PARLAMEN TARNE VOLITVE V SLOVENIJI STR. 2 VESELO JE BILAU NA SREČANJI STR. 4 Gda sam ešče v šaulo ojdla, smo prauti konca augustuša že vsigdar gledali, kak se lastvice zbirajo na drautaj. Znali smo, ka gda lastvice odletijo, mo mogli pomalek v šaulo titi. Tak je zdaj tö, če rejsan mlajši zdaj preveč ne gledajo več ftiče, raj televizijo pa računalnik. S 1. septembrom se je začnilo nauvo šaulsko leto na Madžarskem, ranč tak v Porabji tö. Tau leto poleti so porabski mlajši dosta programov meli, sploj pa tisti, steri so steli. Celau dvakrat so se leko slovenski včili na jezikovni počitnicaj, so se leko spoznavali z lepotami slovenske Obale, se kaupali v morji. Prvi jezikovni tabor njim je organiziro dobrodelni sklad iz Slovenije na pobudo gospodične Urške Bačovnik, drugi je bijo planiran (ranč tak kak lani) v rednom plani svetovalke za porabsko šolstvo, mag. Valerije Perger. Na konci šaulskoga leta sta pa bejdvej naši šauli leko pelale svoje šaulare po Sloveniji, ranč tak so se leko z lepotami Slovenije spoznavali tisti mlajši, potomci (leszármazottak) Slovencov, steri živejo v Budimpešti, Somboteli pa Mosonmagyaróvári. Vekši tau ceringe je plačo Zavod za šolstvo. Tej zadnji so za tau trno hvaležni, vej pa ešče na Državnom srečanji Porabski Slovencov je ena babica iz Bakonyszentlászlóna spominala, ka vse so vidli pa kak fejst so zadovolni bili. Dapa lejpi dnevov je konec, mlajši so več ali menje napunili šaule pa vrtce. V Porabji je tau najvekša baja, ka raj menje. Tau najbole vala za vrtce, gde ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 4. septembra 2008 • Leto XVIII, št. 36 Šel bom v šolo, a (ne) samo za šalo do meli letos v dvej najvekši tau storili, ešče ne vejmo. Na z Gorenjoga Senika, 4 iz Sakavasnicaj Porabja (na Gorenjom volo so njim dodatne vöre (csat-lauvec, 2 z Dolenjoga Senika, 1 Seniki, v Števanovcaj) samo po lakozó óra) ali pa krožek. Ka je pa iz Slovenske vesi. V tom kla5 ali 6 mlajšov. Baukša je situa-tau premalo, vsi vejmo. Zatok si de nikak tak vögledo pouk cija v Sakalovcaj, gde majo 16 pa samo vüpamo leko, ka se (oktatás): šest mlajšov de melo mlajšov, v Slovenski vesi pa 11 ne pozabi pogovor na djilejši na keden pet vör slovenščine Največ malčkov ojdi v sloven-na konci šolskoga leta, gde so pa eno vöro nemščine, sedem sko skupino v Varaši, tü se je bili navzoči vsi odgovorni, od mlajšov pa naaupek, pet vör 26 starišov tak odlaučilo, naj se šolskoga ministrstva R Sloveni-nemškoga jezika pa eno vöro njini mlajši slovenski tö včijo. je in R Madžarske, do slovenski slovenskoga. Pri dvojezični vö-Problem je samo v tem, ka gda organizacij pa do predstavni-raj do pa vsi vküper. Na šauli mlajši pridejo prejk v šaulo, kov šaule. Tam so se zgučali, ka de v tom šolskom leti včilo 10 se več nejmajo možnosti včiti v tom šolskom leti trbej v Varaši školnikov pa leranc. Mlajši do slovenščino kak narodnostno vse napraviti na šauli pa v vrtci popodneva tö dostakaj leko materinščino pa se te zgibijo. (slovenski den, informativni delali. Tadala do delale otroške Ovak tö so zdaj v Varaši velke den itd.), ka bi se na nauvo zač-kulturne supine (dvej folklorni spremembe (változások). Iz nila slovenščina včiti bar kak skupini, pevski zbor, gledališka dvej šaule so napravili eno, materni gezik. skupina), meli do krožek račutak do zdaj vsi mlajši od 1. do Baukša je situacija na dvej na-nalništva pa Rdečoga križa. 