti uri, ko gostimo Ljudsko univerzo iz Krškega. Pokličite našo že znano telefonsko številko 07/ 3930 868 in obakrat se boste lahko pogovarjali s Skuškovo in njenima sogovornikoma.
•	V soboto ob 18.30 si lahko ogledate Dolenjski obzornik, v nedeljo pa vas vabimo že ob pol štirih zjutraj, ko bomo iz Avstralije prenašali dirko formule 1.
•	Klepet z... je naslov oddaje v ponedeljek ob 21.20. S primarijem Petrom Kapšem bo tokrat pol ure klepetala Verica Marušič.
•	V torek ob petih popoldne bomo predvajali risanko Grof Monte Cristo, narejeno po romanu znanega francoskega pisatelja Aleksandra Dumasa.
•	Ogleda vredna sta tudi ameriška celovečerna filma Umreti za ples (v torek ob 20. uri) in Nickle and dime (v sredo ob petih popoldne).
DESET DOMAČIH
Žreb je za sodelovanje pri oblikovarffu lestvice Studia D in Dolenjskega lista nagrado dodelil Katji Bartolj iz Dolenjih Lakovnic 14. Nagrajenki čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsako nedeljo ob 17. uri (ponovitev pa je ob torkih o polnoči), je ta teden takšna:
1.	(1) Zvon želja - ansambel Toneta Rusa
2.	(4) Moj dom - ansambel Slavček
3.	(2) Na Dolenjskem je dekle - ansambel Slapovi
4.	(6) Njegove melodije pa not nič nimajo - ansambel Vrisk
5.	(3) Vsak klas je zlat - ansambel Tonija Verderberja
6.	(5) Dekletova pesem - ansambel Rog
7.	(8) Kadar mame ni doma - ansambel Mačkoni
8.	(9) Me vsak dan rajš’ ima - Mi trije in Stiski kvartet
9.	(-) Naša družina - Kvintet Dori
10.	(7) Atov valček - ansambel Korenine Predlog: Slovensko dekle - Igor in Zlati zvoki
-------------------------------------------------------------------Ž*§
Kupon št. 9
Glasujem za: ____________________________________________________________
Moj naslov:	_______________________________________________ _________
Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto
NAGRADNA KRIŽANKA 9											
				DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST	PESTUNJA, DEKLA	LEPOTNA RASTLINA	SLUŽBENA LETA	IME HRVAŠKE PEVKE KESOVIJE	NALEPKA	VMESNA STENA	IZRAELSKA LUKA
				PIKANTNA JED, TESTENICA							
V 4				KDOR SE UKVARJA Z ESTETIKO							
				STARO VINO RJAVO RDEČA GLINA							
				>						LUKA NA JV' OBALI CIPRA	DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST
AVTOR: JOŽE UDIR	MORSKA ŽELVA	USNJE NA ZADNJEM DELU ČEVLJA	RIMSKA BOGINJA JEZE IZSTRELEK Z LASTNIM POGONOM				ZELIŠČE TURISTIČNI DEL UMAGA				NEKDANJI VAŠKI POGLAVAR (ŽUPAN)
ODEBELJENA GLAVNA KORENINA						VNETJE SLUZNICE JUDJE					
LETNA VZDRŽE- VALNINA VLADARSKE HIŠE								ARISTOTEL OKRASNI KAMEN			
TEKOČA VODA					INTERN. TRADE ORG. IGRALKA GARDNER				NIKITA HRUŠČOV TRINITRO- TOLUOL		
FIGURA PRI ČETVORKI				POSVO- JENEC SIBIRSKI VELETOK							
TETOVIRANA ŽENSKA											
EDINA JORDANSKA LUKA						ZVIŠAN DARITVENI PROSTOR (V CERKVI)					
NOBBIJEV GLEDALIŠKI VRTILJAK - Nobbi, prijazen, navihan in iznajdljiv tjulenjček modre barve, je doma tam kjer so otroci, Nivea pa je poskrbela, da je dobil tudi svoje majhno gledališče. Vsak konec tedna od 9. februarja do 10. marca tako obišče enega od Mercatorjevih centrov v Sloveniji, med njimi tudi v Novem mestu in Brežicah, in nastopa pred otroki in njihovimi starši. V svojem gledališkem vrtiljaku ima v gosteh Mokrega zmaja, Romano Kranjčan in Andreja Rozmana - Rozo, ki skupaj poskrbijo, da se otroci zabavajo. Ob tem poteka tudi risarski natečaj za otroke. Narišejo naj svojo najljubšo pravljico in risbico do JO. aprila pošljejo Nobbiju. Med nagradami, ki jih bodo prejeli izžrebani otroci, je tudi 50 Nobbijevih gledališč, prav toliko pa jih ima pripravljenih še za vrtce in osnovne šole, ki bodo poslale največ risbic.
TURBO SCHUH V NOVEM MESTU - Podjetje Stiefelkonig, je verigi svojih trgovin s čevlji po vseh večjih slovenskih mestih doda! še eno, in sicer v Novem mestu, nasproti bršljinskega BTC-ja. Odprli so jo v prejšnji četrtek. Na 470 kv. metrih je na voljo bogata izbira ženske, moške, otroške in športne obutve. Prve obiskovalce so presenetili z novo pomladno-poletno kolekcijo in s posebnim otvoritvenim popustom, med tednom je trgovina odprta ves dan, ob sobotah pa do 13. ure. (Foto: Majda Luzar, EPS)
NOVA PODOBA STELJNIKOV - Belokranjski steljniki so eden od okrasov južnega deta naše domovine. Ni čudno, da izumirajo, če nekateri kažejo tak prezir do te naše nacionalne svetinje. Prav v steljnik v bližini ceste Metlika-Drašiči, enega redkih, ki je še pokošen in vzdrževan, so zvlekli tole avtomobilsko razbitino. (Foto: T. Jakše)
Z OSLI NA POT - Kdor je predober, je oslu podoben. Tako pravijo. Ruža (na fotografiji spredaj levo) in Julka (desno) sta oslovi samici in sta tako dobri, da vlečeta voziček in za zdaj ne prežvekujeta človeških pregovorov. Voziček je naredil Stanko Horvatič (na levi ob vozu). Na vozičku ima vajeti v rokah Milenko Blaževič (desno). Doma v hlevu čaka popotnike Zora. (Foto: M. L.)
Oprostite, za dame gre
Vprega, ki je še pripravljena voziti fašjenka -Skromna žival - Osli zabavajo tudi otroke iz vrtca
DOBOVA - Osla sta vlekla "vuz” po cesti v Dobovi. Potem sta z vozička stopila Milenko Blaževič in Stanko Horvatič z Velikega Obreža in privezala živali za bližnje drevo, potem smo se v gostilni Humek “po-minali” o oslih, ki v teh dneh vozita fašjenka, lokalnega pusta, v Ločah in Dobovi.
Blaževič, ki ima v hlevu tri osle, te živali zapreže nekajkrat letno. V nedeljo je to naredil zato, da sta s Horvatičem preizkusila, kako se vprega obnese na cesti. In obnesla se je dobro. “Peljala sva se fino. Samo mimo dvignjenih železniških zapornic nista šla rada,” sta povedala Milenko in Stanko. Novinarju pa sta prišepnila, kako človek pregovori osla, da gre, tudi preko železnice. Vendar to ostaja skrivnost za druge osle, da ne bi bilo za pusta in po njem nepotrebnega vznemirjenja.
Čeprav je osel zahteven ob tirih, je drugače “strašno skromna žival. Celo na asfaltu bi preživel”. Stanko je seveda s takimi besedami ciljal na oslovski jedilnik.
Osli pri Blaževičevih tudi zabavajo. Obiskujejo jih otroci iz otroškega vrtca, za njimi se ozro veliki. Nekateri ljudje osla zajahajo. Nekateri tudi padejo dol, ker imajo osli, vsaj Blaževičevi, tudi "kiper”, kot pravita Stanko in Milenko.
Živali, ki jih obravnavamo, bi menile, da jih imamo za osla, če ne bi pojasnili neke pomembne podrobnosti iz njihovega zasebnega življenja. Živali iz tega zapisa, vse od prve do tretje, so ne osli, ampak oslice. Predstavljate si, kaj bi nastopilo v človeškem svetu, če bi fino damo moški opazovalec imel malomarno za možaka!
M. L.
Praznik zobotrebčarjev
Kako izdelamo zobotrebce? - Pravljica o zobotrebcih pisateljice Kobalove - Novi rekord: IS zobotrebcev več kot lani
VELIKE LAŠČE - Minuli petek je bil pravi praznik zobotrebčarjev.
V Velikih Laščah je bilo na osnovni šoli Primoža Trubarja četrto srečanje zobotrebčarjev. V tekmovanju v izdelovanju zobotrebcev, ki je trajalo 10 minut, je sodelovalo 8 zobotrebčarjev, zmagal pa je Ivica Jambrošič, kije v desetih minutah izdelal 159 zobotrebcev, 2. Marija Zlobko (138 zobotrebcev), 3. Danica Štrum-belj (129) itd. Vsi udeleženci tekmovanja so prejeli priznanje Toneta Str-leta. Zmagovalec Ivica je dobil bon za 8000 tolarjev in še po 100 tolarjev za vsak zobotrebec, ki gaje naredil več od drugouvrščene Marije Zlobko, se pravi skupaj še 2100 tolarjev v gotovini; drugo uvrščena Marija Zlobko je dobila bon za 6000 tolarjev, tretjeuvrščena Danica Štrumbelj bon za 5000 tolarjev (vsi boni so darilo Kmetijske zadruge Velike Lašče). Zanimivo je, da sta bila prvi in zadnjeuvrščeni na tekmovanju moška, ostali pa ženske. Zmagovalec Ivica je tudi rekorder dosedanjih tekmovanj, saj je izdelal kar 13 zobotrebcev več, kot je znašal dosedanji rekord.
