26. LETO
službe
kulturnemu iu gospodarske-I mu napredku Slovencev v »iseousiiiu
JUGOSLOVENSKI
26th YEAR
of Service to the Yugoslavs of Wisconsin and to the Country
The Only Yugoslav Newspaper, printed and published in State of Wisconsin for 40,000 Residents of Yugoslav Extraction. — Official Organ of South Slavic Benevolent Union ‘Sloga’ and Alliance ‘Lily’ of Wisconsin
Entered as second-class matter January 21, 1926 at the post office of Milwaukee!, Wisconsin, uuder the Act of March 8, 1879.
ST. — NO. 498.
MILWAUKEE — WEST ALLIS, W1S., JULY 21. JULIJA 1938.
LETO X. — VOL. X.
ESTABLISHED 1913.
Dagodki po Sloveniji in ostali Jugoslaviji
2 4
J A
JULI
je dan VSEH SLOVENCEV na pikniku SLOVENSKEGA DOM
na Gazvodovi farmi
* Koliko imamo Nemcev v Sloveniji. Zadnje čase nekateri nemški listi prinašajo navedbe, po katerih naj bi bilo v vsej Jugoslaviji okoli 050,000 Nemcev. Drugi časopisi jih navajajo še več. A če si pa pogledamo podatke iz zadnjega ljudskega štetja v Jugoslaviji (iz leta 1931.), pa dobimo znatno manjše število. Jugoslavija je imela po štetju v o-menjenem letu 13,934,038 pre-biyalcev, izmed katerih je bilo Nemcev 499,909 (3.59%). Če od teli odštejemo nemške in o-stale tuje državljane z nemškim materinim jezikom, ostane državljanov kraljevine Jugoslavije z nemškim materinim jezikom 482.348 (3.46%). Dravska banovina (Slovenija) je imela leta 1931. vseh prebivalcev 1,144,298. Od teh je bilo Nemcev 28,998 (2.53,%). Če se odšteje nemške in ostale tuje državljane z nemškim materinim jezikom ostane jugoslo-venskih državljanov z nemškim materinim jezikom 25,-054, kar predstavlja samo 2.19% od celotnega prebivalstva, Slovenije, — Naša mesta nafif* kažejo zal. 1931, nastopno številko nemškega prebivalstva z jugoslovenskim državljanstvom:	Ljubljana	1,320
(2.22%), Celje 359 (4.72%), Maribor 2,040 (0.16%) in Ptuj 457 (10.74%). Kočevje je imelo leta 1931. nemških prebivalcev 949, to je 30.82% od vsega kočevskega prebivalstva. Ju-goslovenov je pa bilo 2,024 (dve tretjini). Zanimivi so tudi podatki nekaterih okrajev, v katerih so bili Nemci včasih močno zastopani. Število Nemcev z jugoslovenskim državljanstvom je znašalo leta 1931 v okrajih: brežiškem 112 (0.-33%), celjskem 389 (0.06%), dravograjskem 825 (2.55%), kočevskem 8,665 (22.83%), konjiškem 267 (1.26%), ljutomerskem 2,456 (5.94%), mariborskem desni breg 708 (1.-30%), mariborskem levi breg 1,310 (2.39%), ptujskem 283 (0.40%), slovenjgraškem 207 (0.68%), šmarskem 205 (0.-45%). — Ker je naravni prirastek Nemcev znatno manjši od prirastka Slovencev, se je odstotno razmerje od leta 1931. gotovo za malenkost že izpre-menilo v škodo Nemcev. Kakor nam kažejo gomje številke, je največ Nemcev v Sloveniji v kočevskem in ljutomerskem srezu (kočevski otok in Apačka kotlina), vendar pa je v celem Nemcev v Sloveniji tako malo, da se komaj lahko govori o narodni manjšini, katero hočejo kot precejšnjo u-stvariti nemški listi s svojimi navedbami.
* Novo postajališče v Stra-nju na rogaški železnici. Nerodno je bila nameščena sredi njiv koliba za postajico Stranje. Nad pet let so morale potovati prošnje na vse strani, da se je naposled železniška u-
prava odločila premestiti postajališče tja, kjer se železnica in banovinska cesta najbolj približata. Premestitev je izvršila železniška uprava na lastne stroške, zadevni akcijski odbor je moral preskrbeti le zemljišče. Novo postajališče je lično opremljeno. Na novem postajališču se je vlak prvič ustavil v nedeljo 3. julija ob pol 9. zjutraj na poti iz Celja proti Rogatcu, kar so ljudje kot dolgo zaželjeni dogodek z navdušenjem pozdravljali.
Zakon o minimalnih mezdah stopi v veljavo 24. oktobra. — Povrnimo se v nekdanjo aktivnost
za naš Dom!
* Odkritje novega slanega vrelca. Znani mariborski re-stavrater in lastnik restavracije ‘Union’ na Aleksandrovi cesti v Mariboru, g. Lojze Lisjak, ima v Dragučevi pri Sv. Marjeti ob Pesnici svoje posestvo, na katerem pa ni dobre pitne vode, ki manjka tudi v soseščini. Zaradi tega se je odločil, da izvrta arteški studenec. Že od lanske jeseni se vrta na njegovem posestvu tak studenec in letošnjo -pomlad so privrtali že do globine 160 metrov, ko je naenkrat pritekla iz zemlje močno slana voda. Lisjak je poslal to vodo v kemično preiskavo Higienskemu zavodu v Ljubljani, ki je sedaj poslal rezultat preiskave v Maribor. Iz kemijskega izvida je razvidno, da vsebuje voda predvsem veliko soli, joda in železa. Tako vsebuje 1 liter tekočine 2.8% soli, 25.4 mgr. joda in 91.62 mgr. železa. V tej sestavini bi se dala voda uporabljati v razne industrijske namene, predvsem pa v zdravilne svrlie. Da mora biti vrelec prav izdaten, se vidi že iz tega, ker priliv vode iz zemlje vedno bolj narašča. Skraja je priteklo na dan kaka dva litra te slane tekočine, sedaj pa se je nateče že vsako uro po 1 liter, dasi niso vrtali nič naprej. Dobro bi bilo, če bi se našli interesenti, ki bi skupaj z lastnikom zemljišča skušali izvesti izkoriščanje tega rudnega bogastva v zdravilno kopališče, ki bi lahko postalo blagodat za ves okraj.
Y Smrt dveh narodnih delavcev. Zadnje dni je umrl v Ljubljani, zadet od kapi, zaslužni slovenski publicist g. Andrej Gabršček, v starosti 74 let. Pokojni je bil idealen narodni borec in si je priboril zlasti mnogo zaslug za našo stvar na Goriškem. Bil je no vinar, literat, prevajalec, tis-karnar, založnik, organizator in politik ter je z vso ljubeznijo in zgledno nesebičnostjo služil svojemu narodu. — Isto-tako je pred dnevi v svojem rojstnem mestu Kamniku, zadet od kapi, umrl v starosti 59 let znani pesnik in novinar ter veliki popotnik Radivoj Peterlin—Petruška. Za nepozabnim, srčno dobrim in iskrenim Petruško žaluje nešteto dobrih prijateljev. — Obema možema bo ohranjen časten spomin med slovenskim narodom.
* Ga. Anči Kr amer jeva t-
Dne 17. junija je po dolgem trpljenju umrla v Ljubljani v 50. letu starosti ga. Anči Kra-merjeva, soproga ministra v p. in senatorja g. dr. Alberta Kramerja. Prenehalo je utripati zlato srce plemenite <ro-
Novi delavski zakon o minimalnih delavskih mezdah, ki ga je sprejel zadnji kongres in ga je podpisal predsednik Roosevelt, stopi v veljavo 24. oktobra.
Ta zakon določa za vse Zdr. države minimalno plačo 25£ na uro in maksimalni delovni čas 44 ur na teden.
Z uveljavljenjem tega zakona se bo vsaj v večji meri prenehala tudi tista dosedanja nezdrava kompeticija blaznega zniževanja cen (price cutting), ki je uničila že marsikatero podjetje, največ dotična podjetja sama, ki so prakticirala to metodo. IS tem bo tudi odstranjen vzrok preseljevanja raznih industrij iz ene države v drugo.
Zdaj se je zgodilo, da se je kako podjetje preselilo v druge kraje, če so v prejšnjem delavci zahtevali boljše plače. Podjetje se je enostavno preselilo tja, kjer se je plačevalo delavcem manj. Zdaj tega ne bo več, ker bo povsod v efektu minimalna plača.
Predsednik Roosevelt je i-menoval Elmerja P. Andrew-sa administratorjem tega novega federalnega zakona. Andrews je zdaj član newyorške državne industrijske komisije.
Novi administrator bo najprej imenoval izvrševalni odbor za vsako večjo industrijo. Ti odbori bodo imeli polno moč določiti, kje industrije lahko plačajo več kot minimalno
proti sistemu, kjer se je pošiljalo delo ženskam na dom, za katero delo so bile umazano nizko plačane. Eno takih del je bilo tudi izdelovanje u-metnih cvetlic, katere so izdelovali večina otroci za škandalozno plačo. Andrews se je tudi boril za pravice ostarelega človeka ter ožigosal kompanij-ske zdravnike, ki enostavno izvržejo vsakega, ki je star čez 40 let, češ da je prestar za delo.
Iz teli razlogov se smatra Andrewsa kot zelo posrečeno izbiro predsednika Roosevelta na to važno mesto.
Milwaukee, Wis. — Med odmorom pehanja in borbe za vsakdanji kruh in življenje, naletiš na rojaka, ki ti stavi vprašanje katero najbrž leži skrito v srcu slehernega Slovenca in Slovenke v Milwaukee: “Ti, kaj praviš, ali bomo imeli Slovenci v Milwaukee kdaj Slovenski dom ali ne?” Skoro v isti sapi ti že tudi sam odgovarja: “Jaz že mislim, da nikoli, saj nismo združeni, saj ni sloge!” —Taka vprašanja in tak odgovor po-kazuje, da izgubljamo vero in zaupanje sami v sebe. Vsak Slovenec ali Slovenka v Milwaukee je en člen velike verige, ki nas dr i skupaj. Če začno ti členi lezti narazen in popuščati, potem smo res izgubljeni in ne bomo nikdar nič skupnega dosegli. In ali bi se ne čutili zelo majhne in poni-plačo 25 centov na uro. Ravno žane v očeh tujcev pa tudi v tako bodo imeli pravico dovo-1 očeh Slovencev po drugih na-
Domači in drugi dogodki po Zdr. državah
liti izjeme, kjer industrije ne morejo plačevati več kot to minimalno mezdo, to zlasti v južnih državah, kjer je življenski položaj čisto drugačen.
Andrews, novi administra-tor, je znan kot prijatelj delavstva. Po političnem oprede-lju spada med liberalne demokrate. Andrews je vodil agilno kampanjo za sprejetje te delavske postave. Ko so v državi New York nekatere pralnice kršile delavsko postavo, je Andrews javno v časopisju priobčil 62 takih podjetij in jih imenoval “čizlerje”. Andrews se je tudi močno boril
selbinah, če bi v sredi vsega, po premaganem najtežjem delu, odložili orodje in šli počivat?
Da, najtežje delo je že za nami. Vzbuditi in oživeti tako narodno idejo, orati ledino, to je najtežavnejše. Pozneje jih je vedno več in drug drugega vspodbujajo ter si pomagajo med seboj.
Kakšno veselje je bilo gledati napredovanje organizacije Slov. Doma do najvišje točke, ki smo jo dosegli, to je do leta 1929. Še par let naj bi nam bila prizanesla depresija, in naj bi bila še tako velika ovi-
ra, ne bi zaustavila in premagala silo, ki bi dvignila našo stavbo.
Tako pa smo ostali na eni točki. Zemljišče je sicer plačano, a neugodne razmere so na-daljno zbiranje fonda za stavbo ustavile. Polaščati se nas je potem začela malodušnost in pričeli smo popuščati, mesto da bi še tesneje skupaj držali. Človek v bolezni, nesreči ali trpljenju je potreben nežne simpatije in vspodbude mnogo bolj kot pa v časih zdravja, sreče in zadovoljstva. Isto je z našo organizacijo.
V nedeljo, 24. julija, bomo imeli Slovenci v Milwaukee zopet en dan preizkušnje. Ta dan bo organizacija Slov. Doma priredila svoj letni piknik na Gazvodovi farmi. Dajmo, oklenimo se zopet enkrat našega nekdanjega navdušenja in zaupanja sami v sebe. Pohitimo vsi na ta naš piknik, da z našo veliko udeležbo demonstriramo lojalnost do organizacije in voljo do nadaljevanja na pol izgotovljenega dela.