4. klasa ojdli v šaulo Arany Já-rodnostni šaulaj na podeželji Vüpajmo, ka se je letos na nos, šaularge od 5. do 8. klasa (vidéken). Na Gorenjom Seniki Gorenjom Seniki nika dobropa v šaulo Széchenyi. Kak pa v do letos meli 64 šaularov, lani ga začnilo, tau namreč, ka so kakšni formi do leko tisti mlaj-so meli 56 mlajšov. V prvom stariške iz ništrni drugi vasnic ši, steri se želijo slovenski včiti, klasi de se včilo 13 mlajšov, 6 tö dali svoje mlajše na Gorenji Senik. Celau tau se je zgodilo, ka so dejte z Dolenjoga Senika, stero je prva tri klasa ojdlo v Monošter, letos prejk dali spisati na seničko šaulo, na steroj zdaj rejsan majo dobre pogoje (feltételeket). Šaula je bila obnovlena, dosta pomauči dobi iz Slovenije tö, za interesne dejavnosti jim mentore plačüvla Slovenska zveza… Vüpajmo, ka do drugo leto meli ešče več mlajšov. V Števanovcaj bi tö leko več mlajšov meli, če bi se tisti stariške, steri svoje mlajše vozijo na varaško šaulo, premislili. Lani so na tej šauli meli 31 šaularov, letos de jij samo 28. V prvom klasi do meli samo dvej učenki. Zatok, ka majo tak malo mlajšov, morajo kombinirani pouk (összevont osztályok) meti. Vküper se včita prvi pa drugi, tretji pa štrti, peti pa šesti klas. Popodneva mlajši, ranč tak kak na Seniki, majo razne dejavnosti (folklorni skupini, pevski zborček, lončarski krožek…). Zavolo tauga, ka se šaula obnavla, so nauvo šaulsko leto začnili malo neobičajno (szokatlanul). Vse do decembra do se včili v službeni stanovanjaj, te pa vüpajo, ka do se leko pakirali v lepau vred vzeto zidino. Šaula – tak ali ovak – dapa rejsan se je začnila. Šaularom pa školnikom v Porabji želejmo dosta dobre vole, moči, vzdržljivosti, naj na konci leta vsi leko povejo nej samo tau, ka so za eno leto pa starejši gratali, liki tau tö, ka so čednejši (pametnejši) gratali. Marijana Sukič 2 Parlamentarne volitve v Sloveniji BITKA SE JE RAZPLAMTELA, IZID BO ZNAN 21. SEPTEMBRA Nedavno umrli veliki ruski pisatelj, nobelovec Aleksander Solženicin, je v nekem intervjuju povedal, da je razlika med eno- in večstrankarskim sistemom v tem, da se v prvem za prestiž in zmago bori ena stranka, v drugem primeru pa isto počne več strank. Seveda modri mož ni odklanjal večstrankarske parlamentarne demokracije, marveč je opozarjal tudi na njene slabosti. Drugo strokovno mnenje je, da večstrankarski sistem ni idealen, je pa za zdaj najboljša rešitev, boljše še ne poznamo. Ne vem sicer, koliko se v Sloveniji zdaj, ko je volilna kampanja za parlamentarne volitve, ki bodo v nedeljo, 21. septembra, kdo ukvarja s teorijo parlamentarne demokracije, vsakodnevno pa berem in poslušam, katerega kandidata katere stranke naj volim, da mi bo od jeseni naprej bolje in lepše v Sloveniji. Volilna kampanja je za dober želodec in kosmato dušo, bi se dalo brez tveganja reči za predvolilno dogajanje v Sloveniji. Toda pozor: tudi drugje, recimo v Avstriji, kjer se