Praznik zobotrebčarjev seje začel z delavnico “Kako izdelamo zobo-
trebce”, v kateri so pokazali postopek izdelovanja zobotrebcev od napravljanja lesa preko lupljenja in klanja do šiljenja zobotrebcev s krivčki. Ves postopek je zelo pomemben, saj je stroga komisija na tekmovanju izločila vse zobotrebce,
Uspela maškarada
Zahvala vsem, ki so pomagali
Zimske počitnice so se v Metliki zaključile z otroško maškerado, kije bila na pustno nedeljo. Otroški povorki z Mestno godbo so se pridružili tudi suhorski Lisjaki. Rajanje s srečelovom je bilo na ploščadi pri Gali,.program pa je vodila Mojca Mežnaršič, ki je predstavila zanimivosti o pustovanju ter pripravila nagradna vprašanja. Za ozvočenje je poskrbela metliška osnovna šola.
Izkazalo se je, da je nedelja primernejša za tovrstno prireditev, saj se je zbralo več kot tisoč obiskovalcev, med katerimi je bilo okrog 600 maškar. Da je prireditev uspela, gre poleg že omenjenim zahvala prostovoljcem, članom in simpatizerjem Občinske zveze prijateljev mladine Metlika, ki so sodelovali v obsežnih pripravah ter pri povorki, rajanju in srečelovu. Posebej velja pohvala mladim članom, ki so vse počitnice pomagali pri pripravah, zbiranju dobitkov in prodaji srečk. Zahvaljujem se tudi številnim sponzorjem, ki so dali dobitke za srečelov, Cestnemu podjetju za postavitev signalizacije, Policijski postaji za varovanje, metliški občini in upravni enoti Metlika za dovoljenja, Gasilskemu društvu, gostilnama Grubač in Julija, Komunali in drugim, ki so pomagali pri ohranjanju pustne tradicije. Hvala tudi mentoricam Valentinovih in počitniških ustvarjalnih delavnic: Marti Strahinič, Alenki Muc, Andreji Milavec, Bredi Trinko, Blažki To-maževič, Branki Hauptman, Petri Dokl, Štefki Kukovec, Gordani Tasič, Ivanki Bučan, Mariji Žagar, Sabini Schwener, Mojci Bajuk in Duški Vlašič.
VLADKA ŠKOF Predsednica OZPM Metlika
Učno podjetje v srednji šoli
ČRNOMELJ - L februarja so dijaki Podjetniškega poslovanja v Srednji šoli Črnomelj pričeli z delom v Učnem podjetju, ki ga vodi univ. dipl. org. dela Anton Kambič. Gre predvsem za praktično delo v okviru namišljenega podjetja, v katerem se dijaki usposabljajo za poslovanje podjetja, povezujejo pa se tudi z drugimi učnimi podjetji v Sleveniji. Za ureditev podjetja se zahvaljujemo strokovnim sodelavcem, predvsem pa direktorju Srednje šole Črnomelj univ. dipl. inž. Stanislavu Vrščaju, ki je zagotovil ves denar za postavitev učnega podjetja. Hkrati je idejno zasnoval prostor, ki ga le z manjšimi preureditvami lahko uporabljamo tudi za pouk računalništva, informatike in vaj pri poslovni tehniki. Pomembno pridobitev so pozdravili tudi dijaki, saj si lahko že pred zaposlitvijo naberejo veliko izkušenj o delu v podjetjih.
BRANISLAV ADLEŠIČ, prof., ravnatelj SPSŠ
ki niso bili dovolj dolgi, primerno debeli in pravilno ošiljeni. Pisateljica Darinka Kobal iz Litije je predstavila svojo novo knjigo “Mali klinček”, ki je pravljica o zobotrebcih in jo je napisala prav za letošnje srečanje zobotrebčarjev v Laščah.
Ves program srečanja zobotrebčarjev pa je bil obogaten z nastopom harmonikarjev, razstavo in prikazovanjem izdelave čipk, ročnih del, razstavo starih delovnih pripomočkov in izdelkov, razstavo ptičjih krmilnic in modelov kozolcev-toplar-jev, razstavo domačih jedi in pijač. Med prireditvijo, ki je trajala skoraj tri ure, pa so nastopili še pevski zbor Društva upokojencev, šolski pevski zbor in varovanci vrtca. V kvizu o značilnostih velikolaške občine so zmagale z enakim številom točk kljub dodatnim vprašanjem tri ekipe šolarjev (L,3. in 4.) itd.
Skratka: srečanje zobotrebčarjev je bil praznik širšega območja Velikih Lašč, od koder so nekdaj zobotrebce prodajali tudi v Trst. Pri tem so nekateri zaslužili toliko, da so si kupili kmetije.
J. PRIMC
Zložili Cici Kamenčke
Glasilo razredne stopnje
ŠMARJETA - Šolskemu glasilu osnovne šole Šmarjeta Kamenčki se je minuli meces pridružilo še glasilo razredne stopnje, ki so ga preprosto poimenovali Cici Kamenčki oz. tokrat 1. Cici Kamenčki: Pobudnica za njegov nastanek je bila učiteljica Milena Hribar, pri uresničevanju pa ji je pomagala učiteljica Anita Vidmar.
Cici Kamenčke so ustvarili otroci od 1. do 4. razreda in njihove učiteljice. “Vsak oddelek je izdelal 2 strani in že urejene oddal, z Mileno pa sva nato poskrbeli za njihovo celovito podobo. V prvi številki se tematsko nismo zavezali, v prihodnjih številkah pa bo določena tema vodilo Cici Kamenčkov,” je povedala Anita Vidmar. Glasilu so vdahnili
DOBITNIKI PRIZNANJA TONETA STRLETA - Na fotografiji so tekmovalci letošnjega, že četrtega srečanja in tekmovanja zobotrebčarjev v Velikih Laščah, na katerem je zmagal Ivica Jambrošič (šesti z leve), ki je v desetih minutah izdelal 159 zobotrebcev. Četri z leve pa je Edi Zgonc, organizator tekmovanja in praznika zobotrebčarjev. (Foto: J. Primc)
Uspešno z mladimi
VAVTA VAS - Gasilci PGD Vavta vas so lani opravili preko 2500 delovnih ur, redno vadili ter- sodelovali z domačo osnovno šolo in društvom Mladi gasilec. Aktivna je bila tudi jamarska sekcija, kije sodelovala pri opremljanju jame Velike Prepadne za ogled, medtem ko je sekcija za podvodne aktivnosti sodelovala pri čiščenju reke Krke in potoka Radešca. Društvo je tudi zelo uspešno pri delu z mladimi, pri čemer so prizadevni mentorji, zlasti Ludvik Kocmut in Bernarda Zemljič. V tem letu načrtujejo obnovo sejne sobe in glavnega vhoda ter nabavo novega terenskega vozila z vitlom, rezervoarjem za vodo in visokotlačno črpalko za gašenje gozdnih požarov.	g ^
1.	Ste komunikativni? Bi radi dodatno zaslužili? Nudimo kreativno dodatno delo na področju trženja programskega časa.
2.	Honorarno zaposlimo voditelja in urednika:
a)	športnega programa
b)	kulturnega programa
3.	K sodelovanju vabimo snemalce na terenu.
Vlogo s kratkim življenjepisom pošljite na naslov:
TELEVIZIJA NOVO MESTO, d.o.o., Adamičeva 2,8000 Novo mesto. Informacije po telefonu 07/39-30-872.
V SPOMIN
1. marca mineva deset let, odkar nas je zapustila draga in dobra mama
MARIJA STRAJNAR
Šentjernejska 51, Novo mesto
Hvala vsem; ki se je spominjate.
Vsi njeni
Cici Kamenčki
podobo, kije drugačna od Kamenčkov ali ostalih podobnih glasil - od naslovnice, vrste papirja, oblika prispevkov... Vsebinsko pa so ga zapolnili z risbicami, krajšimi prispevki, pesmicami, novoletnimi žeijami, mislimi o Valentinovem, posebej zanimiva je samopredstavitev vseh otrok 1. b razreda, imajo tudi kotiček za starše, seveda pa ni šlo brez ugankarskega kotička, tokrat z nagradno križanko.
“Mislim, da so naši Cici Kamenčki novost, kar se tiče glasil od 1. do 4. razreda. Je pomembna stopnica za učence, ki želijo pisati. Otroci so jih sprejeli z navdušenjem, saj se je vsak našel v njih,” je menila Anita Vidmar. Cici Kamenčki, ki naj bi izhajali nekje trikrat na leto, so prvič izšli v 100 izvodih.
M. Ž.
ZAHVALA
Nekje v njem je bol bila, a zamahni! je z roko, češ, zmogel bom - močnejši sem, pa vendar ni bilo tako.