Da se vzbudi še večje zanimanje za ta naš piknik, se je letos, po precejšnjem presledku, zopet enkrat najelo priljubljenega Heinie-ja in njegove grenadirje, da bodo s svojo slovito godbo in “špasi” zabavali udeležence.
Preteklost je pokazala, da so Heinie-ja plačali tujci, ki so prišli na naš piknik le radi njega. In tudi organizacija Slov. Dom je beležila najlepši dobiček takrat, kadar je najela lleinie-jevo godbo.
Imeli bomo seveda tudi izvrstno slovensko godbo in vsega drugega v izobilju, kar poživi človeka. Direktorij si prav pridno prizadeva, da u-streže vsem posetnikom.
Usmerimo torej vsi v nedeljo, 24. julija našo j)ot na Ga-zvodovo farmo, da se tam prav pošteno pozabavamo in da pomagamo organizaciji Slov. Doma naprej, do izgotovitve započetega dela.
Za direktorij org. Slov. Doma, pozdrav in na svidenje,
J. M.
spe. Tiho je odšla v večnost, kakor je tiho v svoji plemenitosti in dobrotljivosti živela. Mnogi so poznali in cenili srčno dobro gospo Anči Kramer-jevo, simpatično, vedno polno vedrosti, vedno pripravljeno storiti bližnjemu dobro delo. In vsi, ki so jo poznali, jo bodo težko jiogrešali, vsem ostane v naj lepšem spominu. Pokojna je bila doma iz Prage, a ob strani svojega soproga se je tako vživela v naše razmere in tako vzljubila naš narod, da ji je bila naša zemlja v pravem pomenu besede druga domovina. Množice sočustvujočih so spremile nepozabno gospo k večnemu počitku na pokopališče k Sv. Križu.
* Angleški poslanik na Bledu. Pred kratkim je na Bled dopotoval angleški poslanik na jugoslovenskem dvoru sir
Campbell z družino. Poslanik Campbell se je nastanil v vili “Alt” in bo ostal na Bledu v počitnicah na oddihu. V spremstvu posanika je tudi osebje poslaništva. U. poslanik je veli kljubitelj športa, posebno golfa in se ga vsak dan vidi, kako igra golf na novem blejskem igrišču, kjer igra tudi več drugih gostov. Razen angleškega poslanika je na Bledu tudi več drugih visokih diplomatskih uradnikov.
* Velik požar pri Viču pojasnjen. Pred dnevi je požar, ki je se nepričakovano pojavil okoli 4. ure zjutraj, popolnoma vpepelil glavno poslopje Združenih opekam na Brdu pri Viču. O postanku ognja so veliko ugibali, a do pravega zaključka pa ni mogel priti nobeden. Po par dnevih po so našli vzrok požara. Gasilci so
našli med ruševinami zoglenelo človeško okostje in policija jo po raznih poizvedbah do gnala, da je bilo to truplo An tona Božnarja, lani iz opekarne odpuščenega delavca. Nesrečnik je ik maščevalnosti zažgal poslopje in v njem izvršil tudi samomor.
* Nesreča v Kamniških planinah. Pri nabiranju planinskih cvetlic se je eno zadnjih nedelj na Kalci pri Voltli ponesrečila gdč, Ivica Perša iz Ljubljane. Padla je po nekih pečinah okrog 25 m globoko in si pri padcu zlomila levo nogo v gležnju, dobila pa je tudi več drugih lažjih poškodb. Priznani reševalec Erjavsek Lojze je s svojimi možmi preskrbel prenos v dolino, od koder jo je Kregarjev avtomobil odpeljal v ljubljansko bolnišnico.
— V Clevelandu, O., je pred dnevi nagloma preminula ro-jailtnja Mary Kuzmič. Ko so to povedali njeni sestii Kati Brojkovič, jo je to tako pretreslo, da jo je zadela srčna kap. Odpeljana je bila v Charity bolnišnico, kjer je i sedem ur pozneje preminula. Pokojna Mary Kuzmič, roj. Simončič, je bila vdova in stara 49 let. Zapušča štiri otroke. Njena sestra Kati Brojkovič pa je bila stara 46 let ter zapušča moža in dva otroka. Obe sta bili rojeni v selu Potok pri Eari, kjer zapuščata dve sestri. — Pri delu v tovarni je bil pred dnevi ubit rojak John Premar, star 51 let in doma iz Device Marije v Polju pri Ljubljani.
V Ameriki je živel 25 let in v starem kraju zapušča ženo in dva otroka. — Preminul je pred kratkim John Krajc, star 42 let in rojen v Lipovcu. V A-meriki je bil 32 let in med svetovno vojno je služil v ameriški armadi na bojišču. Zapušča ženo, sina, mater in dva brata. — V St. Alexis bolničnici je za vedno zatisnila oči Josephine Zorko, roj. Kuman, v starosti 48 let, Doma je bila iz fare Krka, vas Mali vrh na Dolenjskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 27. leti. Tu zapušča moža, dve hčeri in štiri sinove. — Radi vročine je umrl zadnje dni Martin Hozi-jan, star 48 let. Doma je bil iz vasi Otiže, fara Lendava v Prekmurju. V domovini zapušča brata, tu pa ženo in eno hčerko. — Zadnji teden so na zvezni sodniji v Clevelandu zopet dobili ameriško državljanstvo sledeči naši ljudje: Rosie Mihčič, Erank Suselj, Joseph Logar, John Nadoh, Martin Vugrinac, Mary Godec, Agnes Vidic, Katarina Graf, John Klenholz, Anton Vinkler, John Perko, Sofija Svedit, Erank Pavlovič, John Bole-šček, Jakob Gruden, Alojzij Ziherl in Erank Hegler.
—• V Chicagu, 111., je zadnje dni umrla rojakinja Mary Kambič, rojena Reliolt, stara 41 let, rodom iz Mokronoga na Dolenjskem. Preminula je na operaciji v bolnišnici sv. Antona. Zapušča moža in sina.
— Naselbini So. Chicago in Joliet 111., se zopet panašata z novima slovenskima zdravnikoma. Eden teh je dr. Edward M. Svetich, ki je iz Jolieta, drugi pa dr. Edward J. Nagode iz So. Chicaga, 111. Dr. Svetich je dovršil svoje študije na Loyola univerzi v Chicagu, dr. Nagode pa na Champaign univerzi, kjer je dobil zdravniško diplomo. Star je šele 24 let. S 1. julijem je nastopil službo internista v bolnišnici sv. Vincencija v Toledo, Ohio.
— V Racine, Wis., je pred kratkim umrl rojak Anton Zore, star 56 let in doma iz Trebelnega na Dolenjskem, V A-meriki je živel 34 let in je bil med prvimi naseljenci v Racinu.
— V Johnstownu, Pa., je prejela Mrs. Mary Samec iz domovine žalostno novico, da ji je umrla mati Marija Jerič, rojena Kresal, doma iz Grma pri Trebnju na Dolenjskem. Stara je bila 77 let. Imela je devet otrok, izmed katerih jih več živi tukaj v Ameriki.
2 4
JULI
je dan VSEH SLOVENCEV na pikniku SLOVENSKEGA DOM
na Gazvodovi farmi
J A
Samuel Insull umrl.
V Parizu je dne 17. julija umrl bivši čikaški milijonar Samuel Insull. Na potu v bolnišnico ga je zadela srčna kap.
Insull se je hotel peljati s pozemsko železnico, ko se je nenadoma zgrudil na tla. Policija je obvestila časnikarje, da je neki neznan Amerikanec u-mrl v Paul-Marmottan bolnišnici, kamor je bil prepeljan s taksijem. V svojih žepih je i-mel samo 20 centov in v rokah je še vedno tiščal vozni listek, ko je umrl.
Pred nekaj leti je bilo njegovo premoženje cenjeno na 4 bilijone dolarjev. Imel .je velikanske elektrarne in plinarne ter železnice.
V depresiji so vsa njegova podjetja razpadla in oblasti so ga preganjale zaradi sleparije. Tnsull je leta 1934 pobegnil v Evropo, se nastanil na Grškem, od koder je pobegnil s tovornim parnikom naprej. Slednjič pa so ga ameriške oblasti pripeljale nazaj v Chicago, kjer je bil postavljen pred sodišče, ki ga pa je oprostilo.
Insull je bil rojen v Londonu leta 1859. Tjeta 1881 je prišel v Ameriko ter je dobil prvo službo pri Edisonu. Leta 1889 je bil Tnsull postavljen za podpredsednika pri Edisonovi družbi. Leta 1892 je bil imenovan za predsednika Edisonove družbe v Chicagu, kar mu je potem pripomoglo, da se je dokopal do tako velikanskega premoženja.
Zadnja leta je živel v Chica gu ob pokojnini $18,000 na leto, katero so mu plačevale družbe, katerih glava je bil svoj čas. Smrt ga je doletela, ko je obiskal svojo družino v Parizu.
‘Novi Svet” s svojo vsebino.
Izšla je sedma številka “Novega Sveta”, ki prinaša sledeče: Kam Rusija? (članek); Pregled (svetovnih dogodkov); Dr. A. Gosar: Pogled (na boljševizem, fašizem in krščansko zamisel družbe); Very Rev. Matija Šavs (življenjepis); J. M. T.: Iz narave; P. B. Winkler: Malo o nečimernosti; J. M. Trunk: Tihe ure — “Se ne brigam!”; J. J.: Zdravilo proti revmatizmu (črtica); J. Ev-stahij: Pozdrav “N. S.” iz domovine (pesem); Slovenski pionir (opis Chicaga in začetek South Chicaga); Dom in zdravje; Za smeh in zabavo; Velika kampanja; J. H. R.: Potovanje na odmerek (črtica); T. Brdar: Velika ljubezen (roman). — Naročnina “Novega Sveta” znaša za Zdr. države letno $2. 00, za inozemstvo $3.00 ter se naroča na naslovu:	“Novi
Svet”, 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois.
AKO ZE NISTE POZABILI SVOJEGA RODU
VAS BOMO V NEDELJO, 24. T. M., VI DELI NA PIKNIKU SLOV. DOMA, KI SE VRŠI NA GAZVODOVI FARMI, (HIGHWAY 36 IN SOUTH 43RD ST.). VSAK, KI SE ŠE ZAVEDA, DA GA JE
RODILA SLOVENSKA MATI, BO GOTOVO TAM. SVIRALA BO SLOVITA HEINIEJEVA GODBA, IGRALE SE BODO RAZNE IGRE IN RAZDELJENIH BO ZA $100 NAGRAD V GOTOVINI. UDELEŽITE SE AVTOMOBILSKE PARADE NA PROSTOR PIKNIKA IZPRED ZEMLJIŠČA SLOV. DOMA OB 1. URI POPOLDNE. V PARKU PA VAS ČAKA POTEM PRVOVRSTNA POSTREŽBA.	ODBOR.
JUGOSLOVENSKI OBZOR
THH YUGOSLAV OBSERVE«
The Only Yugoslav Newspaper in Wisconsin. — Published weekly by the O B L 0 It PUBLISHING CO.
Frank R. Staut, Editor & Publisher USO ». National Avenue — Tel.: Mitchell 4378 — Milwaukee, Wisconsin
«^8^65
SUBSCRIPTION RATES:
One year ...........................................
Six months .........................................
Europe and other foreign countries: one year .......
Six months .........................................
¥2.50
$1.50
$3.50
$2.00
Dopisi brez podpisov se ne priobčujejo. — Z a vse ostale dopise odgovarjajo dopisniki saiai in ne uredništvo. — Rokopisi se ne vračajo. — Pri spremembi naslova naj naročniki navedejo poleg novega tudi stari naslov.
Lokalne vesti
Ako imate na naslovu lista, ki ga prejemate, označeno
7-21-38
pomeni to, da Vam je s to številko potekla naročnina ter Vas prosimo, da jo čim prej obnovite, da Vam lista ne ustavimo:
2 4. JULIJA
je dan VSEH SLOVENCEV na pikniku SLOVENSKEGA DOMA
na Gazvodovi farmi
— Poset jugoslov. poslani-škega svetnika. V torek nas je v družbi gl. predsednika S. N. P. J., g. Vincent Gainkarja, v uredništvu obiskal g. poslani-ški svetnik dr. Vladimir Ribar/. iz Washingtona, 1). C., naš primorski rojak. Njegov poset nam je bil napovedan — kakor objavljeno v prejšnji številki — že za soboto, oziroma nedeljo, toda ker je radi zadržujočih ga obilnih službenih poslov v Washingtonu moral hiteti v Ely, Minn., da ofi-cijelno prisostvuje proslavi 40-letnice JSIvJ., ki se je vršila v nedeljo, in bil tudi tam proti pričakovanju zadržan, se je njegov mihvauški poset zakasnil, ter je globoko obžaloval, da ni mogel biti navzoč tudi na 30-letnici naše J. P. Yj- Sloge. Mudil se je tu komaj nekaj ur, obljubil pa nam je, da se vrne na jesen ali na zimo in ostane takrat med nami par dni, da se seznani z našimi ljudmi, zlasti s svojimi primorskimi rojaki. (J. poslaniški svetnik, ki je v ostalem pristen, tpri-prost sin naštega Primorja, je v Ameriki šele sedem mesecev in obvlada tudi dobro angleščino. Na povratku v Washington poseti še Chicago in Joliet. Upamo, da se bo kmalu pojavila prilika, pozdraviti ga zopet v naši koloniji.