pripravljajo na predčasne parlamentarne volitve, ni kaj bistveno drugače, kakor ne bo manj razgibana predvolilna tekma na Madžarskem. Samo pomislite, kako se bosta spoprijela nekdanji premier Viktor Orbán in sedanji Ferenc Gyurcsány. Poenostavljeno rečeno: volivci morajo zadevo vzeti v zakup, z njo živeti in preživeti. Vprašanje številka ena v Sloveniji je, ali se bo uspelo tudi v naslednjem mandatu ohraniti na vrhu sedanji desnosredinski opciji Slovenske demokratske stranke na čelu s premierom Janezom Janšo ali bo zmagovalec predsednik Socialnih demokratov in evropski poslanec Borut Pahor. Resneje sta v igri za vstop v parlament še nova stranka Zares, ki jo vodi Gregor Golobič, in močno prenovljena Liberalna demokracija Slovenije s predsednico Katarino Kresal. Za presenečenje bo poizkušal poskrbeti predsednik Nacionalne stranke Zmago Jelinčič, odcepljeni del njegove stranke, ki si je nadel ime Lipa in jo vodi Sašo Peče, pa seveda Nova Slovenija Andreja Bajuka, Slovenska ljudska stranka Bojana Šrota, ki se ji je pridružila Stranka mladih Slovenije, parlamentarna stranka je tudi DESUS -Demokratična stranka upokojencev Slovenije, predsednik Karl Erjavec; nova stranka pa še Krščansko demokratska stranka Slovenije, predsednik Jože Duhovnik. Pojavlja se tudi nekaj novih strank, točneje strančic, ki bodo po volitvah tako hitro ugasnile, kot so zdaj nastale. Nekateri si pač želijo vsaj 5 minut slave, ki jim jo prinesejo predvolilne razprave. Za uvod v parlamentarne volitve sta se dan pred uradnim začetkom volilne kampanje, 21. avgusta, na soočenju v oddaji Tarča TV Slovenija, pomerila glavna protagonista, premier Janez Janša in evropski poslanec Borut Pahor. Po uri in pol pogovora je večina resnih analitikov presodila, da pogovor ni dal zmagovalca in poraženca, ampak sta se politika bolj otipavala in ostala na korektni ravni drug do drugega. Čeprav sta morala odgovarjati na zelo širok spekter vseh relevantnih vprašanj v Sloveniji ali povezanih z državo. Desno naravnani komentatorji so pripisali več točk Janezu Janši, levo usmerjeni pa Borutu Pahorju, vendar eni in drugi brez izrazitejše prednosti sedanjemu premieru ali bodočemu, novemu predsedniku slovenske vlade. Nezanesljive so tudi javnomnenjske raziskave na standardno vprašanje: Katero stranko bi volili, če bi bile to nedeljo volitve? Dolgo časa je večina raziskav, ki spominjajo bolj na površne ankete kot resen preizkus javnega mnenja, dajala prednost Socialnim demokratom, zdaj jih je za malenkost prehitela Slovenska demokratska stranka. Čeprav je do volitev še – ali le -17 dni, je še težko govoriti o zmagovalcih in poražencih. Zelo močno, če že ne celo odločujoče, naj bi na rezultate volitev vplivala soočenja predsednikov parlamentarnih strank na dveh osrednjih televizijah. Sicer pa s soočenji služijo tudi vsi lokalni elektronski in tiskani mediji. Za potrebe desne politične opcije sta se pojavila dva brezplačna tednika, ki se v nekaterih prispevkih spuščata na tako nizko raven, kakršne v slovenskem novinarstvu še ni bilo. Ustavna kategorija za avtohtoni narodnosti v Sloveniji je, da imata zagotovljen poslanski sedež v državnem zboru