V 41. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, sin, brat in stric
MARTIN TURK
z Dol. Mokrega Polja 17
Prisrčna hvala sorodnikom, sosedom, vaščanom in znancem za pomoč, darovano cvetje in sveče. Hvala Internemu oddelku bolnišnice Novo mesto, kolektivu kuhinje bolnišnice Novo mesto, tovarni zdravil Krka - Tabletni obrat, govornikom za ganljive besede slovesa, vsem gasilcem in loVcem, Šentjernejskemu oktetu, g. župniku za opravljen obred ter pogrebni službi Oklešen. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalgjoči: vsi njegovi
OSMRTNICA
Po težki in nepremagljivi bolezni je umrla naša upokojena sodelavka iz Sektorja za proizvodnjo zdravil
ANA BAN
iz Verduna 4, Stopiče
Od nje smo se poslovili 27. februarja na pokopališču v Malem Orehku. Ostal bo spomin nanjo.
Delavci in upokojenci Krke, tovarne zdravil, d.d., Novo mesto
IZ PORODNIŠNIC
IfŠkl pOROdlMiŠNiCE
V času od 13. do 25. februarja so v novomeški porodnišnici rodile: Sandra Janjac iz Metlike - Karla, Anica Hočevar z Gor. Težke vode -Klavdijo, Mojca Pušavec iz Jedin-ščice - Simona, Renata Golobič iz Metlike - Karin, Jasmina Žalec Radovan iz Črnomlja - Pio, Martina Vide iz Šentjerneja - (Jišela, Ana Kastigar iz Dobrniča - Urha, Izvo-rinka Djokič iz Črnomlja - Nikoli-no, Irenca Jelenc iz Mokronoga -Kevina, Ljubica Šinkovec iz Dolenjih Dol - Gašperja, Andreja Pirc iz Kaplje vasi - Anjo, Elizabeta Činkelj Tkalčič iz Stare Cerkve - Sama, Darja Peterle s Puščave - Naceta, Marjeta Blaznik iz Skrovnika - Špelo, Maja Rozman iz Kanižarice - Erika, Andreja Ovniček s Hriba pri Orehku - Blažko, Jolanda Kovačič iz Brezja - dečka, Mojca Brodarič iz Gribelj - Tadeja, Erika Primc z Broda - Pio, Simona Bobič iz Dol. Suhadola - Laro, Veronika Žužek iz Brune vasi - Nastjo, Sabina Medle z Gmajne - Pio, Vesna Vizlar iz Šmarjeških Toplic - Brigito, Mateja Cerovšek s Smednika - Megi, Irena Frankovič iz Vukovcev - Žiga, Darinka Škedelj iz Hrušice - Nino, Mojca Saksida iz Dolža - Gašperja, Tanja Lužar z Dol. Mokrega polja -
Žano, Ivanka Grabrijan z Vinice -Tinko, Vlasta Sepaher iz Verduna pri Uršnih selih - Jana, Marjetka Podlogar iz Mokronoga - Žana, Jožefa Čas iz Vavpče vasi - Timoteja, Milena Popovič iz Birčne vasi - Lidijo, Sabina Gašperič z Dobličke Gore -Žiga, Mateja Pečnik iz Leskovca -Aljo.
Iz Novega mesta: Suzana Luštek, Mlinarska pot 18 - Mijo.
Čestitamo!
Asfalt na Čelovnik?
LOKA - S predstavniki krajevne skupnosti Loka in nekaterimi krajani Čelovnika se je sevniški župan Janc pogovarjal o asfaltiranju ceste iz Žirovnice na Čelovnik v dolžini skoraj treh kilometrov. Zemeljska dela so po večini opravili že krajani sami. Krajevna skupnost Loka bo večji del letošnjih sredstev namenila za ureditev te ceste. Tudi občina bo poskušala pomagati, da bi cesto asfaltirali še letos.
NAGROBNE SPOMENIKE izdelujemo, obnavljamo in postavljamo. KAMNOSEŠTVO STEPAN MARJAN s.p. Volčičeva 17, Novo mesto Tel. 07/30 21 188 GSM 031/362 205
ZAHVALA
V 79. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, tast, brat, stric, dedek in pradedek
VIKTOR GAL
iz Zbur 3
ZAHVALA
V 34. letu nas je zapustil
BOJAN PIRC
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste se od pokojnega poslovili, nam pa v tem težkem času stali ob strani.
Žalujoči: vsi njegovi
OSMRTNICA
Po dolgi in težki bolezni je za vedno zastalo izmučeno srce našega ljubega
prof. PETRA ŠTERBENCA
rojenega v Zagozdacu 18, stanujočega v Mariboru
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom in prijateljem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče.
V globoki žalosti: vsi njegovi
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sovaščanom, ki ste namjzrazili sožalje in darovali cvetje in sveče ter pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo družini Mrgole, sodelavcem Očesnega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, sodelavcem Upravne enote Novo mesto, g. župniku za opravljen obred, pevcem, Društvu upokojencev Šmarjeta in pogrebni službi Blatnik. Hvala tudi vsam prostovoljnim gasilskim društvom, še posebno PGD Zbure, in g. Anderliču za lepe poslovilne besede.
OSMRTNICA
Svojo plemenito življenjsko pot je sklenila
MARIJA NOVAK
upokojena učiteljica v Šentjerneju
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Utrujen od bolečine in trpljenja je v 73, letu dopolnil svoje življenje
MARTIN
DRAGAN
z Gorenjih Jesenic pri Šentrupertu
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje in sveče ter se v tako velikem številu poslovili od njega. Posebno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju Internega oddelka bolnice Novo mesto, gospodu kaplanu za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke, Zvezi borcev, pogrebni službi Novak in izvajalcu Tišine.
S pogrebno slovesnostjo smo se od pokojnice poslovili sorodniki, prijatelji in sovaščani dne 24. februarja 2001 na šentjernejskem pokopališču.
Vsi njeni
Šentjernej, 24.2.2001
ZAHVALA
V januarju smo pokopali našo sestro in teto
TEREZIJO GLIHA
Sirkovo Rezko
iz Žužemberka
Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku Povirku, osebju Zdravstvenega doma v Žužemberku, njeni skrbnici ter pevkam iz Žužemberka. Hvala vsem, ki ste pokojni v življenju kaj dobrega storili.
POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE
Leopold Oklešen
K Roku 26 Novo mesto S 07/33 70 200
delovni čas: NON STOP
Vsi, ki so upravičeni do povračila pogrebnih stroškov, imajo pri celotni * storitvi le minimalno doplačilo. Opravljamo tudi prevoze v tujino in v nekdanje jugoslovanske republike.
ZAHVALA
Ne jokajte za mano, saj veste, kako trpel sem, tiho h grobu pristopile in mir mi zaželite.
Hvala za tvojo vero v življenje in za vse lepo, kar si delil z nami.
Ob smrti našega dragega moža, skrbnega očeta, starega ata, tasta, brata in strica
JOŽETA
BUKOVCA
iz Velike Loke 27
Iskrena hvala vsem, ki ste ga imeli radi, se zanj trudili ali mu kakorkoli pomagali. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, sv. maše in nam izrekli sožalje.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Za svoj 75. rojstni dan nas je nepričakovano zapustil dragi mož, oče, stari ata, tast
borec Gubčeve in XII. SNOUB brigade Šentrupert 40
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, prav tako za darovano cvetje in sveče ter za spremstvo pokojnega na zadnji poji. Posebna zahvala ZD Trebnje, dr. Zdenku Saldi, šoferju reševalnega vozila Pekolju, Internemu oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto, dr. Rafku Kapšu, govorniku Ivanu Kosu, praporščakom, nosilcema medalj in venca ZB NOV občine Trebnje, govorniku Francu Novaku iz Društva upokojencev Šentrupert, trebanjski pihalni godbi, pevcem iz Mokronoga in pogrebni službi Novak. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Ančka, sin Branko z družino in ostalo sorodstvo
V SPOMIN
MIHAELU
NOVAKU
FEBRUAR 2000 - 2001 Dvor 45
Prezgodaj si odšel od nas, dragi ata, a v srcih naših še živiš, čeprav v grobu mirno spiš.
ANTON
ROKAVEC
Vsi njegovi domači
Žalujoči: sestri Zorka in Elza, brata Slavko in Jože z družinami
Vsi tvoji
ZAHVALA
NI večje bolečine, kol v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine.
(Dante)
V 76. letu starosti je nenadoma odšla od nas naša draga sestra, svakinja, teta in prateta
ROZALIJA REPOVŽ
iz Šentruperta
Ob nenadni izgubi naše drage tete se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali v bolečih trenutkih slovesa in sočustvovali z nami ter pokojni darovali številne svete maše, sveče in jo tako številno pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju Nevrološkega oddelka Splošne bolnice Novo mesto, posebno ge. Markovičevi, g. Mirku Simončiču ter g. Marjanu Lamovšku za lepo opravljen obred in tolažilne besede, šentruperškim pevcem za lepo zapete žalostinke, g. Petru Kurentu za poslovilne besede ob odprtem grobu ter pogrebni službi Novak. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi
ZAHVALA
V 70. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi
FRANC CVIRN
avtoprevoznik v pokoju
iz Rožnega 34 pri Brestanici
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sovaščanom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje, sveče, svete maše ter vsem, ki ste našega ata tako številno pospremili na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni Intenzivnemu oddelku bolnišnice Brežice, dr. Zorkovi, ge. Breznikarjevi in g. Abramu za poslovilne besede, g. Jankoviču za zaigrano Tišino, pevcem za zapete žalostinke, g. župniku in pogrebcem za opravljen obred. Iskrena hvala šoferjem in skladišču Tespacka ter Obrtni zbornici Krško. Še enkrat iskrena hvala vsem, tudi tistim, ki vas nismo posebej imenovali.