— Pozdravi iz domovine in Amerike. Mrs. Marie Pris-land, gl. predsednica Slov. Žen. Zveze, ki je koncem junija odšla s svojo hčerko in z o-stalimi izletnicami SŽZ. na o-bislc v staro domovino, nam je te dni iz Rečice v Savinjski dolini, svojem rojstnem kraju, poslala iskrene pozdrave na vse rojake iz gornje Savinjske doline. Mrs. Prisland piše med drugim: “Kraj je čudovito lep, ljudstvo prijazno, vreme idealno, zato je pač umevno, da se dobro imamo. ’ ’ Karta je datirana 5. julija. — Iz Bleda pa smo pravtako prejeli prijazne pozdrave od Mrs. Albine Novak, urednice glasila SŽZ. “Zarja”, in od ljubljanskega župana, g. dr. Juro Adlešiča in njegove gospe.soproge, ki v prijetni družbi oživljajo spomine na svoje ameriške rojake. Na karti, ki je datirana 9. julija, je sopodpisan tudi rojak Anton Wenzel. — Iz San Francisca, Cal., sta se svojih mil-wauških prijateljev tudi spomnila Mr. in Mrs. .Joe in Julia Parkel, ki sta šla tja iz svojega stalnega bivališča v Los Angelesu na par dnevni obisk. — Iz Gliddena, Wis., kjer ’‘ribe love in srne zaznamujejo za jesenski lov” pa pozdravljajo: Frank Kaytna, Ignac Kušljan, Valentin Medle, Math Udovič, ter Mr. in Mrs. John Jaklich. — Hvala vsem za prijazno pozornost in bodite prepričani, zlasti vi, izletnice in izletniki v starem kraju, da ste vzbudili uredniku v teh
pasjih dneh, ki jih preživlja za pisalno mizo, poštene skomine po lepih sončnih dneh zelene Savinjske doline in div-nega Bleda.
— Naši bolniki. V St. Luke’s bolnici se je v torek podvrgel operaciji znani rojak Joe Marolt, 922 So. 2nd St. Operacijo je srečno prestal. V bolnišnici bo moral ostati še kakih na-daljnih 10 dni ter mu bodo prijateljski obiski dobrodošli. — Na svojem domu, 1022 So. 58th St., v West Allisu, pa leži bolna Mrs. Rosie Bizjak, ki se je nedavno vrnila iz St. Joseph bolnišnice, kjer se je nahajala pod zdravniško oskrbo. Tudi njej bodo prijateljski obiski dobrodošli. Obema bolnikoma želimo skorajšnjega okrevanja.
— 25-letnico zakona sta te dni v družbi svojih številnih prijateljev praznovala Mr. in Mrs. Fred Štiglic, 200 E. Washington St. — Čestitkam prijateljev se pridružujemo tudi mi ter jima kličemo: Še na mnogo let!
— Novi državljani. 47 bivših podanikov raznih evropskih držav je prosili teden dobilo svoje državljanske papirje, med katerimi je bil kot edini Jugoslovan rojak Alois Praznik, 231 So. 2nd St, Od ostalih pa je bilo: 13 Madžarov, 8 Rusov, 7 Čelioslovakov, 5 Rumun-cev, 3 Italijani, 1 Avstrijec, 1 Norvežan, 1 Turek, 1 Švicar, 1 Danec, 1 iz prostega mesta Danzig, 1 Latvinec, 1 Šved, 1 Poljak in 1 Finec.
— Smrt v starem kraju. Mrs. Fanie Medle, 1314 So. 62nd St., West Allis, je te dni prejela iz starega kraja vest, da ji je v Šenčurju pri Kranju umrl njen brat Franc Cotman, star šele 30 let. Pokojnik zapušča poleg soproge še 4 otroke in mater ter tri brate, tu v Ameriki pa omenjeno sestro. Naše sožalje!
— Porodno dovoljenje so vzeli te dni: Joseph Launch, 1017 So. 11 tli St., in Evelyn Bembeneck, 1651 So. 12th St.; George Scheidt, 1807 W. Walnut St., in Anna llorvatin, 7100 W. National Ave., West Allis; Karl Brzank, 1332 N. 32nd St., in Mary Bogatin, 645 So. 68th St. — Bilo srečno! — Rojenice pa so se zglasile pri družini PJdward E. Tomsyck, 2104 So. 28th St., ter ji pustile zdravo hčerko.
— Mesto išče $5,003.000 od
WPA. Mestni koncil je na svoji posebni seji v torek osvojil sklep, da mesto formalno zaprosi WPA administracijo za prispevek $5,003,000, s katerimi bi se postavilo sledeče nove projekte: $1,293,000 za izboljšave v pristanišču, k kateri vsoti se pričakuje, da bo federalna vlada prispevala $582,000. Med te izboljšave so všeti novi cementni nasipi, železniške tračnice in novo tovorno skladišče na Jones otoku. $1,500,000 za nove kanalizacije; $650,000 za Cherry St. most; $800,000 za Wisconsin Ave. most preko Milwaukee reke; $260,000 za Humboldt Ave. most; $325,000 za pokritje rezervarja s cementom v Kilbourn parku; $175,000 za nov vodni tank in sesalko v Soldiers Home parku. Koncil je na isti seji tudi osvojil sklep, da se skuša dobiti od državne cestne komisije in od okrajnega odbora finančno sodelovanje za postavitev novega viadukta preko pristaniških skladišč, ki naj bi omogočil podaljšanje Lincoln Memo-
rial Drive obrežne ceste na! južno stran mesta. Stroški za tak viadukt so preračunani na okroglo $2,951,000.
— Nova zagonetna epidemija. V Milwaukee se jei zadnje dni pojavila nova, zagonetna epidemija, ki sicer ni smrtno-nevarna, vendar pa povzroča pri bolniku visoko vročino, ki traja okoli štiri dni. Z boleznijo so zvezane bolečine v trebuhu, zaprtje, včasih pa tudi driska. Zdravniki si niso na jasnem o vzrokih teh pojavov, ugotovljeno je samo, da je bolezen prenosljiva in da v mnogih slučajih kmalu*obole tudi ostali člani družine, kakor hitro se pojavi pri enem. Nekateri zdravniki uvrščajo bolezen v neko formo gripe, drugi jo označujejo kot iposledico letošnje izredno naglo spreminjajoče se poletne temperature, tretji pa jo pripisujejo neznanemu prenašalcu med komarji in peščenimi muhami. Vsekakor je v Milwaukee bilo zadnji teden prijavljenih več sto slučajev takih obolenj in bolezen se je pojavila tudi po raznih drugih delih države. Bolnika začne naenkrat tresti mrzlica, v želodcu se pojavljajo slabosti, ki ga silijo k bljuvanju, ali pa splošna oslabelost. Več slučajev takih obolenj se je pojavilo tudi med Slovenci. Zdravniki priporočajo, da gre bolnik nemudoma V posteljo in se tekom bolezni hrani samo s tekočo ali le lahko dieto. V vsakem slučaju pa je najbolje poklicati zdravnika.
— Jesenski lov na jelene o-dobren tudi za letošnjo sezono.
Odbor okrajnih lovskih nadzornikov, ki sestoji iz zastopnikov 71 okrajev v državi, je na svoji nedavni seji soglasno o-dobril, da se tudi letos dovoli po vseh okrajih 7-dnevni lov na jelene. To bo že tretja zaporedna sezona, v kateri bo dovoljen lov na to divjad. V preteklosti se je zgodilo, da je bil lov na jelene zaradi prevelikega iztrebljenja ustavljen za eno ali dve sezoni. Letošlnja sezona se prične 19. novembra in bo trajala do vključno 25. Istočasno bo dovoljen zopet tudi lov na medvede, vendar je prepuščeno posameznim okrajem, da pozneje lahko še spremene svoje lovske datume. Odbor je istotako razmlotrival letošnjo izredno pomnožitev divje perjadi, ruševcev, jerebic, divjih gosi, fazanov itd., ter odglasoval, da se z ozirom na to veliko zalego letos dovoli dva tedna lovske sezone proti prejšnjim običajnim krajšim dobam. Sezona za ta lov se otvori 15. oktobra. Tudi lov na zajce bo letos podaljšan ter se začne že 29. oktobra Tn bo trajal do 1. januarja, dočim se lov na rakune prične 25. oktobra in bo trajal 40 dni.
— Gobe so se pojavile; pozor pred njimi! Vsled pogostega deževja, ki spremlja letošnje poletje, so se po hišnih vrtovih in praznih zemljiščih pojavile gobe, ki svoje prijatelje pripravljajo v skušnjavo, da bi si jih nabrali in si pripravili z njimi okusno večerjo. Bota-niški kurator mestnega muzeja Albert M. Fuller dobiva nešteto telefonskih klicev, v katerih ga prijatelji gob vprašujejo za nasvet, če so te gobe u-žitne ali ne. “Umevno ji pravi Fuler v svojem javnem svarilu, ki ga je poslal na liste, “da po telefonskem opisu ne morem ugotoviti, da li je goba, ki jo ima v mislih poizvedova-lec, užitna ali ne. Zato je najboljši nasvet za vsakega: pustite te gobe v miru in ne ri-skirajte svojega zdravja. V splošnem so vse divje gobe, ki se pojavljajo v tem času, več ali manj strupene, oziroma vsaj za nekatere ljudi. Dočim eden lahko uživa dozdevno zdrave gobe brez zlih posledic, iposta-ne drugi po njih resno bolan. Zato, držite roke proč od njih! ’ ’
— Veverice v podstrešjih.
Ni ga skoro dneva v zadnjih tednih, da bi živalska protek-tivna družba “Wisconsin Humane Society” ne dobila več telefonskih klicev od gospodinj, češ, v moje podstrešje so se vgnezdile veverice, ki napravljajo škodo z glodanjem,
in želim, da mi jih preženete. Vodstvo družbe naznanja, da se takim klicem ne more odzvati, prepovedano pa je po zakonu veverice streljati ali jih zastrupljati. Edina, sicer ne sigurna odpomoč je, da veverice ujamete v nedolžno past in jih ipotem izpustite v bližnje goščave. Seveda s tem ni rečeno, da se veverice ne bodo vrnile nazaj, ker imajo izredno razvit instinkt za vrnitev v navajeno okolico, ali pa da, na njih mesto ne pridejo druge.
SHEBOYGAN
— Poroke. V soboto 6. avgusta se v cerkvi Sv. Cirila in Metoda poročita Miss Pauline Virant in Joseph Rupar. Zaročencema so prijatelji prošlo soboto in nedeljo priredili prisrčno domačo predporočno zabavo in ju obdarili z darili. — Svojo zaroko sta tudi naznanila Miss Dorothy Pirc in Leslie Quasius. — Obema paroma o-bilo sreče!
News
and
Views
The Shackles Of Slavery
Democratic government cannot flourish and bloom to its utmost where it is hindered by slavery, be it social or industrial. To the present administration can be given credit for the promulgation of a greater number of projects for the benefit of the negro race than any other previous administration.
I have talked to many
Southerners and they all held so strongly to tradition. That the only way to control the negro race was by the same method as in the past. Such a state of thought means not progress but retrogression. As long as we have the South in the condition that it is today, we have very little right to criticize the backwardness of some of the other nations. With the South as it is, we can hardly point to the poor social conditions of India, China or Russia. The aristocracy of the South has refused in the past to acknowledge that the negro was a human being like themselves with similar desires and feelings. I have always felt that the trouble which arises from the colored race is primarily due to the whites, for their own lack of desire and ability to develope a race of people from slavery to solid constructive citizens in the community.
While the South was primarily a cotton growing section, the North s'howed little interest other than being pleased to buy the product of cheap labor, but now that the South has invaded the activities of the Northern enterprises the shoe begins to pinch and immediately there arises the hue and cry of unfair competition, because of low wages. We here, are just beginning to feel the pinch, but both, the whites and colored, have felt it in laboring conditions for decades in the South.
The negros have well demonstrated through their various organizations especially in the North their enterprising ability and powers of development when given an opportunity. The amelioration of conditions
Naznanilo in zahvala
Strta v neizmerni žalosti vsled nenadnega u-darca, ki 'jas je zadel, sjporočam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da nam je nemila smrt ugrabila. naSega nadvse ljubljenega, dobrega moža in skrbnega očeta, g.