madžarska in italijanska narodnost. Vse od prvih demokratičnih volitev leta 1992 zastopata prekmurske Madžare Mária Pozsónec, italijansko manjšino na Obali pa Roberto Battelli, ki kandidirata tudi zdaj. V Prekmurju pa še dr. László Göncz, direktor Zavoda za kulturo madžarske narodnosti v Lendavi, dr. Albert Halász, bivši direktor RTV centra v Lendavi, zdaj pa novinar pri oddaji Mostovi – Hidak, zdravnica Olga Pozsgai Horvat in Janez Szomi. Kar močno se je že razplamtela razprava o bodočem narodnostnem poslancu na Obali, in sicer so se za kandidaturo odločili Aurelio Juri, viden član Socialnih demokratov, ki je že bil poslanec te stranke, Luciano Monica, Sebastjan Pelan in Vladimiro Delora. Kje bo prišlo do zamenjave, Madžarska – gostja radgonskega sejma Na sejmišču Pomurskega sejma v Gornji Radgoni je, kot že po tradiciji zadnji teden v avgustu, potekala največja sejemska prireditev v Pomurju. 46. mednarodni kmetijsko-živilski sejem, na katerem se je na več kot 65.000 kvadratnih metrih predstavilo 1665 razstavljavcev iz 28 držav, je odprl predsednik slovenske države Danilo Türk. Kmetijski minister Iztok Jarc je v nagovoru prehojeno pot slovenskega kmetijstva označil kot uspešno, saj je vlada izpolnila zavezo in od leta 2004 zagotovila sredstva za doplačevanje neposrednih plačil, tako da slovenski kmetje kot edini med novimi članicami prejemajo enaka plačila kot kolegi iz starih članic EU. Sicer pa se je Iztok Jarc na sejmu sešel tudi z madžarskim kolegom, ministrom za kmetijstvo in razvoj podeželja, Józsefom Gráfom. Madžarska se je letos prvič predstavila na nacionalnem madžarskem razstavnem prostoru, na katerem je bilo mogoče degustirati oziroma kupiti tradicionalne jedi in madžarske izdelke. Na Dan Madžarske, v nedeljo 24. avgusta, so pripravili tudi spremljevalni glasbeni in folklorni program ter pokušnjo golaža. je težko napovedati. Vsaj za Prekmurje velja ocena, da je bila Mária Pozsónec uspešna in vztrajna poslanka, ko se je bilo potrebno zavzeti za razvojna vprašanja med prekmurskimi Madžari. Parlamentarne volitve imajo velik pomen tudi za Slovence v sosednjih državah, ocenjuje predsednik Slovenske manjšinske koordinacije Rudi Pavšič iz Trsta. Zato je predsednikom vseh parlamentarnih strank 25. avgusta naslovil pismo, v katerem poudarja da je »sedaj trenutek, ko se bo treba bolj osredotočiti na tematike, ki gredo v smer še večjega povezovanja v tem delu Evrope. Prepričan sem, da je to eden od osnovnih ciljev skupnega slovenskega prostora, ki ga sestavljamo tudi Slovenke in Slovenci, ki živimo v sosednjih državah... Skrb za manjšine ne more biti samo ustavno in zakonsko določilo, marveč občutena potreba pri vseh, ki nas med sabo povezujeta slovenski jezik in kultura. Slovenci v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem predstavljamo dodano vrednost in veliko priložnost tudi za državo Slovenijo.