Žalujoči: vsi njegovi
rp/j\ nnmnp(l \V7/i\(jR 97/i\Pnnr^l/i\ TEDENSKI K0LEDAR * KIN0 * BELA TEHNIKA • ČESTITKE • ELEKTRONIKA • KMETIJSKI STROJI • KUPIM • MOTORNA VOZILA • POHIŠTVO ULn\ U UL/ULNJ ULnJC/ Z_]LoLKJULAa1LiA POSEST • PREKLICI • PRODAM • RAZNO • SLUŽBO DOBI • SLUŽBO IŠČE • STANOVANJA • ZAHVALE • ŽENITNE PONUDBE • ŽIVALI
tedenski koledar
Četrtek, 1. marca - Albin Petek, 2, marca - Janja Sobota, 3. marca - Marin Nedelja, 4. marca - Kazimir Ponedeljek, 5. marca - Janez Torek, 6, marca - Nika Sreda. 7. marca - Tomaž
Lunine mene
3. marca ob 3.04 - prvi krajec
kino
BREŽICE: 1.3. (ob 18. uri), 2. in 3.3. (ob 20. in 22. uri) ter od 4. do 6.3. (ob 20. uri) Začaran. 1.3. (ob 20. uri) Himalaja. Od 2. do 4.3. (ob 18. uri) Sončna stran ulice. 7.3. (ob 18. in 20. uri) Morilec mehkega srca.
ČRNOMELJ: 2.3. (ob 20. uri) in 3.3. (ob 21. uri) Dajmo, punce. 3.3.
(ob 19.30) gledališka predstava Kavarna Unamunda. 4.3. (ob 20. uri) Krik 3.
GROSUPLJE: 2.3. (ob 19. uri) Dobre mrhe.
, IVANČNA GORICA: 1.3. (ob 19. uri) Dobre mrhe.
KOČEVJE: 4.3. (ob 19. uri) Dobre mrhe.
KRŠKO: 1.3. (ob 19. uri), 2. in 3.3. (ob 20. uri) ter 4.3. (ob 18. uri) Šesti dan.
METLIKA: 2.3. (ob 20. uri) Krik 3. 4.3. (ob 18. in 20. uri) Dajmo, punce.
NOVO MESTO - KC Janeza Trdine: L, 3., 4. in 7.3. (ob 20. uri) Plesalka v temi. 5. in 6.3. (ob 20. uri) Misija: Nemogoče 2.
RIBNICA: 3.3. (ob 21. uri) Dobre mrhe.
TREBNJE: 2.3. (ob 20. uri) in 4.3. (ob 17. uri) Morilec mehkega srca.
VELIKE LAŠČE: 3.3. (ob 19. uri) Dobre mrhe.
MALE OGLASE
sprejemamo osebno, po pošti in na telefonsko številko
07/39 30 512
Izven delovnega časa lahko mali oglas oddate na avtomatski telefonski odzivnik.
OSMRTNICE in ZAHVALE
sprejemamo osebno, po pošti in na faks številko
07/39 30 540
Male oglase, osmrtnice in zahvale sprejemamo tudi po elektronski pošti na naslov:
info@dol-list.si
Male oglase brezplačno ponovimo na internetni strani Dolenjskega lista na naslovu:
http://www.dol-list.si
KMETIJSKI STROJI
VISOKOTLAČNO BALIRKO in koruzo prodam. 0 (07)3089252.	459
MOTORNA VOZILA
BMW 316, letnik 1988, v dobrem stanju, prodam. 3(041)688-035.	432
AUDI A4 1.9 TD1,110 KM, letnik 6/97, prvi lastnik, servisna knjiga, prodam. 3(041)668-794 ali (07)3073 459, popoldan.	474
R 5 CAMPUS, letnik 1991, kovinsko zelen, prodam. 3 (07)3066663.	439
GOLF 11 D, letnik 9/87, registriran do 11/ 2001, prodam. 3 (07)3081879.	444
ZASTAVO 128, letnik 1988, registrirano, prodam. 3 (07)3321594.
POLO CLASIC, prva registracija 8/00, prodam. 3 ( 07)3312808 ali (07)3325220.
VOLVO S 40, letnik 1997, odlično ohranjen, bel, klima in ostali dodatki prodam. 3 (041)610-731.	460
POSEST
PREPIS VOZIL
041/546-159
HIŠO blizu Sevnice, četrta gradbena faza, prodam. 3 (031)580-997.	436
PARCELO v Novem mestu prodam ali menjam. 3 (031)810-748.	472
$ SUZUKI
...
•	prodaja vozil
•	sirvis vozil
•	vulkanizerstvo
•	kleparstvo
•	ličarstvo
Avtomehanika Jurij Murn, s.p.
Resslova 4, Novo mesto Tt 07/30 24 791
AKCIJA!
SVVIFT 1.3 GLS/3V za 1,455.440 tolarjev + 4 zimske gume
Izdajatelj: Dolenjski lisi Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja Uredništvo: Jožica Dornii (odgovorna urednica), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Breda Dušic Gornik, Tanja Jakše Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc, Igor Vidmar in Mojca Žnidaršič.
Izhaja ob četrtkih. Cena izvoda v kolportaži 240 tolarjev,- naročnina za 26 izvodov v / polletju 5.980 tolarjev, za upokojence 5.382 tolarjev, za pravne osebe U.960 tolarjev, za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta v lej vrednosti. V ceni kolportažnega izvoda oz. naročnini je upoštevan 8-odst. DDV.
Naročila in pisne odpovedi sprejemamo samo s prvo številko v mesecu. Oglasi: Cena I cm v stolpcu za oglas (in mali oglas pravnih oseb) 3.I00 tolarjev (v barvi 3.300 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 6.200 tolarjev (v barvi 6.600 tolarjev); za razpis 3.700 tolarjev. V ceni oglasa oz. razpisa ni upoštevan 19-odst. DDV.
Mali oglas do deset besed 2.000 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 200 tolarjev. V ceni malega oglasa je upoštevan 19-odst. DDV.
Žiro račun pri Agenciji za plačilni promet v Novem mestu: 52100-601-59881 Transakcijski račun pri Dolenjski banki, d.d., Novo mesto- 970-7100-4405/9. Naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Germova ulica 4, p.p. 212. Telefoni: tajnica 07/39 30 500, direktor 39 30 502, odgovorna urednica 39 30 528, propagandna služba 39 30 514, naročniška služba 39 30 508 in 39 30 510, mali oglasi in osmrtnice 39 30 512, računovodstvo 39 30 504 in 39 30 506 Telefaks: 07/39 30 540
Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet: http://www.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo.
Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o.
Tisk: DELO-TCR, d.d., Ljubljana, Dunajska 5.
ZAZIDLJIVO PARCELO v Novem mestu, cca 2.500 m2, na lepi ravni legi ob urejeni soseski, prodam. Idealna priložnost za gradb. podjetja za gradnjo individualnih vrstnih hiš. Lahko kupite posamezen del po cca 500 m1. 0(041)845-669.	471
PRODAM
KOMBINIRANI otroški voziček ugodno prodam. 0(041)342-161.	431
4 T SENA, koruzo v zrnju, jabolčni kis in mlin (šrotar) prodam. 0 (07)3328545 ali (031) 526841.	438
RAZSUTO KRMO, 3 do 4 tone, prodam. 0 (07)3045038.	441
KROMPIR, primeren za nadaljnje sajenje, sorte sante, jerla, romana in frizija ter jedilni krompir prodam. 0 (01)7862316, Lampret, Gatina 23, Grosuplje.	443
HIDROFOR, 180-litrski, prodam. 0 (07) 3068610.	445
RAČUNALNIK Pentium 200 MHz MMX prodam. 0(041)556-005.	447
KORUZO v zrnju in nekaj jedilnega krompirja prodam. 0 (07)3076073, zvečer. 448
TENDO za počitniško prikolico prodam. 0 (041)249-288.	449
ŽARNICE proti mrčesu, primerne za hleve in druge prostore.prodam. 0 (041)249-288. BALIRANO suho seno in otavo, oglate bale, prodam. Možna dostava. 0 (041)643-573. SPALNICO z medicinskim jogijem prodam. 0 (041)616-245.	468
KOSTANJEVO KOLJE za vinograd in smrekovo prodam. 0(07)3068276.	469
OPAŽ prve kvalitete, 700 sit/m2, druge kvalitete, 450 SIT/nf, talni pod ter bruna, vse brušeno, prodam. Prevoz brezplačen. 0
(040)	286-608.	475
KROMPIR za sajenje, sorte frizija, brait, sante, dezire, zgodnja minerva, ter jedilnega in za krmo prodam. 0 (01)788-5097.	481
KOSTANJEVO kolje prodam. 0 (041)372-879 ali (079)30 78 050.	483
KAKOVOSTNO rdeče vino iz območja Bizeljskega (Pišece) prodam. 0 (07)4965526 ali
(041)	823-938.	484
RAZNO
GRADITELJI! Po konkurenčnih cenah in kvalitetno izdelujemo strojne tlake, strojne omete in termo fasade. 0 (041 )642-762. 172 NA NOVEM TRGU oddam ali prodam vpeljano trgovino, 50 m2. Možnost gostinskega lokala. 0 (041)208-773.	433
HIŠO za trgovino, poslovne prostore in manjše stanovanje v Novem mestu oddam. 0 (041)455-332.	437
IŠČEMO mlajšo upokojenko za celodnevno pomoč pri babici v Stični. Nudimo stanovanje, hrano in denarni dodatek po dogovoru. 0 ( 01)7878409.	457
NAJDITELJA poslovnega kovčka Samsonite grafitno sive barve, pogrešanega 21. februarja na relaciji Sevnica - Mokronog, bogatno nagradim. Kovček je nagrada. Prosim za vsebino. 0(041)624-921.	461
NUDIM POMOČ, pospravim, popazim otroka. 0 (031)877-064.	463
GOSTILNO v Gabrju, opremljeno, s stanovanjem,oddam.0(031)871-872.	482
SKRBNO VARUŠKO za varstvo enoletne deklice na našem domu iščem. 0 (07)33 23 167.	485
ROLETARSTVO
BAYER
Bayer Aleksander, s.p., Stopiče 37 a 07/ 30 80 210 040/ 202 868
Popravilo poljedeljskih in živinorejskih strojev
'žage 'kosilnice 'škropilnice ‘Ireze ’
Martin Hočevar s.p. Šmarješka c. 68, Novo mesto
041/654-456, 0609/654-456
VEDEŽEVANJE 090 41 18
Viktorija-Ana-Mari Vestalka s.p. 185SIT/min.