FRANKA ZEMLJANA,
ki se je dne 6. julija pri delu smrtno ponesrečil in tri ure pozneje v Mt. Sinai bolnišinici izdihnil svojo blago dušo. Pokopan je bil v soboto, 9. julija na Mt. Olivet pokopališču. Star je bil 47 let in doma iz Stranj pri Kamniku in je v Ameriki bival 25 let.
Dolžnost me veže, da se tem potom zahvalim iz globine mojega srca vsem, ki so mi v teh težkih trenutkih stali ob strani ter mi skušali lajšati moje gorje, in sicer v prvi vrsti g. žlupniku Rev. Antonu Schiffrerju, ki je takoj po nesreči rano v jutro prihitel v bolnišnico ter dal ponesrečencu zadnjo versko tolažbo in ga previdel s sv. zakramenti za umirajoče. Dalje globoka zahvala mojemu bratu Johnu Dušaku in njegovi soprogi ter moji sestrični Nežiki Bukovic, ki so takoj po obvestilu prihiteli iz Oglesby, 111., da nam stoje ob strani v naši nesreči in spremijo pokojnika na njegovi zadnji poti. Hvala prisrčna tudi našim sosedom in prijateljem Mr. in Mrs. Frank Udovč ter Mr. in Mrs. De Silvers, ki so se nam v tej nesreči izkazali prave prijatelje ter si na vse načine prizadevali, da nam olajšajo te bridke ure.
Hvala dalje vsem darovalcem cvetlic in darovalcem za sv. mašle-zadušnice. Cvetlice, s katerimi so okrasili grob pokojnika, so poklonili sledeči: Mr. in Mrs. Anton Novak, Mr. in Mrs. John Dušak (brat), Mr. in Mrs. Frank Udovč, Mr. in Mrs. De Silvers, Mr. in Mrs. Frank Rojšček, Mr. in' Mrs. Luka Soba, Mr. in Mrs. Joe Premetz, Mr. Joe Alpner in sinova, Mr. in Mrs. John Dobnick (cvetličar), društvo “Venera” št. 192 SNPJ., društvo “Sloga” št. 16 SNPJ., Milwaukee - Western Fuel Employees, Coal Yard Employee’s Union No. 19782.
Za sv. maše-zadušnice pa so darovali: Mr. in Mrs. John Dušak, Mr. in Mrs. Jolhn Bukovic, Mr. in Mrs. Joe Senica, Mr. in Mrs. Frank Senica, Mrs. Theresa Dušak (svakinja iz Oglesby, 111.), fužina Math Pipan, Mr. in Mrs. John Kramer, družina Frank Schmitt, družina John Kokalj, družina Martin Novak, Mr. in Mrs. Louis Gornik, družina Anton Tamzer, družina Frank Kapitan.
Hvala tudi članstvu društva “Sloga” št. 16 SNPJ., za častno spremstvo pri pogrebu, kakor tudi pogrebniku Mr. Franku Ermencu za sočutno postrežbo in za vzorno urejeni pogrebni sprevod. Ako sem pomotoma kako ime izpustila, prosim prizadete, da mi to oprostijo, moja globoka zahvala gre njim prav tako.
Tebi, dragi, nepozabni soprog in oče, ki Te je Bog tako nepričakovano poklical od nas, pa bodi lahka ameriška zemlja, v kateri počivaj v miru božjem po svojem življenskem trpljenju. V molitvah se Te bomo spominjali do konca naših dni, dokler se zopet ne združimo s Teboj tam gori.
Tvoja žalujoča družina: Josephine, soproga; Frankie, sin; Josie, Lilian in Amelie, hčere; Lovrenc Zemljan, polbrat v starem kraju.
‘SLOGA’
Sedež: Milwaukee, Wis.
JUGOSLOVANSKA PODPORNA
ZVEZA
Inkorporirana 1. 1915.
UPRAVNI O 1) n O It :
Predsednik: Viktor Petek, 3812 W. Greenfield Ave., Milwaukee, Wis. Podpredsednik: Anton Demšar, 2040 So. 92nd St., West Allis, Wis. Tajnik: John Lenko, 929 So. Gth Street, Milwaukee, Wis.
Zapisnikar: John Arnič, Road 4, West Allis, Wis.
Blagajnik: Anthony Yeray, 706 South 24th Street. Milwaukee, Wis.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik: Prank S. Ermens, 6227 W. Greenfield Ave., West Allis, Wis. Nadzornik: Frank Zajec, 725 W. National Ave., Milwaukee, Wis. Nadzornica: Terezija Kaytna, 4423 W. National Ave., Milwaukee, Wis.
POROTNI 0 1) B O It :
Predsednik: Joe Vidmar, 2027 W. Garfield Ave., Milwaukee, Wis. Porotnik: Anton Debevec, 1803 So. 15th Street, Sheboygan, Wis John Poklar, 609 West Virginia Street, Milwaukee, Wis.
TISKOVNI ODBOR:
John Lenko, 929 So. 6th Street, Milwaukee, Wis.
Frances Skrube, 930 Broadway Ave., Sheboygan, Wis.
John A. Obluck, 1130 W. Walker Street, Milwaukee, Wis.
URADNO GLASILO :
“OBZOR”, 630 West Nationtl Avenue, Milwaukee Wis.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. H. T. Kristjanson, 324 E. Wisconsin Ave., Milwaukee, Wis.
Seja glavnega odbora se vrši vsak tretji ponedeljek v mesecu, ob 7:30 zvečer na 725 W. National Ave. — Pri J. P. Z. Sloga se lahko zavarujete za $1,000;$500 ali $250 posmrtnine in za $1 ali $2 dnevne bolniške podpore. — Zavarujete se tudi lahko za samo posmrtnino.
Pozor:	Vse	pošiljatve in stvari, ki se tičejo gl. upravnega odbora in
Zveze, se naj pošiljajo na gl. tajnika. — Vse zadeve v zvezi z blagajniškimi posli, se naj pošiljajo na gl. blagajnika. — Vse pritožbe namenjene gl. porotnemu odboru, se naj pošiljajo na predsednika porotnega odbora. — Vsi dopisi glede Zveze se naj pošiljajo na predsednika tiskovnega odbora, društvene objave in naznanila pa na naslov
uredništva.
Note:	All remittances of business concerning lodges and members
should be addressed to the secretary’s office. — All financial matters should be addressed to the treasurer’s office.
in the South will greatly benefit the North and will lie conducive to making our nation more self-sufficient than ever before.
Whenever I think of the negro, my thoughts always revert to that glorious negro emperor, Henri Cliristof of Haiti. If you want to read a very interesting book about him, read the book entitled, “Black Majesty”. Under his direction his court developed into something that was second to none, under his leadership the island became so wealthy that its possessions became a desire of Napoleon, and lie threatened war. History shows that Henri Cliristof was the only man that ever defied Napoleon with success. He said, “You may come with soldiers that number like the grains in a bushel of sand, but we shall be ready i'or you.”
Yet civilization and prosperity spelled the doom of his empire, as it has so often to otljer nations in the history of the past. Where is“ the glory of Babylon today? Where is the pride of Rome, Persia and Egypt? What race shall rule in the future?
The development of the negro because of the numbers in this country is going to be one of the greatest,, changes that we shall experi » f
Frank Schneider.
# # #
SLOV. DOM NOTICES
What?
Slovenski Dom Picnic. Where?
Gazvoda’s Picnic Grounds on highway 36 and Loomis road. Follow highway 41 south to highway 36, turn right for about three miles.
Signs will direct you along the way.
Admission
Admission by blue admission ticket only. You may obtain them at the door for twenty five cents. This ticket entitles you to dancing, entertainment and cash awards.
Music
Music will be furnished by Heinie and his Grenadiers and Louis Bashell and his orchestra.
Entertainment
Dancing — games — bingo — music.
Miscellaneous
Picnic starts officially at two o’clock. Dancing until eleven o’clock.
Workers
Will all the workers jrletco ineet at the picnic grounds at one o'clock?
Dobil je pod nos
Nadzornik pride v šolo in reče Mihcu: “Naštej mi deset zapovedi! ’ ’
Mihec: “Ne ubijajte, ne prešuštvujte, ne kradite, ne lažite, ne želite svojega bližnjega žene...”
Nadzornik: “Zakaj pa ne rečeš: ‘N? ubijaj, ne prešuštvuj, ne kradi, itd.?”
Mihec: “Vas, gospod nadzornik, vendar ne bom tikal!”
NAZNANILO PRESELITVE
Uljudno naznanjava svojim cenj. prijateljem in slovenski javnosti sploh, da sva s 1. julijem preselila svoje gostilniške prostore v lastno poslopje na
922 South 2nd Street
ter se priporočava v nadaljno naklonjenost.
Joe in Cila Marolt,
dosedaj na:	813	South 1st Street.
(JASOLIN OLJE POPRAVILA in vse
avtomobilski:
POTREBŠČINE
$
POPRAVLJAMO
tudi
“bodies” in blatnike (“fenders”) ter oskrbimo PREBARVANJE
420 So. (Stli St. Tel.: BRoadway 8CC0
V JUGOSLAVIJO
SAMO 7 DNI
če potujete na ekspresnih parnikih:
BREMEN • EVROPA
Brzi vlak ob Bremen in Europa v Rremerhaven zajamči tidubuo potovanje do Ljubljane
Ali potujte s priljubljenimi ekspres parniki:
COLUMBUS HANSA • DEUTSCHLAND HAMBURG • NEW YORK
Izborne železniške zveze od Cherbourg^, Bremena ali Hamburga.
Strokovnjaški nasveti glede vizejev za priseljence in obiskovalce.
Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali
180 TV. Randolph St.
Chicago, 111.
HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD
—	»j.
OBZOR ■*? ■
ZVEZA
Ustanuvljenu letu 15)12.
LILIJA
s Milwaukee, V>is.
WISCONSIN
UPRAVNI ODBOR:
Predsednik: Mihael Geiser, 822 West Bruce Street, Milwaukee, Wls. Podpredsednik: Frank Medle, 1314 So. 62nd Street, West Allis, VVis. Tajnik: Joe Matoh, 704 South 9th Street, Milwaukee, VVis. Blagajnik: John Selich, 838 South 6th Street, Milwaukee, Wis. Zapisnikar: Frank Britz, 708 South 7th Street, Milwaukee, Wis.
NADZORNI ODMOR:
Jakob Stariha, 1339 South 7th Street, Milwaukee, Wis.
Lud. Vodnik, 652 W. Bruce Street, Milwaukee, Wis.
Val. Medle, 2037 W. National Ave, Milwaukee, Wis.
Mary Skušek, 747 W. Bruce Street, Milwaukee, Wis.
'OBZOR'
URADNO GLASILO:
630 West Nationtl Avenue, Milwaukee Wis.
ZDRAVNIK;
Dr. John S. Stet'anez, 602 So. 6th Street, Milwaukee, Wis.
Društvene seje se vršijo vsak tretji petek v mesecu, ob 8. uri zvečer, na 739 W. National Ave. — Pri Zvezi Lilija se lahka zavarujete za samo posmrtnino $500.00 ali $250.00. Izdaja se tudi "20 Year Endowment” police in plačevanje do starosti 60 let. Poleg tega tudi za bolniško podporo. Sprejema se kandidate od 16. do 50. leta starosti obojega spola. Za posmrtnino se lahko zavarujejo tudi drugorodcl. — V mladinski oddelek se sprejema otroke od rojstva do 16. leta in se lahko zavarujejo za $250.00 ali $500.00 posmrtnine. Za podrobna pojasnila se obrnite na odbor.
DOPISI
Slovenci: Dom vas kliče!
Milwaukee, Wis. — Gotovo že vsak ve, da se vrši piknik organizacije Slov. Dom prihodnjo nedeljo, to je 24. julija, na lepi Gazvodo vi farmi.
Ker pravijo, da oglašanja ni nikdar preveč, zato še jaz enkrat opozarjam in vabim, naj nobeden ne prezre tega piknika, na katerem bo dosti zabave za mlade in stare.
Prostor je jako lep: dosti sence in dosti sonca. Najboljših stvari za jesti in piti bo v izobilju, kot seveda tudi ne bo manjkalo raznih iger: Bingo, kolo sreče, “cliuck-a-luck” in drugih takih stvari.
Posebnost na tem pikniku pa bo Heinie-jeva godba, katero bomo lahko tudi videli in ne samo poslušali. Za ples pa bo igrala dobra Louis Bashellova godba. Zvečer se bo pa razdelilo za $100.00 nagrad v gotovini.