« Po leta 2006 sprejetem Zakonu o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja bo v novi vladi minister za Slovence v sosednjih državah in po svetu, kot je bilo leta 1992, in ne državni sekretar, kakor je zdaj. Poznavalci ocenjujejo, da ne gre zgolj za formalno, ampak pomembno vsebinsko spremembo. Ernest Ružič Porabje, 4. septembra 2008 3 Vaški den na Gorenjom Seniki Predzadnjo nedelo v avgustuši so držali na Gorenjom Seniki vaški den. Tisti vikend je bilau tüdi srečanje Slovencev v Varaši. Tisto je bilau v Mlašeči pevski zbor soboto, pa zadvečerka je že začnilo deževati. Šlau je cejli večer, cejlo nauč, pa zrankma, gda smo se parbidili, eške itak nej enjalo. Brodili smo si, ka kak mo zdaj vaški den držali? V 10. vöri se je začnila sveta meša. Gda smo lidgé šli k meši, eške itak oblačno bilau, depa dež je stano. Pri meši so gospaud župnik predgali o tem, za koga držimo Jezuša. Tau, ka što je on, je priznau sam vrag, tüdi apostoli pa pogani. Gda smo po meši vöprišli s cerkve, se je že sunce tö vöpokazalo. V šotori pauleg cerkve na športnom igrišči se je v 11. vöri začno kulturni program. Po pozdravih in govorih, štere so držali senički župan Gabor Ropoš, generalni konzul Drago Šiftar in Zsolt Németh, pa se je začno program, na šterom so gorstaupili šaularge pa najmlajši, šteri odijo v vrtec. Najprej je spejvo šolski pevski zbor ZS. Zaspejvali so pesmi: Preozke so stezice, Micika v püngradi, Tam gor na ravnem polju. Potistom so prišli malčki iz vrtca. Spejvali so pa plesali zelo lejpo pa veselo. Pauleg vogrski pesmi so zospejvali tüdi pesem Na planincaj sončece sije, pa plesali so Rozinko. Fejs so pridni bili. Po recitaciji so bili na radej plesalci. Plesala je vekša otroška folklorna skupina ZS. Zaplesali so porabske pa goričke plese. Njini mentor je Zoran Domjan, na harmoniki nji sprvaja Matej Smej, vodja skupine pa je Jolanka Sabo. Med plesanjom so špilali pa spejvali. Potem sta na harmoniki pa na klarineti zašpilala dva mladiva pojba, Benjamin Sukič in Patrik Bajzek. Zašpilala sta pesmi: Gnes je edna lüšna nauč, V dolini tihi, Mi se mamo radi. Kulturni program je zaklüčo pevski zbor. Zaspejvali so: Gnes je edna lüšna nauč, Mamica, povejte mi. Sprvajo jih je na harmoniki Benjamin Sukič. Na konec programa je že podnek grato, pa je seniška občina vsakšoga pozvala v šotori na obed, na grajovi golaž. Cejli zadvečarak so bile na šolskom dvorišči špile za mlajše. Biu je gospaud, šteri je delo razne figure iz balona, bile so ženske, štere so vönamalale lice pa roke, za starejše pa so brezplačno mejrili krvni pritisk pa cuker. Potistom od 4. do 7. vöre sta bili dve tekmi. Najprva so se špilali seniški stari podje pa Martinjčarge. Tü so zmagali gostje. Na drugom derbiji pa so špilali mladi, Srebrni brejg pa Slovenska ves. Tüj so pa s sedemmetrovkami zmagali naši podje. Po tekmaj so lidge spet leko geli večerjo v šotori. Biu je divjačinski pörkölt. Od 7. vöre dale je bila veselica, gde je špilo Adam pa sin. Med veselico sta prišla plesalca, šteriva sta zaplesala latinskoameriške plese. Potem so se pa lidge veselili pa plesali vse do poznoga večera. Agica Hanžek fotografije: A. Takač Rekordnih pet medalj za Slovenijo Medtem ko madžarski športniki z desetimi osvojenimi medaljami na olimpijskih igrah v Pekingu niso dosegli pričakovanega uspeha, je v Sloveniji veliko več zadovoljstva, in to kljub temu, da so njeni športniki osvojili pol manj, torej pet medalj. Zanimivo, da je Slovenija nekaj časa celo vodila na lestvici (seveda neuradni) držav z največ medaljami glede na število prebivalcev. To, da so na koncu deželo na sončni strani Alp premagali športniki Jamajke in Bahamov, ni skalilo prešernega razpoloženja športnih navdušencev. Največ slave med peterico dobitnikov kolajn je požel edini zlati, metalec kladiva, Primož Kozmus. 