GOTOVINSKA
POSOJILA
MEDIAFlN, d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
delovni čas: vsak dan non-stop
Novo mesto: 041/538-235
REALIZACIJA
TAKOJ !!!
SLUŽBO DOBI
KATANA, d.o.o., Kompare, Gradac 135, zaposlimo simpatično dekle za strežbo v lokalu 0 (041)712-927 ali (041)692-583.
CELI SVET, d.o.o., Brnčičeva 5, 1231 Ljubljana-Črnuče
zaradi razširitve dejavnosti
zaposli 2 trgovca-ki v trgovini v Kočevju, Novem mestu in Krškem. Kandidati naj oddajo svoje vloge v roku 8 dni od objave oglasa.
Nudimo dober zaslužek za terensko delo.
Pokličite 031/623-894
Podjetje EMCR, d.o.o., išče ambiciozne ljudi za organizirano direktno prodajo in demonstracije elektroparnih likalnikov in čistilnih aparatov za področje Dolenjske. Tel. št.: 04/531-70-10 ali 031/ 332-704.
Za prodajo v urejeni zlatarni zaposlimo razgledano, samozavestno, elegantno osebo, staro od 23 do 35 let, s srednješolsko izobrazbo.
Zaželeno znanje tujega jezika. Če ste tudi prijazni, pošteni, komunikativni, sprejmite izziv in nas pokličite na tel. 041/845-669 od 10. do 12. ali od 19. do 20. ure.
NATAKARJA (-ICO) in pomožnega natakarja (-ico) zaposlimo. 0 (05)6747-101, od 12. do 16. ure in od 19. do 22. ure, Restavracija Pavel, Gregorčičeva 3, Piran.	435
OKREPČEVALNICA AS pri AMZS na Otočcu za določen čas zaposli dekle za delo v strežbi. Lahko je tudi študentka. 0 041/ 730151,
KROVSTVO in stavbno kleparstvo Drago Kosovan, s,p„ Mali Podlog 16, Leskovec, zaposli 2 delavca za delo na strehi. 0 (041)730-246.	440
PRIKUPNO DEKLE ali FANTA iščemo za delo v šanku v eni od novomeških okrepčevalnic. Omogočimo opravljanje pripravništva. 0 07/33 22 765 ali 041/628 385.
JORDAN, d.o.o., Draga 1, Šmarješke Toplice, zaposli delavca elektrikarja ali elektrotehnika za delo serviserja vodomerov. 0 (07) 3843060.	451
TRGOVSKO PODJETJE z maloprodajo in veleprodajo iz Novega mesta zaposli trgovca - komercialista z najmanj V. stopnjo izobrazbe in petimi leti delovnih izkušenj na področju živil. Predelava sadja in vrtnin, Bojan Krnc, s.p., Mestne njive 14, Novo mesto, 0 (07) 3930900.	454
SIMPATIČNO DEKLE in fanta za strežbo v lokalu v centru Novega mesta zaposlimo redno ali honorarno. Dodo, d.o.o., Glavni trg 3, Novo mesto, 0 (031)200-545 ali (041)686-900.	456
REDNO ZAPOSLIMO kuharico - natakarico v piceriji Ravbar, Na žago 13, Straža, (041)714-578.	464
KUHARJA (-ICO) zaposlimo za nedoločan čas. Gostilna Pugelj, Ždinja vas 6, Novo mesto, 0(041)769-608.	466
SLUŽBO IŠČE
IŠČEM ZAPOSLITEV. Imam izpit B-. C-. E-kategorije ter za viličarja. ff (040)281-322.
STANOVANJA
ENOSOBNO STANOVANJE ali garsonjero vzamem v najem. 0 (041)773542.	450
V NOVEM MESTU prodam stanovanje, cca 40 m2, zelo lepo, v celoti opremljeno, z balkonom in kletjo, s pogledom na park, v mirni soseski. 0 (041)466-331.	470
DVOSOBNO STANOVANJE v Novem mestu, Mestne njive, 57 m2, delno opremljeno, četrto nadstropje, prodamo. 0 (041)705-194 ali (07)3326 369.	473
STANOVANJE, 65 m2, kuhinja opremljena, Pod Trško goro, oddam. IT (041 >689-471.478
ŽENITNE PONUDBE
ŽENSKE, stare 24, 33, 39,45, 47, 50,51, 52, 58 in 65 let želijo spoznati moškega, ki išče družinsko srečo. 0 (031)570-403 ali (07) 3326033.	455
ŽIVALI
SPREJEMAMO NAROČILA za bele enodnevne in kilogramske piščance, rjave in gra-haste jarkice. 0 (07)8189038, Metelko, Hudo Brezje 16, Studenec.	126
ZA JARKICE PRED NESNOSTJO, bele piščance, enodnevne in večje, za dopitanje, in za grahaste jarkice sprejemamo naročila. Perutninarstvo Kuhelj, Šmarje 9, Šentjernej, 0 (07)3080360. Grahaste in rjave jarkice lahko naročite tudi pri Veri Čož, Slepšek 22, Mokronog, 0 (07)3499513 in pri Jožetu Gorniku, Žimaricc 11, Ribnica, (01 >836-6671. 184 PRAŠIČE, 30 do 35 kg, domače, prodam. 0 (07)3081166.	*	467
2 BIKCA simentalca, 240 kg, prodam, 0 (07)30 77044.	476
NESNICE, mlade, hisex, rjave in grahaste, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodnih cenah. Naročite jih lahko pri Jožetu Zupančiču, Otovec, Črnomelj, 0 (07)3052806, v Gostilni Krulc, Mostec, Dobova, (07)4967587 in pri Dušanu Sajovcu, Vavta vas, 0 (07)3084111.	241
PRAŠIČA, 130 kg, domača krma, prodam. 0 (07)3073268.	452
BELE enomesečne piščance, rjave jarkice pred nesnostjo in težke bele kokoši prodajamo. Ramovš, Šentrupert, 0 (07)3040189 ali (041)542-756.	465
RJAVE JARKICE pred nesnostjo prodajamo in zbiramo naročila za bele, težke 1 kg. Cena 390 SIT/kg. 0 (07)3071 287, Vrtačič, Pristavica 1, Šentjernej.	479
ČRNO-BELEGA bikca, starega 10 dni, prodam. 0 ( 07)30 89 670, popoldan. 480
TELICO SIVKO, brejo 6 mesecev, prodam. 0 (07)3071529, Brišar, Gor. Vrhpolje 69, Šentjernej.	458
/j......-............—ŠN
•H* 07/33 24 377
v-....--...........
	rt	r ilaPOCl nerjavni dimniki	|/o^ j Zvonimir KADILNIK s.p. i Dol. Boštanj 4la, BOŠTANJ
		
		Tel.: (07)81 41 147 (07)81 62 900 Fax.: (07) 81 62 901	£ 1 <
	rt	♦	sanacije dimnikov	~ L.	♦ gradnja novih dimnikov	| j	♦ dimniki s kovinsko izolacijo ♦	priključni kosi (kolena, cevi,dušilci—)
	rt	l	♦ vsi naši izdelki imajo slovenske ateste
KOMUNALA Novo mesto
Podbevškova 12
8000 Novo mesto
tel. št.: 39-32-568, 39-32-566
Odvoz kosovnih odpadkov
Občane občinNovo mesto, Šentjernej, Škocjan, Dolenjske Toplice, Mirna Peč in Žužemberk obveščamo, da bomo v času od 5.3. do 15.3.2001 organizirali odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev po točnem terminskem planu, ki je bil napisan na vaših januarskih računih.
Med kosovne odpadke SODIJO?
kosi pohištva, sanitarni elementi (bojlerji, grelniki, WC školjke, kadi itn.), TV, vzmetnice, računalniki, radio aparati, preproge, različne peči, radiatorji, stara okna in vrata.
Med kosovne odpadke NE SODIJO:
zapuščeni avtomobili, deli karoserij ali motorjev, avtomobilske gunae in ostali avtomobilski deli, kmetijski stroji, razni gradbeni odpadki (kritina, les, betonski odpadki, opeka, izolacija) nevarni odpadki (akumulatorji, baterije, laki, barve, topila, razredčila, gnojila, stara zdravila, zaščitna sredstva - premazi itn.).
Občane opozarjamo, da se točno držijo terminskega plana, odpadke naj odložijo poleg obstoječih zabojnikov za odpadke dan pred odvozom.