Torej vidite, da pripravljalni odbor dela s polno paro in ne štedi ne časa in ne moči, pa tudi v žep mora dostikrat poseči brez da bi kje kakšen račun predložil. Vse dela z geslom: samo da bo boljši uspeh! Ali ne boste torej tudi vi prispevali svoj delež, kolikor ga pač morete po svoji moči. Saj nemogočega nihče ne zahteva, a malo razumevanja, dobre volje in malo pomoči pa skoro vsak lahko žrtvuje v prid — nas vseh!
S tem boste veliko pomagali nam in sebi in imeli boste zavest: tudi jaz sem storil dobro delo in svojo dolžnost, — kar vas bo gotovo delalo bolj srečnega in zadovoljnega, kakor pa če odklonite svojo pomoč in preslišite naš klic in vabilo za udeležbo.
Saj to dobro vsi vemo, da potrebujemo eno skupno hišo. Izgovor: “Smo prestari!” pač ne velja. Tudi star človek si želi družbe. In kje jo bo dobil lažje kot ravno v Slovenskem domu — naši skupni hiši, v katero bo imel vedno vstop vsak in se v njej počutil domačega. Najlepše pa bo, ko bomo imeli našo mladino pred seboj in jih gledali, kako se bodo zabavali in tudi usposabljali za življenje, nam pa olepšali naše stare dneve. In ta mladi na nam bo še po naši smrti hvaležna, da smo jim zapustili skupno zapuščino — skupni dom, v katerem se jim bo vedno obnavljala zavest, da so sinovi in hčere slovenske mate-te, slovenskega očeta.
Torej: na veselo svidenje na Gazvodovi farmi v nedeljo, 24. julija! — vam kliče,
Ciril Muškatevc.
klanom društva ‘Bratski Dom’ št. 11 J. P. Z. Sloga!
Milwaukee, Wis. — Sklep naše zadnje redne seje je bil, da se v čim bolj obilnem številu udeležimo piknika organizacije Slov. Dom, ki se bo vr-Šil v nedeljo, 24. julija v Gaz-v°da parku. Držimo se vsi te sklepa in s svojo navzočnostjo pokažimo našemu direk-toriju, da smo tudi mi za čim-
prejšnje uresničenje tega, kar je že dolgoletna želja vseh zavednih Slovencev v Milwaukee — Slovenski dom! Ne izpustite torej te prireditve, ki je tako važna za ves slovenski narod v Milwaukee.
Zbiramo se vsi pri tajnikovemu domu točno ob 2. uri popoldne na omenjeni dan, odkoder se potem skupno odpeljemo v park.
Torej upam, da se v nedeljo vidimo vsi v Gazvoda parku na pikniku Slovenskega Doma!
S pozdravom,
Frank Ramshak, tajnik.
Vabilo na piknik društva “Združeni Slovani” št. 225 J. S. K. J.
Milwaukee, Wis. — Naše društvo priredi v nedeljo, 24. julija v Sagadinovem parku na So. 38th & W. Burnham St., svoj prvi piknik v letošnjem letu. Odkar društvo “Združeni Slovani” obstoja, je skušalo v vseh ozirih vedno sodelovati z drugimi slovenskimi podpornimi društvi in organizacijami, ter se vedno rado odzvalo njih klicem in povabilom. Iz tega razloga tudi mi prav vljudno vabimo vsa društva v Milwaukee in West Allisn kot tudi posameznike, na nas posetite na ta dan.
Odbor za ta piknik ima vse preskrbljeno, da bodo vsi udeleženci dobro postreženi z vsem. Imeli bomo tudi pečeno jagnje zraven drugega prigrizka. Igrali bomo tudi bingo itd. Torej vam ne bo žal, če pridete in se zabavate v prosti naravi s svojimi znanci in prijatelji.
Torej, v nedeljo, 24. julija pridite in pripeljite s seboj vso vašo družino v Sagadinov park.
Za društvo “Združeni Slovani” št. 225 JSKJ.,
Pauline Vogrich, tajnica.
Slov. Dom Picnic.
Milwaukee, Wis. — The final day has arrived. The great annual picnic held by the Slovenski Dom organization will soon be in full progress. Music by the lovable “lieinie and his Grenadiriers” and the comical antics of “Villie” will split your sides from laughter. Alternating with Heinie will be our own Louis Bashell whom you all know for his very wonderful music which sets your feet atapping everytime he plays. You will enjoy dancing on the “smoothest floor in the world”. Slovenske narodne pesmi and polkas will interchange with sweet, smooth, swingy music in the dance program to give everybody a chance to dance the n;’-'	' he or she likes.
The picnic will be in full progress at two o’clock. At one o’clock, anyone who wishes may come to the Slov. Dom grounds on W. National Ave. and So. 13th Street where a group will gather and go to the picnic grounds together. A vehicle will be provided for those who do not have cars. II' you wish to go to the picnic grounds directly you may do so.
Sunday is to be a day of fun and enjoyment for everybody and we guarantee to make you forget your everyday troubles and worries and have a grand time. The lunches made by the expert cooks that only Slovenians have will be such that will make your mouth water and wish your stomach could hold more. The drinks will be of the best, what can top off a good hot lunch better than a nice cool, crystalclear, effervescent glass of beer. There will be plenty of ice cream, candy and soda water.
For those of you who are lucky and I hope all of you are, there will be games of chance, bingo, chuck-a-luck and many other games.
Remember, admittance into the park will be only by the 25 cents blue admission ticket. This ticket will entitle you to enter the grounds, listen to Heinie, dance to his music and music by Louis Bashell and his orchestra and a chance for one of the ten cash prizes which will be awarded in the evening.
Leo Muskatevc, Sec’v Slov.
Dom, Inc.
Zahvala!
Milwaukee, Wis. — V imenu društva “Sloga” št. 1 JPZS., se lepo zahvaljujem vsem, kateri ste nas posetili na dan proslave naše 30-letnice.
Lepa hvala ustanoviteljem in gl. odboru J. P. Z. Sloga in vsem bratskim in sestrskim društvom, ki so nas v tako častnem številu posetili. Posebna hvala pa Žen. Pev. zboru “Planinska Roža” za krasen nastop, kakor tudi naši vrli mladini, ki je tako čvrsto in ljubko nastopila pod vodstvom Miss Josephine Novak. Tudi delavci in delavke na tem pikniku, ki so sodelovali tako neumorno, zaslužijo največjo pohvalo.
Končno pa moramo izreči najtoplejšo zahvalo tudi našemu lokalnemu listu “Obzor” za njegovo sijajno kooperacijo z oglašanjem te naše proslave.
Hvala še enkrat najprisrč-nejšla vsem skupaj!
Za društvo Sloga šit. 1 JPZS.,
John Ermenc, predsednik. FORWARD LODGE NEWS
The Forward Lodge No. 16 JPZS., will hold their annual outing at Army Lake, Sunday July 31. All members and their friends are invited. Members planning to go, please notify S. Sedmak as soon as possible, so as arrangements can be made accordingly as to how many plan to be out there. More information on this outing next week.
Committee.
Notice To AH Sloga Secretaries
Sheboygan, Wis. — Get in
touch with your Convention Delegates and let me know, as soon as possible, how many will require room and board to be arranged for by the Convention Committee.
Joe Zakrajsheck, Secretary of Convention Committee.
#
\ Address: — 1604 Union Ave., Sheboygan, Wis.
LILY LODGE NEWS____________
Baseball News From Sheboygan
Well, the boys didn’t win nor lose but had a jolly good time last Sunday when they went to Sheboygan to play the Liberty Lodge. The outcome of the game was a 2—2 seven inning tie. The game was called off at the end of se ven innings by mutual agreement.
“Lefty” Krosl started on the mound but due to the fact that he was in a comatose state he had to be relieved, by a new addition to the team, Tony Vodnik. Tony pitched airtight ball and allowed only hit in five innings.
Another new member of the
team, Bill Simerl, celebrated his breaking into the lineup by getting a solid single in his first trip to the plate. Bill is a second baseman.
The Lilys garnered six hits off the hurling of Prinz. Lud Krosl got two of them while Mohorko, Simerl, Primozich and Babich connected for one apiece.
Only four hits were issued to the Liberty men by the combined twirling of Krosl and Tony Vodnik. Simenz, Bacon, Urbančič and Brentte coined one single apiece for the Sheboygan squad.
R.H.E.
Lily ....... 10	010 0 0—2 6 4
Liberty   0 2 0 000 0—2 4 2
Batteries: Krosl, Tony Vodnik and Primozich; Prinz and Denkich.
Scribbles
The Lily squad now has three Vodniks on it’s roster, Erv, Augie and Tony.
• • •
Here’s something that’s hard to believe. Eddie Gal-lun’s crate actually hit 55 M. P. H. on the trip from Sheboygan.
* * »
Famous last words, from the lips of CASANOVA LUD. “Aw, she was too nice.”
And then there’s F. Z., alias T. N. D., and Sheboygan’s Blimp.
* * #
E. G.’s face turned the color of the “L” on the new Lily caps when lie heard a voice from a tavern say, “Somebody forgot his trousers.”
* * *
The boys on the team sure know how to sip that corsucat-ing, coogulen and sulubrious beverage. It took them fifteen minutes to empty a quarter barrel. (Such soaks!)
# # #
The boys were planning to initiate Bill Simerl but last Sunday showed that he can handle himself pretty well. I still don’t see how that ice cream went down after he put away quite a few glasses of that foamy beverage.
• # *
Another unbelievable sight. “Dizzy” drinking a glass of H20.
# # #
The punch board was kept busy during a brief stop in Port Washington. ‘Bing’ was the only one to leave town with a profit.
# # #
Tlie boys have an off day for this Sunday but will be back in harness for July 31.
“Scribbler”.
To The Members Of The Liberty Lodge.
We would like to extend our appreciation for the way we were treated at your picnic last Sunday. We all had a good time and hope that more games of that sort could be arranged. We are looking forward to seeing you all in Milwaukee August 7.
The Lily Baseball Team.
IZ rodnihJkrajev
* Neurje s strelo na Kočevskem. Te dni je nastalo na Kočevskem neurje s hudim nalivom. Med nevihto je strela u-darila v Slovenski vasi v mlin g. Erkerja. Takrat se je mudila V kuhinji domača gospodinja, ki je v blagoslovljenem stanju. Požara sicer ni bilo, strela pa je vendarle napravila v hiši nekaj škode. Zlasti pa je prestrašila gospodinjo, ki je od strahu omedlela ter. radi svojega stanja dobila tako hud živčni pretres, da so jo morali takoj odpraviti v bolnico.
* Slovenka se je ponesrečila v Milanu v Italiji. V Milanu u-službeni Rozaliji Hribarjevi, ki je doma iz Tomaja v Julijski krajini, se je pripetila huda nesreča. Ko je bila pri njej na obisku njena mlajša sestra, je prišlo do prerekanja med Rozalijo in gospodinjo. Med prerekanjem se je dekle umikalo proti odprtemu balkonu, kjer je izgubilo ravnovesje in
NAZNANILO OTVORITVE
Prijateljem in ostali slovenski javnosti v West Allisu in Milwaukee naznanjam, da sva s 1. julijem prevzela znano A. Bevčevo
GOSTILNO
(The Wagon Wheel) na 1217 South 62nd Street,
kjer boste našli vedno prijazno domačo postrežbo ter se priporočava v naklonjenost,
Frank in Marica Kopač.
PURE WHITE LEAD WITH ZINC 100 lbs. $8.00
Makes 10 gallons good paint at a cost of $1.25 per gallon. — Extension Ladders at lowest prices. — Discount allowed.
FACTORY: 1C30 IV. Pierce St.
V tem času priporočamo:
STAROKRAJSKA
SEMENA
vseli vrst za kasni poletni in jesenski pridelek.
BUČNO OLJE
direktno iz Frama pri Mariboru. — Delikatesa za pripravo solate; je finega okusa in velike zdravilne vrednosti.
Dobili smo tudi zopet iz Ljubljane novo zalogo slavnega zdravilnega čaja
‘‘BAHOVEC PLANINKA”
katero je najboljše sredstvo za zdravljenje želodca, ledvic, jeter, žolča, črevesja in mehurja. Urejuje in utrjuje kri, krepi telo in je neobhodno potreben mladim in starim ženskam, še posebno pa onim v prestopnih letih. Knjižice s pojasnili na razpolago v naši prodajalni.
STEVE MOHORKO CO.
704 S. 2nd St., Milwaukee, Wis.
padlo na dvorišče. V obupnem stanju so jo prepeljali v bolnišnico.