ODVOZ NEVARNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV BOMO ORGANIZIRALI NAKNADNO.
NE SPREGLEJTE IN NE ZAMUDITE!
Na podlagi 18. čl. Odloka o preoblikovanju javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Glasbene šole Brežice (UL RS, št. 11/97) Svet zavoda Glasbene šole Brežice razpisuje prosto delovno mesto
RAVNATELJA
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje določene v 53. in 145. či. ZOFVI (UL RS, št. 12/96) in imeti organizacijske sposobnosti za pedagoško in poslovno vodenje zavoda.
Ravnatelj bo imenovan za štiri leta. Z delom bo začel 1.5.2001. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom, naj kandidati pošljejo v 8 dneh na naslov: Svet zavoda Glasbene šole Brežice, Cesta prvih borcev 5, 8250 Brežice, s pripisom “za razpis ravnatelja”.
Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po objavi razpisa.
C	'N
OBČINA
Brežice
Spoštovana ga. Nuša Derenda!
Prepričan sem, da v tem trenutku delim z vsemi krajani brežiške občine neizmerno zadovoljstvo ob vaši uvrstitvi na Pesmi Evrovizije. Prihajate iz krajev, kjer smo ljudje ne le veseli in radoživi, to so kraji, kjer je pesem del našega vsakdanjika. Vse to in vaš talent sta to vašo uvrstitev tudi potrdila. Čestitam!
Občani brežiške občine in tudi sam, že vnaprej stiskamo pesti za ■vaš nastop na letošnji Evroviziji.
VLADISLAV DERŽIČ
župan Občine Brežice
V_____________________________________________/
NOVO MESTO
Podjetje za varovanje premoženja in oseb, d.o.o.
Novo mesto, Seidlova 5 tel.: 07/3 325 325 faks: 07/3 917 305
\°
V __
•fr
MH*
■ rograd
Begrad d.d.
Gradbeništvo, trgovina, inženiring Kočevarjeva 4 8000 Novo mesto
razpisuje prosta delovna mesta
1.	KADROVIK
2.	KONTROLING, PLAN IN ANALIZE
3.	VODJA TEHNOLOŠKE PRIPRAVE DELA
Od kandidatov pričakujemo:
1.	- VII. stopnja strokovne izobrazbe univerzitetne ali visoke
družboslovne usmeritve, 1 leto prakse na kadrovskem področju, z znanjem računalništva ali
-	VI. stopnja strokovne izobrazbe, družboslovne usmeritve, 2 leti prakse na kadrovskem področju, z znanjem računalništva
2.	- VII. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske usmeritve, 3 leta
prakse, z znanjem računalništva
3.	- VII. stopnja strokovne izobrazbe, diplomirani gradbeni inženir,
3 leta delovne prakse, z znanjem računalništva ali
-	VI. stopnja strokovne izobrazbe, gradbeni inženir, 5 let delovne prakse, z znanjem računalništva
Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 6-mesečnim poskusnim delom.
Pisne ponudbe z dokazilom o strokovni usposobljenosti, delovnih izkušnjah ter življenjepisom pošljite v roku 8 dni na naslov sedeža firme. Morebitne informacije dobite v kadrovski službi na telefonski številki 07/371-96-11. -
dkm foofepo?
“mr
RADIO
OGNJIŠČE
Kum 105,9 Boe 107,3
Lutkarski seminar
ARTIČE - Brežiška izpostava sklada za kulturne dejavnosti je pripravila medobmočni osnovni lutkarski seminar, ki je potekal od 9. do 10. februarja v tukajšnji osnovni šoli. Vodila sta ga lutkarska strokovnjaka, dramaturginja Jelena Sitar in etnomuzikolog mag. Igor Cvetko.
BREŽICE
RADIO
na 88,9 in 95,9 MHz
ZAHVALA
Vse do zadnjega si upal, da bolezen boš pregnal, a pošle so ti moči
in zaprl trudne si oči.	'
V 80. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek, brat, stric in tast
VIKTOR PLUT
borec XV. brigade
iz Mačkovca 4 pri Suhorju
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in soborcem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in sv. maše ter vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od njega. Posebno se zahvaljujemo osebju ZD Metlika in Splošne bolnice Novo mesto, sodelavcem Adrie mobil, Revoz-obrat karosernice, obratu presernice. Beti, d.d., Metlika, pogrebni službi Piškurič, pevcem, godbeniku za zaigrano Tišino, praporščakom, govornikoma predsedniku KS Jugorje g. Alojzu Sodja, ter predsedniku ZB Hrast g. Jožetu Žlogarju. Prisrčna zahvala p. mag. Cirilu A. Božiču ter župniku iz Suhorja za lepo opravljen obred. Hvala tudi vsem tistim, ki se od njega na njegovi zadnji poti niste mogli posloviti, pa ste ga imeli radi in ga spoštovali.
Žalujoči: vsi, ki smo ga imeli radi
ZAHVALA
Skrb, delo in trpljenje -tvoje je bilo življenje, mnogo bolečin si prestal, a obupal nisi nikdar in zdaj boš v grobu mirno spal, a v naših srcih vedno boš ostal.
V 36. letu starosti nas je po dolgotrajni in težki bolezni zapustil naš dragi mož, sin, oči, brat in stric
ALOJZ ŠTEPEC ml.
iz Velikega Gabra 13
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje in sveče ter ga s spoštovanjem v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Marjeti Vovk iz Onkološkega inštituta v Ljubljani, pevskemu zboru iz Velikega Gabra, govornikoma za ganljive poslovilne besede, kolektivu Poštneg centra iz Ljubljane, g. župniku za lepo opravljen obred, g. Ivanu Jagodicu za somaševanje ter pogrebni službi Perpar. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Joži, sin Matej, hčerki Anja in Maja ter vsi njegovi
(Pridi; DoCen 'c, vabi (Primor 'c
Z brezplačnim avtobusnim prevozom v Zdravilišče Strunjan
od ponedeljka, 12. marca, do ponedeljka, 19. marca 2001
Kaj vključuje program?
avtobusni prevoz,
-» 7polpenzionov v vilah****,
*+ posvet pri zdravniku,
-* jutranja skupinska telovadba v bazenu,
“* kopanje v pokritem bazenu z ogrevano morsko vodo, -* turška, finska in infrardeča savna,
-* sobotni ples, družabni in kulturni program.
Cena: 39.200 SIT
-* Cena velja na osebo v dvoposteljni sobi. Turistična taksa in zavarovanje nista vključeni v ceno. *» Cene že vključujejo vse popuste, nanje pa ni več dodatnih popustov.
•* Možnost plačila na tri obroke s čeki — Popusti za otroke!
** Doplačilo za polni penzion-. 1.280 SIT.
Avtobus bo 12. marca odpeljal iz Črnomlja in bo imel postaje v naslednjih mestih: Gradac, Metlika, Suhor. Koroška vas. Težka voda, Novo mesto, Trebnje, Ivančna Gorica, Grosuplje in Ljubljana.
Iz Strunjana se bo avtobus vračal v ponedeljek, 193-2001, in bo imel postaje v istih mestih.
■r-sŠ.

Informcu
■
05 67 64 547 in 67 64 416
;

manJp
tutLitičnU čž^dncLjG.
Katalog za prvomajske praznike je že na voljo. Pokličite 07/33-21-115 ali 33-25-477 in poslali vam ga bomo!
Za KLUB HVAR z Dolenjskim listom in Mano že zbiramo rezervacije.
8321 BRUSNICE, RATEŽ 48
Prodajni centar podov
PCP PUREBERi
PARKETARSTVO
Foersterjeva 10, Novo mesto
DEŽURNE
TRGOVINE
Mercator Dolenjska
ob sobotah: od 7. do 13.ure: vse živilske prodajalne
•	od 8. do 20. ure: Mercator center Cikava ob nedeljah: od 8. do 12. ure: Mercator center Cikava
•	od 8. do 11. ure: PC Ločna, Market Drska, Market Smrečnikova
___________________________________
DOLENJSKI LIST
Poleg kegljišča
na Germovi 6 v Novem mestu
posluje
Postregli vas bodo s:
•	picami
•	hamburgerjem
•	giricami
•	pomfritom
•	sladoledom
•	ledeno kavo
•	sadnimi kupami
in raznovrstnimi pijačami.
® 07/ 33 21 878
Vabljeni!
Če želite vsak četrtek v letu prejeti vsebinsko bogat in oglasno odmeven časopis, ki ga bere blizu sto tisoč ljudi, izpolnite naročilnico in jo pošljite na naslov:
Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Germova ulica 4, p.p. 212.
Za vse drugo bomo poskrbeli mi, vi pa pazite, da si ne bo ob četrtkih sosed iz vašega poštnega nabiralnika pred vami “izposodil” vašega Dolenjskega lista.
K
Naročilnica za
DOLENJSKI LIST
S to naročilnico naročam DOLENJSKI LIST za:
Ime in priimek:_______________________________________________________________Upokojenec:	da	ne
Naslov (kraj, ulica, hišna številka):______________________________________________________________.___________
Pošta:
Naročnik izjavlja, da naročilo res velja zanj, dokler naročnine ne bo pisno odpovedal, sicer pa bo naročnino plačeval osebno ali s posebno položnico, ki mu jo bo poslal Dolenjski list.