*Po pomoti so trije otroci namesto žganja pili strup. V Klekovniku se je zgodila te dni huda nesreča. Kakor je pač zdaj običajno, so odrasli ljudje zaposleni na polju, otroci pa ostajajo doma sami. Tudi pri posestniku Kralju je bilo tako. Doma so se sami igrali petletna Marica, njena dveletna sestrica Pepica in poltretletni Stepan Solina. Po igri pa je predlagala Marica, da bi pili žganje. Prinesla je steklenico, v kateri naj bi bilo po njenem mišljenju žganje, a je v resnici bila v njej ocetna kislina. O-troci so napravili vsak po en požirek. Nekaj trenutkov zatem so se že začeli vsi trije zvijati od silnih bolečin. Marica je začela klicati na pomoč. Pritekli so sosedje in malo kasneje še starši ter zapeljali otroke k zdravniku. Pomoč pa je bila prepozna in vse tri žrtve svoje otroške lahkomiselnosti so izdihnile.
Alexsander Dumas:
GROF MONTE CRISTO
Roman čudne usode mladega mornarja, ki je postal nedolžna žrtev zahrbtnih intrig, a pozneje lastnik največjega bogastva
na svetu.
ŠESTI DEL.
(Monte Cristo pomaga usodi spletati mrežo okoli gospoda Villeforta, Morcerfa in Danglarsa.)
(185)
(Nada ljevanje.)
XIII.
Obtožba.
Smrt romunske kraljice Marije
Pretekli ponedeljek je umrla romunska kraljica-vdova Marija, stara 62 let. YTnedeljo zvečer je dospela iz Dresdena v Nemčiji, kjer se je dolgo zdravila. Ob njeni smrtni postelji so bili: kralj Karol, princ Mihael, ter njena najstarejša hči, bivša grška kraljica Elizabeta. Ranjka kraljica je bila hči drugega sina angleške kraljice Viktorije in hčere ruskega carja Aleksandra II. Tako je imela v sebi kri dveh največjih imperijev v Evropi.
V svoji mladosti je veljala za največjo krasotico v Evropi.
V lepoti ji je tekmovala samo bivša avstrijska cesarica Elizabeta. Ko je bila stara 17 let, se je poročila z romunskim princem, poznejšim kraljem Ferdinandom. Ko se je pričela svetovna vojna, je bila njena volja, da se je Romunija pridružila Angliji in Rusiji. Precej sivih las ji je prizadejal njen sin Karol, ko se je ločil od svoje žene in živel z Židinjo Lupescu. Ena njenih hčera je tudi jugoslovenska kraljica Marija.
“Zato sem, dasi rojen v Auteuilu, vendar odgojen na Korziki. ’ ’
Trenutek vlada tako globok molk, da bi bilo dvorano mogoče smatrati za prazno.
“Nadaljujte,” pravi predsednik.
“Gotovo,” nadaljuje Benedetto, “bi bil pri teh vrlih ljudeh, ki sta me oboževala, lahko postal zelo srečen, toda moje pokvarjeno srce je premagalo vse kreposti, katere mi je skušala vcepiti moja rednica. Rastel sem v slabem in postal zločinec. Nekoč, ko senu preklinjal Boga, da me je ustvaril tako hudobnega, je rekel moj rednik:
' ‘Ne preklinjaj Boga, nesrečnik; ni te ustvaril iz jeze. Zločin prihaja od tvojega očeta, ki te je posvetil peklu, da si umrl, in bedi, da te ni rešil čudež. ’
“Od onega časa nisem več preklinjal Boga, ampak svojega očeta, in zato sem zdaj govoril besede, katere mi vi, gospod predsednik, očitate; zato sem povzročil škandal, vsled katerega še vedno trepeta vsa dvorana. Če je to zločin več, me kaznujte, toda če sem vas prepričal, da me preganja nesreča izza dneva mojega rojstva, me pomilujte in objokujte!”
“A vaša mati?” vpraša predsednik.
“Moja mati je mislila, da sem mrtev; ta ni zakrivila ničesar. Imena svoje matere nisem hotel vedeti; ne poznam je.” Ta hip se iz gruče, ki je, kakor smo omenili, stala okoli neke dame, začuje pretresujoč krik, ki ga zamori ihtenje.
Te ženske se je polastil grozen napad. Morajo jo odpeljati; pri tem dvignejo pajčolan, ki je zastiral njen obraz, ter spoznajo gospo Danglarsovo.
Kljub vsej zmedenosti in razburjenosti jo spozna tudi Villefort in se dvigne.
“Dokaze, dokaze!” pravi predsednik. “K verjetnosti te strašne izpovedi je vsekakor treba najeklatantnejših dokazov!” “Dokaze?” pravi Benedetto. “Vi hočete dokaze?”
“Da.”
“Torej poglejte gospoda Villeforta in nobenega dokaza več ne boste zahtevali.”
Vse se ozre v kraljevega prokuratorja, ki pred ostmi teh tisoč vanj uprtih pogledov omaliovaje stopi korak naprej. Oglasi se dolgo mrmranje začudenja.
“Dokazov hočejo, oče moj,” pravi Benedetto; “ali naj jim jih dam?”
“Ne, ne,” zajeclja Villefort s trepetajočim glasom; “to je nepotrebno.”
“Zakaj nepotrebno?” reče predsednik. “Kaj hočete s tein reči?”
“Reči hočem,” pravi.kraljevi prokurator, “da se zastonj branim pred smrtonosno puščico. Da, maščevalna roka božja me je dosegla, gospodje; nikakih dokazov ni treba; vse, ikar je rekel ta mladi mož, je resnično.”
Mučen molk leži na skupščini kakor težko breme. “Kako, gospod Villefort,” vsklikne predsednik, “vi se vdajate halucinaciji? Kako? Človek bi rekel, da vam je ta nezaslišana, nerazumljiva, strašna nesreča zmešala razum. Zberite vendar svoje misli!”
Kraljevi prokurator pobesi glavo. Njegovi zobje silno za-klopočejo kakor zobje človeka, ki ga muči groznica; vendar je mrtvaško bled.
“Svoje misli imam popolnoma zbrane, gospod,” pravi, “samo moje telo kaže znake bolezni. Priznavam, da sem kriv vsega tega, kar je izpovedal proti meni ta mladi! mož, in moj naslednik na mestu kraljevega prokuratorja lahko prosto razpolaga z menoj.”
In izrekši te besede s temnim, skoro zadušenim glasom, stopi proti vratom, ki mu jih sodni sluga mehanično odpre.
Cela skupščina je strmela nad to izjavo in nad tem priznanjem. ki sta na tako strašen način rešila zagonetko različnih pogovorov, ki so že štirinajst dni obvladali občevanje odličnega pariškega sveta.
“In zdaj,” pravi Beauchamp, naj še kdo reče, da drama ne izvira iz narave.”
“Pri moji duši,” pravi Chateau-Renaud, “rajši bi pa vendar končal kakor gospod Morcerf: strel iz pištole se mi zdi slajši kakor taka katastrofa.”
“Ker usmrti,” pravi Beauchamp.
“In jaz sem se nekaj časa nameraval oženiti z njegovo hčerko!” meni Debray. “Uboga deklica, kako prav je storila, da je umrla!”
“Seja je zaključena, gospodje.” pravi predsednik, “in zadeva počaka do prihodnjega zasedanja. Stvar mora vzeti v roke drug uradnik.”
Kar se tiče Andreja, ves čas ostane miren; v spremstvu orožnikov, ki so mu nehote kazali spoštovanje, zapusti dvorano. —
“Torej kaj mislite o vsem tem, moj ljubi?” vpraša De-brav mestnega sergenta in mu stisne v roko zlat.
“Najdejo se olajševalne okolščine,” odvrne ta.
XIV.
Pokora.
Gospod Villefort vidi, kako se pred njim razstopi množica. Velike bolečine so vredne spoštovanja, in celo iz najnesrečnej-šili časov ni primere, da bi prvi čut velike, zbrane množice ljudi napram nesreči ne bile simpatije. Zelo pogosto umore ljudje pri uporih one, ki jih sovražijo, a redkokrat grdijo nesrečnika, katerega obsodbo so gledali, in če je to tudi zločinec.
Villefort gre skozi vrste gledalcev, stražnikov in sodnih slug ter se oddalji, kriv po svoji lastni izjavi, a pod zaščito svoje bolečine,
So slučaji, katere ljudje razumejo instinktivno, a si jih ne morejo razlagati s svojim duhom. V takih slučajih je oni, kateremu se izvije najsilnejši in najnaravnejši krik, največji pesnik. Množica smatra ta krik za celo povest, in prav stori,
tla se zadovolji s tem, in to tembolj, če ta krik prihaja res iz srca.
Sicer bi bilo težko opisovati omamljenost, v kateri zapusti Villefort justično palačo, slikati to groznieo, v kateri u-triplje vsaka žilica, se napenja in hoče počiti, groznieo, ki trga vse telo s smrtnimi ranami.
Villefort gre mehanično čez hodnike in vrže s sebe svojo uradniško robo, ne, ker misli, da je več ne sme nositi, ampak ker mu teži rame kakor breme; bila mu je tunika napojena z bolečinami.
Omahujoč pride na dvorišče, namigne svojemu kočijažu, odpre sam vrata kočije, stopi v njo in pokaže s prstom v smer proti predmestju Saint-Honore.
Kočija se odpelje.
Vsa teža porušene sreče je padla na Villefortovo glavo; ta teža je grozila, da ga star-e popolnoma; ni še poznal posledic, tudi ni mislil na nje, ampak čutil jih je.
V dnu svojega srca je imel Boga.
“Moj Bog,” zamrmra, ne da bi vedel, kaj pravi, “moj Bog!”
Za dogodki zadnjega časa ni videl nič drugega nego božjo roko.
Voz hitro dirja. Villefort se premika na blazinah semtertja ter čuti neko stvar, ki ga ženiva.
Z roko potipa po tem predmetu, bila je pahljača, katero je pustila na blazini gospa Villefortova; ta pahljača vzbudi njegov spomin, in ta spomin je enak blisku v temini noči.
Villefort se zmisli svoje žene ...
“O!” vsklikne, kakor da se mu je zarilo v srce žareče železo. —
Res je že pol ure mislil samo na svojo lastno nesrečo; zdaj se je njegovim očem naenkrat pokazala slika, ki ni Bila nič manj strašna.
Z neizprosno strogostjo je obsodil/to žensko k smrti, in ona, uboga, slabotna ženska, brez vsake obrambe proti njegovi trdni, mogočni volji, zbegana vsled strahu in slabe vesti, potrta vsled sramote, ki jo ji je v najživahnejših barvah slikal njen mož, stoječ v luči kreposti, ona je ta trenutek morda že umrla.
Ura je minula izza njene obsodbe; vsekakor zdaj prosi Boga milosti za vse svoje zločine; morda piše pismo, na kolenih proseč svojega soproga odpuščanja.
Villefortu se izvije nov, bolesten vsklik.
“Ali,” vsklikne, premetujoč se na satinastih blazinah svojega voza, “ta ženska je postala zločinka le zato, ker se je dotaknila mene! Jaz diham iž sebe zločin, in okužena je od njega kakor od tifusa, kolere ali kuge ... In jaz sem jo kaznoval!... Drznil sem se ji reči: ‘Obžalujte in umirite!’... Jaz!.... O ne, ne, ona mora živeti, iti z menoj ... Bežati 'hočeva, zapustiti Francijo in iti, kakor daleč je mogoče na zemlji. Govoril sem ji o rablju ... Veliki Bog, kako sem se drznil izpregovoriti to besedo! Toda tudi na me čaka rabelj!... Bežala bova ... Da, vse ji priznam; da, vse dni se bom poniževal pred njo in ji ponavljal, da sem tudi jaz zagrešil zločin... O, zveza tigra in kače, o žena, vredna moža, kakršen sem jaz!... Ona mora živeti, da moja propalost zatemni poleg njene.”
In Villefort odtrga okno.
“Hitro, hitrejše!’’zakriči z glasom, pred katerim kočijaž poskoči na svojem sedežu.
Konji skoro lete proti domu.
“Da, da,” ponavlja Villefort, čimbolj se bliža domu, “da, ta žena mora živeti, obžalovati mora in odgojiti mojega sina, moje ubogo dete, razun smrti kljubujočega starca edinega, ki je preživel pogin rodbine. Ljubi ga; vse to je storila zanj. Mati, ki tako ljubi svojega otroka, nikdar ne more popolnoma obupati. Obžalovala bo; njeni zločini, o katerih svet že nekaj sluti, se s časom pozabijo, in če bi se jih nekateri sovražniki še vedno spominjali, jih vzamem na svoj račun. Eden, dva ali trije zločini več, kaj je to! Moja žena se reši ter vzame s seboj denar in pred vsem svojega sina. O, še srečna bo, ker se vsa njena ljubezen združuje v njenem sinu in je ta ne zapusti. Dobro delo naredim, in to je mojemu srcu v tolažbo.”
In kraljevi prokurator prvič izza dolgega časa zadiha nekoliko lažje.
Voz obstane na domačem dvorišču.
Villefort skoči na peron; sluge se začudijo, da se je vrnil tako hitro. Na njihovih obličjih ni čital nobenega drugega izraza; nihče ne spregovori z njim besedice; kakor običajno stopijo vsi molče na stran.
idoč mimo Noirtierjeve sobe, opazi skozi pol odprta vrata dve senci; toda ne zmeni se za nje, njegov nemir ga žene naprej.
Po malih stopnicah odide, vodečih v prazno Valentini no in v sobo njegove žene.
“Tu ni nič izpremenjeno,” si pravi.
Nato zaklene vrata za seboj.
“Nihče naju ne sme motiti,” pravi. “Vse ji moram povedati in priznati svoj zločin ...”
Približa se vratom in položi roko na kljuko; vrata se odpro.
“Vrata niso zaklenjena. O, to je zelo dobro,” zamrmra. In s temi besedami vstopi v mali salon, kjer je bila vsak večer pripravljena postelja za Edvarda, ki je vsak večer prihajal iz zavoda domov, ker se njegova mati ni pod nobenim pogojem hotela ločiti od njega.
Hitro se ozre po sobi.
“Tu ni nikogar” pravi. “Najbrže je v svoji spalnici.” Stopi k vratom. Bila so zaklenjena. Spreleti ga mraz. “Heloise!” zakliče.
Zdi se mu, da se nekaj giblje.
“Heloise!” ponovi.
“Kdo je?” vpraša njen glas za vrati.
Zdi se mu, da je ta glas slabotnejši kakor navadno. “Odpri, odpri!” zakliče Villefort. “Jaz sem!”
Toda kljub temu povelju in kljub strahu, s katerim je bilo dano, se vrata ne odpro.
Villefort vlomi vrata z nogo.	’
Pred sobo, ki je vodila v njen boudoir, je stala gospa Vil-lefort; bila je bleda, njene poteze so bile spačene, in ozre se vanj s plašnimi in steklenimi očmi.
“Heloise, Heloise!” vsklikne. “Kaj ti je? Govori!” Mlada žena iztegne proti njemu svojo otrplo, mrtvaško bledo roko.
“Zgodilo se je, gospod,” pravi s hropečim glasom. “Kaj vendar še zahtevate?”
In zgrudi se na preprogo.
Villefort plane k njej in jo zgrabi za roko. Ta roka krčevito stiska kristalno steklenieico z zlatim zamaškom.
Gospa Villefortova je bila mrtva.
Ves otrpel vsled strahu odskoči Villefort k vratom in opazuje mrtvo truplo.
“Moj sin!” vsklikne naenkrat. “Kje je moj sin? Edvard, Edvard!”
Tn planivši na hodnik, kliče:
‘ ‘ Edvard, Edvard! ’ ’
To ime kliče s takim izrazom strahu, da prihitijo sluge.
“Moj sin! Kje je moj sin?” vpraša Villefort. “Takoj mora iz hiše!”
“Gospoda Edvarda ni doli, gospod,” odvrne komornik. “Brezdvomno se igra na vrtu. Poglejte, poglejte!”
“Ne, gospod. Milostiva gospa je pred kake pol ure poklicala svojega sina. Gospod Edvard je prišel k milostivi gospe in ni odšel od nje.”
Leden pot oblije Villefortovo čelo, noge se mu v kolenih zašibijo, misli se mu prično mesti.
“Pri gospe je bil!” zamrmra. “Pri gospe!”
In obriše si čelo ter se omahujočih korakov vrne po stopnicah, opirajoč se z roko ob zid.
Vmivši se v sobo, zopet zagleda truplo nesrečne žene.
Da bi poklical Edvarda, bi*inoral vzbuditi odmev v tej sobi, izpremenjeni v krsto. Govoriti, to bi se reklo motiti mir groba. —
Villefort začuti, da mu glas zamira v grlu.
“Edvard, Edvard!” zajeclja.
Otrok ne odgovori. Kje naj bi torej bil, ko so rekli sluge, da je odšel k svoji materi in se ni vrnil od nje?”
Villefort stopi korak naprej.
Truplo gospe Villefortovo je ležalo pred boudoirjem, v katerem je moral biti Edvard. Bilo je, kakor da hoče truplo s svojimi steklenimi, široko odprtimi očmi braniti prag; skrivnostna, strašna ironija ji je igrala na ustnicah.
Vrata so bila pol odprta; videti je bilo odprti piano in del divana iz modrega atlasa.
Villefort stopi tri ali štiri korake naprej ter zagleda, da na divanu leži njegov sin.
Gotovo spi.
Nesrečniku se izvije vsklik neizmernega veselja; žarek čiste luči posveti v {peklensko temo.
Več se ne boji stopiti preko mrtvega trupla, vzeti v svoje naročje otroka in bežati daleč, zelo daleč.
Villefort je bil enak ranjenemu tigru, ki s svojimi zlomljenimi zobmi trga svojo poslednjo rano.
Več se ni bal predznamenj, ampak pošasti. iSkoči čez truplo, kakor da mora skočiti čez uničujočo ognjeno grmado.
Otroka vzame v svoje naročje, ga stiska, stresa in kliče, a otrok ne odgovori. Svoje žareče ustnice pritisne na Edvardova lica; ta lica so hladna in ledena; svojo roko položi na njegovo srce; to srce ne bije več.
Otrok je bil mrtev.
Na Edvardovih prsih je bil pripet štirikrat preganjen papir. —
Villefort je bil uničen; zgrudi se na kolena, otrok mu zdrsne z naročja ter obleži poleg svoje matere.
Villefort vzame papir, spozna pisavo svoje žene in hlastno čita. —
List obsega sledeče:
“Sodite, če sem bila dobra mati. ko sem iz ljubezni do svojega sina postala zločinka!”
“Dobra mati nikdar ne odide brez svojega sina!” Villefort ne more verjeti svojim očem in svojim čutom. Vnovič se približa Edvardu in ga še enkrat preišče s pozornostjo, s katero stopa levinja okoli svojega mrtvega mladiča. Nato se izvije iz njegovih prsi strašen krik.
“Bog, vedno Bog!”
Ti dve žrtvi ga napolnita z grozo; strah se ga polasti v družbi teh dveh trupel.
Villefort vzdigne svojo glavo, počasi vstane, strese svoje z znojem omočene lase, naježene od strahu, in mož, ki je bil dotlej brez vsakega usmiljenja, odide k svojemu očetu, k slabotnemu starcu, da bi imel še človeka, na katerega srcu bi mogel jokati, kateremu bi mogel potožiti svojo nesrečo.
Odide po stopnicah, ki so nam znane, ter vstopi k Noir-tierju. —
Ko vstopi Villefort, Noirtier s pazljivostjo in s tako nežnostjo, kakor jo je le pripuščala njegova nepremičnost, posluša abbeja Busonija, ki je bil miren in hladen kakor navadno.
Ko Villefort zagleda abbeja, položi roko na čelo. Preteklost se mu zopet vrne pred oči nalik valu, ki šumi in buči močnejše nego drugi valovi.
Spomni se poseta, katerega je naredil abbe njemu na dan Valentinine smrti.
“Vi tukaj, gospod!” pravi. “Toda vi prihajate vedno le v spremstvu smrti!”
Busoni se okrene, in ko vidi prepadlo Villefortovo obličje in divji pogled njegovih oči, spozna, kaj se je zgodilo pri seji porotnikov; drugo mu je bilo neznano.
“Zadnjič sem prišel molit k mrtvaškemu odru vaše hčerke!” odvrne Busoni.
“In po kaj prihajate danes?”
“Prihajam vam povedat, da ste mi zadostno plačali svoj dolg, in ta hip, ko nameravam odpotovati, prosim Boga, naj se s tem zadovolji kakor jaz.”
“Moj Bog,” pravi Villefort in stopi plašno korak nazaj, “to vendar ni glas abbeja Busonija!”
“Ne.”
Abbe odstrani svojo tonzuro, in njegovi dolgi, črni lasje se mu vsujejo na rame ter obkrožijo njegov bledi obraz.
(Nadaljevanje sledi.)
IMENIK
([Classified Business-Directoryl
SLOVENSKIH IN SLOVENCEM NAKLONJENIH TRGOVSKIH PODJETIJ IN OBRTNIKOV
Kates for single Insertions In this column (two 8 pt, lines) 15c per week; in advance for six mouths $3.50; one year in advance $0.00. — Mach additional line 6c.
Milwaukee — West Allis
KOSHAK LEO, 512 South 5th Street. — Tel.: BRoadway 2255.
PERKO’S GARAGE. 426 South 6th St. Tel.: BRoadway 3660.
Bab
Babice (Midwife) in masaža
KRAPSHE MRS. THERESA M., 1103 South 86th St. — Tel.: GR. 3310.
Briv"
Brivci
WODVARKA JOS., 713 So. 6th St. Tel.: ORchard 1084.
Cve"
Cvetličarji
DOBNICK JOHN, 935 W. National Ave. — Tel.: ORchard 3546.
SUBAN’S FLOWER SHOP, 1104 So. 11th St. — Tel.: Mitchell 5537.
Cev
čevljarji (čevlji po meri in popravila)
RIPPLE’S SHOE STORE, 629 West National Ave. - Tel.: Mitchell 4762.
Cist
Čistilnice oblek
VIADUCT Hat Shop, 3504 W. Nat’l Av. Tel.: OR 6630 (also Shoe Shine).
Den
Dentist!
Dr. FRANTZ E. C., 526 W. National Ave. — Tel.: ORchard 1370.
Dr. GUENTHER, E. 0., 6227 W. Greenfield Ave. — Tel.: GReenfield 6553.
Dr. KLEE C. G., 805 S. 5th St. (Stumpf Bldg.), Room 305. — Tel.: MI. 4790.
Dry Goods trgovine
SCHLOSAR’S Dry Goods, 5801—5805 W. National Ave. — Tel.: GR. 4772
Dvor
Dvorane
HARMONY HALL 939 South 6th St.
(Fr. Crnkovič), - Tel.: OR. 3551.
KRALJ F„ 6001 W. Madison St. - GR. 4670. Prodajamo pivo tudi na sodčke
TAMŠE DVORANA. 739 West National Ave. — Tel.: ORchard 0917.
Foto
Fotografi
FRANK SKOK’S, STUDIO, 1333 So. 61 th St. — Tel.: GReenfield 0366
Foto-graverji (klišeji *a slike)
NATIONAL ENGRAVING CO.. 704 So. 11th Street. — Tel.: Mitchell 7710.
NASVETI
za dom, kuhinjo in gospodinjstvo
Zbiru Mrs. S.
Ocvrte buče. Zreži olupljene buče na prst velike in debele koščke, pokapaj jih z limonovim sokom, opapraj jih in potresi s sesekljanim zelenim peteršiljem. Tik pred obedom razbeli v ponvi toliko masti, da bo stalo vsaj dva prsta visoko. Povaljaj v moki koščke buče in jih devlji sproti v vročo mast, stresaj ponev sem ter tja in buče hitro ocvri, da bodo zlatorumene. Sproti jih potre-saj s soljo in jih daj kot uvodno jed ali s paradižnikovo o-mako na mizo. Ocvrti koščki morajo biti krhki in vroči.
Bučno zelje. Mlade vrtne buče olupi in očisti zrn ter jih na strgalniku, kakor zelnato glavo, zreži na rezance. Osoli jih in stresi na cedilnik, da se odtekajo sproti. Medtem opraži drobno zrezano čebulo na masti, začini s sladko papriko,
sesekljanim zelenim peteršiljem in sesekljanim kimljem, dodaj par pretlačenih paradižnikov, prav malo s soljo stlačenega česna, istotako malo popra, nakar nalahko iztisni vodo iz buč in jih primešaj. Pari vse skupaj pokrito 10-12 minut, pril ij pol skodelice kisle smetane, v kateri si razmešala žlico moke; pokuhaj še nekoliko in če treba razredči z zajemalko mleka ali juhe.
BODOČE PRIREDITVE NAŠIH DRUŠTEV IN KLUBOV
Seja direktorija org. Slov. doma vsak tretji ponedeljek v mesecu v Tamše prostorih.
24. julija. Piknik org. Slov. Doma v Gazvoda parku.
24. julija. — Piknik društva
GlasbaPano accordions
novi in rabljeni
LIPOGLAVŠEK FLORENCE, 3601 W. Burnham St. — Tel.: ORchard 5351.
ZAINER'S Accordion School, 1672 So. Muskego Ave. - Tel.: ORchard 6063. (Poučujelo štirje dobri učitelji.)
Go’ Gostilne in restavracije
ANDROJNA JOHN, 1008 So. 44th St. Tel.: ORchard 6044.