Naročnik bo časopis začel prejemati od prve številke dalje v mesecu:	2001
Kraj:	Datum:	Podpis:
PORTRET TECjA TEdNA
Lojzka Krevs
Pridnost, vztrajnost, poštenost in prijaznost so lastnosti, s katerimi lahko na kratko označimo upokojeno učiteljico Lojzko Krevs s Postaje pri Mirni Peči. Zaradi nepotrebne skromnosti se morda s tem niti ne bi strinjala. 'Res ne vem, če si zaslužim priti na zadnjo stran vašega časopisa. Kar koga drugega najdite, "je najprej dejala. Njeni pomisleki in zadržki so nepotrebni, saj je bila vseh 35 let učiteljevanja prizadevna veliko bolj, kot je bilo službeno nujno, pa tudi po upokojitvi ji zagnanosti ne zmanjka in je v mirnopeškem kulturnem društvu nepogrešljiva.
Ve, kaj je pomembno v življenju, in se za to tudi bori. To ni nič čudnega, saj jo je življenje že zelo zgodaj močno preizkusilo. Še ne štiriletni je umrl oče, mama je pričakovala dvanajstega otroka in Lojzka je kot majhno dekletce morala zapustiti rodni Rihpovec pri Trebnjem. 'Svoj drugi dom je našla pri sorodnikih Krivčevih v Dobju pri Mirni Peči. Še zdaj ganjeno pripoveduje o atu Francu, ki je sam tako lepo skrbel zanjo in še za svojih šest otrok. “Naučil jo je delati. Naredil ji je grablje, motiko, metlo. Vse majhno kot v kraljestvu palčkov. Najbolj se je razveselila, ko jije spletel košek, "piše Lojzka o svojem otroštvu v črtici Metka je našla očeta in doda, da še zdaj, po mnogih letih, nosi ta koš, napolnjen z lepimi spomini. Zato se svojemu princu iz sanj -možu, dovoli, da jo podpira, kadar je pretežak. Ja, tudi literarna žilica se skriva v Lojzki. Marsikakšno pesem, pravljico in skeč je že napisala. Izkušnje pa si nabira tudi v Društvu literatov upokojencev Novo mesto.
Učiteljica si je želela postati že od malega, zato ji nobena ovira na poti šolanja ni bila nepremostljiva. Najprej guljenje šolskih klopi v Karteljevem, nato nižja gimnazija v Mirni Peči, učiteljišče v Novem mestu in kasneje še pedagoška akademija. Prvo učiteljsko mesto jo je leta 1962 čakalo v glo-bodotski šoli, že po letu dni pa se je preselila v mirnopeški hram učenosti in tu kot učiteljica razrednega pouka ostala do upokojitve pred tremi leti. Skorajda vseskozi je poučevala tretji razred in še sama se spominjam, da je veljala za strogo učiteljico, ki pa veliko nauči. “Vem, da sem bila v začetku nepotrpežljiva, da sem velikokrat tudi vpila. Kasneje sem postala bolj umirjena. Skušata pa sem biti pravična in poštena do otrok, kar ni vedno lahko,"je Lojzka odkrito pripovedovala o svojem delu in se s hvaležnostjo spomnila pedagoškega svetovalca Martina Fuisa, kije “bil zlata duša. Zna! je svetovati na pravi način. ” Lojzkino vodilo je bilo: pri otroku išči znanje in ne neznanje, oz. tisto dobro, ki ga vsak v sebi prav gotovo ima. “Nikoli nisem obupata nad učencem, tudi če je imel cvek. Z vztrajnostjo in pridnostjo se da doseči vse. ”
Lojzka je v šoli orala ledino pri folklori, ekoloških akcijah, vodila je mlade člane Rdečega križa, kolesarske izpite, lutkovni krožek, z učenci pa je pripravljala tudi zanimive projekte, vse povezane s preteklostjo in starimi običaji. “Brez vsestranske pomoči kolegice Milke Obrekar mi vse to ne bi uspevalo, ” ne pozabi na zahvalo. Njena vez s šolo ostaja z vnuki.
Lojzka meni, da vse, kar je staro, še ne pomeni, da je za v staro šaro. Pripravila je že dva božično - novoletna večera, povezana s preteklostjo, šesto leto igra v domači amaterski gledališki skupini, želi si, da bi znova zaživela ljudska knjižnica, skratka “življenje se mi zdi prekratko za vse, kar bi še rada storila." Prav gotovo te energije ne bi imela brez podpore družine, zlasti moža. Lepo je slišati, ko ime Ludvik izgovori s posebnim žarom in ljubeznijo, pa bosta kmalu skupaj že štiri desetletja.
LIDIJA MURN
Izlet naročnikov Dolenjskega lista
Postojnska jama,
Ribniški karneval upravičil sloves
V pustnem sprevodu je letos sodelovalo kar 35 skupin s skupno okoli tisoč maskami - Na 6. Srečanju etnografskih mask je bila letos v ospredju čarovnica
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
Pokopališče v Ločni naj ostane - “Dr. Drnovšek ni odgovoril na moje vprašanje” -Nezadovoljiv odgovor Komunale - Zakaj delajo invalidi? - Pohvala Shoping centru v Krškem
Naš telefon je v četrtek kar pridno zvonil. Najprej je dolgoletni naročnik Dolenjskega lista Tone Mušič iz Vojnika pri Celju zastavil vprašanje slovenskemu metropolitu in ljubljanskemu nadškofu dr. Francetu Rodetu v zvezi s sestavkom, objavljenim v prejšnji številki našega časopisa. “Kaj si vse ne domišlja! Vprašujem ga le, kdaj bo začel izkopavati tiste uboge, ki so jim domobranci in belogardisti z lopatami sekali glave,” je dejal.
Upokojenka iz Novega mesta skupaj s še nekaj upokojenci ne more razumeti, da se bo z odprtjem novega pokopališča v Srebrničah pokopališče v Ločni zaprlo. “Ogorčeni smo in ne pristajamo na selitev. Naši pokojni naj počivajo v miru! Zato plačujemo najemnino in nimamo pogodbe,
/• ■>
Halo, tukaj
DOLENJSKI UST
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ati pa le opozoriti na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisati, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki 07/ 39 30 522 vas čakamo vsak četrtek med 18. in 19. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnit.
__________________________
da je to le za določen čas. Selitev pokojnih pomeni tudi velike stroške, kar za nas upokojence ni zanemarljivo. Potem bi se morali na obiske grobov v Srebrniče voziti z avtobusom, kar tudi stane,” je povedala Novomeščanka in poudarila željo, da staro pokopališče res ostane in se na njem še pokopava. “Saj je tako lepo urejeno, nihče ne more imeti v tem pogledu nikakršnih pripomb.”
I. T. iz Dolenjskih Toplic se je
razveselil novice, da bo četrtkov gost na Studiu D dr. Janez Drnovšek. Poklical je na radio in dejal, naj mu predsednik vlade pove, kaj se je zgodilo z delnicami, ki smo jih dali v podjetja, ki so kasneje propadla. “Novinarka, ki je klic sprejela, je dejala, da podobno sprašuje tudi nekdo drug, zato sem pričakoval odgovor. A zaman. V enourni oddaji se dr. Drnovšek ni dotaknil te teme in sploh ni povedal nič novega," je razočaran bralec. Na Studiu D so zatrdili, da je bil odziv poslušalcev z vprašanji za predsednika vlade ogromen in zaradi časovne stiske niso mogla priti vsa na vrsto. Zato upajo, da bo kmalu spet kakšna podobna priložnost za klepet z dr. Drnovškom.
Prejšnji četrtek, pa tudi tokrat, je v našo rubriko poklical Janez iz okolice Novega mesta, ki ni zadovoljen z računom novomeške Komunale glede plačila vode. "Odgovor me ni zadovoljil. Naj povejo to, kar je res. Težko verjamem, da je bil kubični meter vode novembra lani 74 tolarjev, decembra 28,8, nova cena pa je zdaj 87,8 tolarjev. Pri plačilu iste količine vode je raz-
Izlet naročnikov Dolenjskega lista
Postojnska jama,
SV. Peter, Portorož
V soboto, 10. marca, gremo na prvi letošnji enodnevni izlet. Odhod bo ob 7.30 izpred novomeške avtobusne postaje, prihod domov v večernih urah.
Mimo Ljubljane se bomo peljali do Postojnske jame, kjer nas bodo ob 10. uri popeljali v čudovito svetovno znano kraško jamo. Po ogledu bomo vožnjo nadaljevali po slovenskem delu Istre do vasice Sv. Peter, kjer je v Tonini kmečki hiši etnografski muzej. Ogledali si bomo način življenja istrskega kmeta v preteklosti in prikaz pridobivanja olja. V domači gostilni se bomo ustavili na kosilu in se nato odpeljali do Portoroža na ogled termalnega kompleksa hotelov Palače.
Cena za naročnike Dolenjskega lista je 5.400 tolarjev in za ostale 6.200 tolarjev. V ceno je vključeno: prevoz s sodobnim turističnim avtobusom, ogled etnografskega muzeja in term Palače, kosilo, vodenje in organizacija izleta. Doplačilo: vstopnina v Postojnsko jamo je za upokojence 1.100 SIT, za ostale 2.200 SIT.
Prijavite se lahko do ponedeljka, 5. marca, na tel. številkah: 07/33-21-115, 33-25477.
DOLENJSKI LIST
in

turistična. agencija
Prodajna razstava v gostilni
JUGORJE - V gostilni Badovinac na Jugorju so pred kratkim razstavili 17 likovnih del, ki so nastala na lanski prvi likovni koloniji ob Vinski vigredi v Metliki. A dela enajstih likovnikov niso zgolj na ogled, temveč gre za prodajno razstavo, in kot so povedali Ba-dovinčevi, se ljudje precej zanimajo za razstavljena dela.
lika v decembru in januarju 52 odstotkov,” je povedal.