BEVEC A. (The Wagon Wheel Tavern.), 1217 So. 62nd St. — Tel.: GR. 6310
BEVšEK FRANK, 183 South 2nd St. — Tel.: MArquette 1873.
BUŽGA JOSEPH, 1301 So. 1st Street. — Tel.: ORchard 7549.
CHOKEL JOSEPH, 750 So. Water Street. Tel.: ORchard 7149.
ERSTE ANTON, (Sunset Tavern), 7408 W. Walker St. — Tel.: GR. 2284
FRANGESH ANTON, 2012 So. Kinnic-kinnic Ave. — Tel.: SHeridan 4204
GABRIEL JOHN, 625 So. 5th Street. — Tel.: BRoadway 3026.
GREGORČIČU FRANK, 601 So. 6tb Street. — Tel.: BRoadway 4178.
HUDAJ MARY, 161 South lat Street. Tel.: BRoadway 4812.
IVANCHICH LOUIS, 625 So. 6th St. Tel.: BRoadway 3143.
KAMBIČ MRS. MARY, 2023 So. Kin-uickinnic Ave., - Tel.: SHeridan 4032
KOMAR ANTON, 1421-3 So. Barclay St. - OR. 6024. (Tudi sohe za samce.)
KOVAČIČ MATH in ANTONIJA, 600 So. 5th St. — Tel.: BRoadway 2581
7. avgusta. Piknik društva ‘Lilija’ v Gazvodovem parku.
14. avgusta. Skupni piknik westalliskih društvev v Koz-mutovem parku v korist Slov. Avditoriji v West Allisu.
‘Združeni Slovani” št. 225
JSKJ., v Sagadinovem parku.
31. julija. — Župnija Marija Pomoč Kristjanov v West Allisu, piknik na cerkvenem zem-
^ 28. avgusta. — Piknik Slov. Žen. Zveze št. 17, v Kozmutho-vem parku.
11. septembra. Proslava 25-letnice društva ‘ ‘ Bratje Svobode” št. 7 JPZS. v Jefferson dvorani, N. 27th in W. Fond du Lac Ave.
1. oktobra (sobota). — Društva “Napredna Slovenka” št. 6 JPZS., domača zabava v S. S. Turn dvorani.
KOZMUT WENZEL, Beloit Road. Tel.: GReenfield 4113.
KOŽUH LOUIS, 814 South 6th Street — Tel.: ORchard 0720.
KRALJ ANTON (Village Club), 1675 So. 44th St. — Tel.: ORchard 0516
KRAŠE ANTON, 7327 W. Walker St. Tel.: GReenfield 3450.
LENKO JOHN, 929 South 6th St. Tel.: ORchard 5927.
LEVAR JOE, 801 So. 2nd St. Tel.: OR. 9798. - “Old time” milw. gostilničar.
MARN JOSEPH, 1101 So. 2nd St. Tel.: ORchard 1918.
MAROLT JOSEPH, 922 South 2nd St. — Tel.: ORchard 5714.
MORN JOHN, 5732 W. Mitchell Street, Tel.: ORchard 1277.
NATLAČEN FRANK, 901 W. Bruce Street. — Tel.: ORchard 4808.
SAGADIN’S PARK (Park za piknike), 3800 W. Burnham St. Tel.: OR. 9469
SLUGA ROSIE, 3001 W. Vliet Street. — Tel.: WEst 6049.
SUSHNIK FRANK, 1431 E. North Ave. — Tel.: LAkeside 1730.
TESHNER LEO, 2900 N. 12th Street. Tel.: COncord 3458.
TEVŽ JOHN, 317 So. Davidson Street. — Tel.: BRoadway 9021.
TOMINŠEK IGNAC, 338 E. Bay St. — Tel.: SHeridan 4417.
TUIiCK MRS. SOPHIE, 6237 W. National Ave. — Tel.: GReenfield 9853
UDOVC MATT, 3300 W. National Ave. — Tel.: ORchard 0445.
ZAINER MIKE, 3300 W. Cameron Ave. Tel.: Hilltop 8050.
Z UREY FRANK, 3201 W. Hampton Ave. — Tel.; Hlltop 9961.
f ^ »•rk<'Gr0cer^e' mesnice ^ Vil OC zelenjava
BRAT ANIC JOHN, 1030 So. 60th St. Tel.: GReenfield 9810.
BUTCHER ANTON, 122 W. Mineral Street. — Tel.: Mitchell 4401.
FERKO MATH, 2312 So. K.K. Av. Tel. SH. 0180. - 1238 So. 16th St. MI. 3615
GLOJEK FERD, 1231 So. 62nd St. Tel.: GReenfield 3743.
GNADER FRANK, 1100 South llth Street. — Tel.: ORchard 0256.
KLAIč MARKO, 641 W. National Ave. — Tel.: ORchard 5717.
LIPOGLAVŠEK FRANK, 3601 West Burnham Street, Tel.: ORchard 5351
MUŠKATEVC CIRIL. 700 South 9th Street. — Tet.: ORchard 5077.
NOVAK’S FOOD MARKET, 607 So. 5th St. — Tel.: MArquette 4662.
NOVAK’S MARKET, 6301 W. National Ave. Tel.: GIt. 2120. - Res.: GR. 1224
TERSKAN JOHN, 1217 So. 63rd St. — Tel.: GReenfield 9841.
TRKAY’S FOOD MARKET, 1010 So. 2nd St. — Tel.: ORchard 1838.
Ho
Hoteli
THE GROVE HOTEL (Fr. Sedmak), 616 So. 5th St. — Tel.: ER. 5947.
Keg
Kegljišča
MEDVED FRANK, 3328 W. Burleigh Street. — Tel.: Hilltop 9717.
REMIC MARTIN, 814 So. 5th St. Tel.: ORchard 7147.
SHARTZ JOHN, 1400 So. 7th St. Tel.: ORchard 7147.
Klep
Kleparji in inštalaterji “fumacev”
DEMSHAR A., 2040 So. 92nd St. Tel. GR- 2644. Furnaces Vacuum Cleaned
|£|«q Krojači (oblek« po
meri in popravila)
MLAKER VINICO, 2531 W. National Ave. — Tel.: ORchard 2294.
REZEL JOHN, 6026 W. National Ave. Tel.: GReenfield 1170.
Lek"
Lekarne
BUDNER BROS., 537 W. National Ave. Tel.. ORchard 1031—1036.
FAY DRUG CO., Cor. South 5th & W. Nat’1 Ave. — Tel.: OR. 2156—9964.
IVlsiš Maiineri’’a 111 kotli’
rabljena in popravila
PETER R. LOGUE CO.. 1828 W. Pierce St. — Tel.: ORchard 2343.
Strojne delavnice (Tool & Die Works)
MEDVED TOOL & DIE CO., 325 W. Florida St. — Tel.: MArquette 5896. (Tools, Dies, Jigs, Flxt., Spec. Mach.)
RICHMAN’S CLOTHES, W. Wisconsin & N. 2nd St. — Tel.: MArquette 3837
Očala (Optometristi)
DR. J. JANKOWSKI, 1015 West Mitchell Street. — Tel.: Mitchell 7174. — Korektna očala. — Napenjanje oči pov/.roča glavobol
Odv
Odvetniki
ERMENC JOHN JR., 2954 S. Logan Av. Tel.: SHeridan 6709. — Urad: 411 E. Mason Street. — Tel.: DAly 2240.
CLOJEK FERDINAND A.,	5905	W.
National Ave. — Tel.:	GR.	1840
GLOYECK ALVIN JR., 805 S. 5th St. (Stumpf Bldg.). Tel.: MI 2707. Res.: So. 95th & W. Howard. - GR. 3396.
LUCAS N. F., 229 E. Wis. Ave. Tel.: DAly 1987. Res.: (7—8 zv.) 1314 So, 60th St. Tel.: GReenfield 3679.
SCHIMENZ MATH JR., 732 West Pierce Street. — Tel.: DAly 3284-
Opr: Oprema za trgovine.
BADGER FIXTURE CO. (Fr. Simonz, Prop.), 331 W. Juneau Ave. BR. 5075
Plu
Plumber ji
FRANGESCH VICTOR, 1701 South 71st St. — Tel.: GReenfield 0823.
FUZER PLUMBING & HEATING, 6406 W. Greenfield Ave. Tel. GR. 2787
ZAUliRSClLNlK J01IN J., Cor. 47th & W. Nat’l av. — Tel.; Mitchell 5481
Pogr
Pogrebniki
JELENC JOHN R., 2316 W. Nat’l Ave. Tel.: Mitchell 6065 — MI. 3278
SCHAFF JOHN, 704 W. National Ave. — 2435 W. Vliet St. Tel.: WEst 8420. res.: 1029 N. 24th St.; tel.: WE. 6357
Poh
Pohištvo
HOTZ & MOHAUPT FURNITURE CO. 816 W. National Ave. - Tel.: MI. 3110
PRASSER FURNITURE CO.. 838 W. National Ave. — Tel.: Mitchell 1661
Prem Preni0& hi drva
CHAPMAN FRANK, 3647 South Logan Ave. — Te1.; SHeridan 4950.
MRS. GORISHEK J. in SIN, 733 W. Virginia St. — Tel.: BRoadway 2879
NATIONAL COAL & SUPPLY CO.., 1911 So. 80th St. — Tel.: GR. 4380.
P. ORDANOFF, 1034 So. 5th St. - Tel.: ORcK 8473: res • ORch. 7347-W.
Radio" Popravila
KODRICH FRED, 1026 W. Pierce St. -Tel.: GR. 4899-W - (Clan “Sloge” )
Sadje
in zelenjava
NU WAY FOOD Market, 529 W. Nat’l Ave. — Tel.: ORchard 9650. — Kompletna zaloga sveže grocerije, sadja, zelenjave in mesa po nizkih cenah.
C _ 1 _ voda, pivo in mehkt OOda pijače
AREN Beverage Co., (Soda & Sprint Water), 232 W. Bruce St.; MA. 1151;
CRYSTAL SODA WATER CO., 617 W. Cherry St. — Tel.: MA. 0958.
SANITARY SODA WATER CO., 1430 So. 69th St. Tel.:- GReenfield 3620.
WISCONSIN BOTTLING WORKS, 728 So. 7th St. — Tel.: Mitchell 7620
Sten
ski papir, okenska zagrinjala, barve
J. W. SCHEETS & SONS, Inc., 701 W. National Ave. — Tel.: Mitchell 4433
Tesar Tesarii i
in kontrakt.
BRUNK WM„ F. & SON, 622 W. Walker Street. — Tel.: Mitchell 4460.
FIRST & KLAUS, 1101 So. 63rd St. — Tel.: GReenfield 5909.
PODKRIŽNIK GEORGE, 1208 South 62nd St. — Tel.: GReenfield 37-13
Urar Urarji in zlatarji
WELLSTEIN JOE A CO., 1116 West National Ave. — Tel.: Mitchell 6653
Zavarovato“^ nota'
ERMENS FRANK S., 6227 W. Greenfield Ave., — Tel.: GReenfield 6158.
Želez
Železnina
WACAK ANTON, 738 W. National Ave. — Tel.: ORchard 0704.
Žganje
vina in likerji
CITY LIQUOR DISTR., (Babich & Ko-she), 5833 W. Nat’1 Ave. - Tel.: GR. 4297-5510. (Distr. of Hiram Walker)
SHEBOYGAN
Qf) GoBtilne in restavracij«
PLESEZ JOHN, 811 Indiana Ave. Tel.: 3348. (Poleg tudi trgov, z grocerijo.)
SUSHA JOE, 1036 Pennsylvania Ave. — Tel.: 2503.
SUSHA’S TAVERN & ROOSEVELT PARK, 933 Indiana av. Tel. 348-2400
Mleko
in drugi mlečni izdelki
TIMM’S DAIRY, 3714 W, Burnham Street. — Tel.: ORchard 1679.
Obed ovalnice (lunches)
ZORKO LEO, 902 Indiana Avenue. — Tel.: 2574.
Ho
Hoteli
FALE FRANK, 836 Indiana Avenue. — Tel.: 94-W.
Restav’ Restavracije
NATIONAL EAT SHOP, 614 W. National Ave. — Tel.: ORchard 3813.
STREAMLINE CAFE, Cor. So. 6th & W. National Ave. — Tel.: OR. 9878.
GOLDEN GATE COCKTAIL BAR, 930 Indiana Ave. Tel.: 4325 (MAPavell)
obr Oblačilne trgovine
KRATCHNIK JOHN, 522 W. National Ave. — Tel.: ORchard 5075.
PORT WASHINGTON
Go Gostilne in restavracije
VOLOVLEK ANTON, 310 Franklin St. — Telefon: 443.
I