Imeli smo tudi klic iz Švice. Leopold Bevc je naročnik Dolenjskega lista že 36 let in ga ves čas z veseljem prebira. Moti pa ga, da zadnji dve leti časopis ne prihaja več redno. “Prej sem ga dobival vsako soboto, zdaj pa dobivam teden dni starega. Rad bi bral sveže novice.” Na naročniškem oddelku našega časopisa problem poznajo, saj Leopoldov klic ni edini. Žal razlog za pozno dostavo ni pri nas, saj Dolenjski list iz Slovenije vsak teden že v sredo z vlakom odpotuje najprej v Frankfurt, nato pa naprej. Verjetno pride časopis do naročnikov s tako zamudo zato, ker ima nemška pošta uvedeno privatno časopisno dostavo. Dolenjski listje vsako sredo ob 15. uri že izven Slovenije, da pa potem potuje tako dolgo, uredništvo, žal, ne more ničesar storiti.
Bralca s Senovega moti, da nekatera podjetja pa tudi krajevne skupnosti in občine zaposlujejo invalide, celo težke. “Saj jim ni treba delati, če so invalidsko upokojeni. Koliko je zdravih in brezposelnih, take naj vzamejo v službo!” je dejal.
Četrtkove klice je zaključil Franci iz Krškega, ki je pred kratkim na tem mestu izrekel kritiko Shoping centru v Krškem. Z listkov na mizah se menda ni dalo prebrati, kaj ljudem določen dan ponujajo za malico, ker je bila pisava premajhna in grda. “Napako so zdaj že popravili, za kar se jim zahvaljujem. Sicer pa ponujajo dobro hrano in tudi natakarice so zelo prijazne, zlasti Brigita.”	L. M.
RIBNICA - Med pustnimi prireditvami, ki so potekale po Sloveniji v soboto, je bil tudi tradicionalni pustni karneval v Ribnici. Zaradi snega, ki je zapadel v noči od petka na soboto, je v Ribnico prišlo manj obiskovalcev, kot bi jih bilo ob lepšem vremenu, vendar je s številom udeležencev karneval upravičil sloves, da gre za eno največjih pustnih prireditev v državi.
Karneval je tudi letos organiziralo Pustno društvo Goriča vas ob pomoči ribniške občine. Pričel se je natanko ob 14.01 po pustnem času. Sprevod seje tako kot lani vil od grajske pristave Marof po Ur-
Srebrna žlica za Badovinčevo gostilno
Marija Badovinac in Veronika Mihelčič med finalisti Vikenda
JUGORJE - Marija Badovinac iz znane Badovinčeve gostilne na Jugorju seje v ponedeljek pretekli teden s kuharico Veroniko Mihelčič ter z ekipami iz še treh gostiln iz različnih koncev Slovenije v kuhinji ljubljanskega Maxima potegovala za Delovo kapo kuharja leta 2000 ali eno od žlic, ki jih je podelil Vikend, priloga Dela in Slovenskih novic. Predstavnici Badovinčeve gostilne sta si prislužili srebrno žlico.
“Z Veroniko sva pripravili belokranjske jedi: jagenjčka z rožmarinom, belokranjsko cvrtje, štruklje s posneto smetano, pastirski krompir, rdeče zelje z jabolki in šinjek v testu. Za dekoracijo pa sva na krožniku uporabili drsanke Milene Starešinič iz sosednjih Ravnac. Vse sestavine sva prinesli s seboj, za pripravo pa sva imeli tri ure časa. Komisija je spremljala naše delo ter na koncu jedi ocenila. A četudi so nam vsem gledali pod prste, sva bili z Veroniko sproščeni, kot bi delali v domači kuhinji," je povedala Marija.
Čeprav Badovinčeva ne taji veselja, da se je med nekaj deset gostilnami, ki so jih spremljali v Vikendu, prav njihova uvrstila med štiri finaliste, pa je predvsem vesela, da je ocenjevalna komisija čez Gorjance zašla v Belo krajino, kjer
Marija Badovinac v gostilniški kuhinji
je še nekaj dobrih gostiln. A četudi je srebrna žlica priznanje za gostilno, pravi, da se z njim ne bodo hvalili. Predvsem pa ga, tako kot druge, ki sojih dobili doslej, ne bodo obesili v gostilniške prostore.
M. B.-J.
Oživljeni litijski karneval
LITIJA - Litijski pustni karneval, za ponovno oživitev katerega se Turistično društvo in predsednik Jožko Godec bori že več let, je na pustno soboto popoldan kljub izredno močnemu sneženju uspel. Na litijskih ulicah starega mestnega jedra si je domiselne maske ogledalo in se jim nasmejalo preko 1000 gledalcev. V zaključni točki karnevala je množici na glavnem litijskem trgu spregovoril sam Janez Vajkard Valvasor. Opozoril na marsikatero litijsko napako, na drugi strani pa se karnevalska komisija nikakor ni mogla sporazumeti o dnevnem redu seje s samo dvema točkama dnevnega reda. Seja bo ponovno sklicana po posvetovanju z vsemi člani komisije.
banovi ulici in Škrabčevem trgu do osrednjega prizorišča prireditve pri "prižnici”, kjer so predstavili udeležence sprevoda. Ta je bil kot običajno razdeljen v dva dela: v prvega, po katerem je v okviru letošnjega karnevala v Ribnici potekalo že 6. Srečanje etnografskih mask iz Slovenije in tujine, ter drugega, v katerem so se predstavile skupine iz različnih krajev Slovenije s poljubno, večinoma aktualno politično tematiko.
Kot vsa leta je bil tudi letos na čelu sprevoda zastavonoša na konju, pred burovžem in maskoto organizatorja prireditve, ki mu običajno sledijo, pa je bila tokrat v znak spomina na to, da prav letos mineva 300 let, odkar je bila na Ribniškem sežgana zadnja čarovnica na slovenskih tleh, čarovnica Urša z metlo. V uvodnem delu sprevoda se je predstavila še pisana množica mask ribniških osnovnošolskih in predšolskih otrok, mažorete iz Ribnice in Kočevja ter
domača pihalna godba, sledile pa so etnografske maske, katerih prihod so napovedali korobači, ki so tudi v preteklosti s pokanjem bičev določali, kdaj se lahko prikažejo pustne maske. Skupno je na prireditvi letos sodelovalo kar 35 skupin z okoli tisoč maskami.
M. LESKOVŠEK-SVETE
Enega od roparjev že imajo
GOMILA - Na cesti Mirna - Gomila se je 27. februarja zgodil rop. Neznanca sta okrog 8. ure pri naselju Gomila ustavila voznika osebnega avta A. B. iz Ljubljane, ga pretepla in mu ukradla avto, znamke Renault Clio. Policisti so enega izmed neznancev že prijeli in našli ukradeni avto, primer pa še raziskujejo in iščejo drugega neznanca.
6. SREČANJE ETNOGRAFSKIH MASK - Poleg tradicionalnih ribniških mask, kakršna je kamela, ki jo po tradiciji pripravljajo in nosijo fantje iz Goriče vasi (na posnetku), so bili letos v Ribnici tudi nepogrešljivi kurenti iz Spuhlje, ravenski pustovi iz Drežniških Raven, liške maske iz Liga nad Kanalom, šeme iz Vrbovega in Vrbice, cerkljanski lavfarji, cerkniške čarovnice ter zvončarji iz Veli Brguta iz sosednje Hrvaške. (Foto: M. L.-S.)
Izvir Minutnik. (Foto: Andrej Hudoklin)
NAŠA NARAVNA DEDIŠČINA
Izvir Minutnik
Izvir Minutnik, posebnež med izviri na Dolenjskem, je skrit v dolini potoka Pendirjev-ka, ki si je v severno pobočje Gorjancev vrezal globoko dolino. Viden je s ceste Cerov Log -Gorjanci, ni posebej označen, dostopen pa je le ob nižjih vodnih stanjih Pendirjevke.
Minutnik je izjemen zaradi režima pretoka, ki se v več ali manj pravilnih časovnih presledkih ritmično spreminja. Voda priteka iz špranje prekrite z dolomitnim gruščem in preperino, kake 3 metre nad dnom doline. Izvir je stalen, najvišji opazovani pretoki pa so preko 100 l/s. Pretok Minutnika se spreminja skorajda v pravilnih dvominutnih presledkih: okoli 60 sekund narašča do maksimuma, najvišje vodno stanje traja dobro minuto. zatem pa voda v 1,5 minute
počasi upade. Razlagi, da nihanje vode regulira zmaj v zaledju izvira, danes ne verjamemo več. Dokončnih odgovorov niso dali niti hidrologi, ki ugotavljajo, da na mehanizem pretoka vplivajo tektonske razmere ter splet dovodnih kanalov. Kanali, ki vodijo v glavni izvir, naj bi bili različno prepustni, dotekanje vode v stranske zbiralnike pa počasnejše kot praznjenje glavnega rezervoarja.
Izviri zaganjalke so v Sloveniji redke. Minutnik pa ena bolj znanih med njimi. Dolenjci se zavedamo njegove izjemnosti, saj je zavarovan kot naravni spomenik. To nas obvezuje, da izvir in njegovo bližnjo okolico ohranjamo v naravnem stanju.
ANDREJ HUDOKLIN, ZVNKD Novo mesto, Enota za varstvo narave