28-letni atlet je do zlate medalje prišel z drugim metom (82,02 m), vodil je vseskozi in bil edini, ki je v vsakem metu presegel 80-metrsko znamko. “Vesel sem, upal sem na medaljo, želel sem si jo, zato je to zame velik dosežek. Medaljo posvečam Sloveniji. Ni nas veliko, zato si jo zaslužimo,” je takoj po tekmi novinarjem pripovedoval Brežičan. Sara Isakovič pa je bila tista, ki je poskrbela za prvo slovensko plavalno odličje na olimpijskih igrah. 20-letna Blejka je na 200 metrov pros-to osvojila srebro (1:54,97), za pol sekunde je popravila tudi nekdanji svetovni rekord, a je bila za 15 stotink hitrejša Italijanka Federica Pellegrini. S srebrom se je okitil tudi jadralec Vasilij Žbogar. 32-letni Izolan, priljubljeni Vasko, je sploh edini slovenski športnik, ki je osvojil medaljo na zadnjih dveh olimpijskih igrah, saj je bil pred štirimi leti v Atenah bronast. Najlepši primer, da moč ni vse in da teža na tatamiju ne igra najpomembnejše vloge, je Lucija Polavder. 23-letna judoistka iz Griž je ena najmanjših in najlažjih tekmovalk v kategoriji nad 78 kg, a je kljub temu taktično premagovala nasprotnice in se okitila z bronom. Še eno bronasto medaljo pa je Slovenija prejela v strelstvu, ki morda ne sodi med najbolj atraktivne športe, toda finale v trojnem položaju je postreglo s pravo dramo, ki se je srečno iztekla za Rajmonda Debevca. 45-letnega slovenskega junaka, ki je leta 2000 v Sydneyju osvojil zlato, je finalu, kamor se je uvrstil kot prvi, zdelala trema, saj je s prvim strelom zadel le 7,7, s tretjim pa 7,9, kar je pomenilo, da je bil večji del finala na četrtem mestu. Tega ne- hvaležnega mesta ga je rešil njegov prijatelj Matthew Em-mons, Američan, ki je imel pred zadnjim strelom štiri kroge naskoka pred vsemi, nato pa je zadel le 4,4 kroga in za Debevcem na koncu zaostal za 1,4 kroga. Silva Eöry Porabje, 4. septembra 2008 4 Letos smo meli Porabski Slovenci že ausmo državno srečanje, stero je v tom leti organizirala v Monoštri Državna slovenska samouprava. Srečanje se skurok vsakšo leto začne s slovensko mešo, letos je tö tak bilau. Sveto mešo sta mejla dekan Lojze Kozar iz Odranec in župnik Ferenc Merkli z Gorenjoga Senika. Za nas je tau dobro, ka v Budimpešti vsakšo leto samo gnauk mamo slovensko mešo. Pri meši je lepau spejvo pevski zbor z Gorenjoga Senika, steroga vodi Marija Trifus. Že pri varaški cerkvi smo se srečali z znanci, z žlato. Človek grata ganjen, gda se najprvin vidi s tistimi, stere že dugo lejt nej vido. Žalostni smo pa te, gda čüjemo, ka toga ali tistoga več nega, ka je že na graubišči. Lani pa letos Veselo je bilau na srečanji tö je sploj dosta Porabski Slovencov vküper prišlo iz cejloga rosaga. Varaško gledališče je puno bilau, ešče zvüna so stali. Vsigdar je dober pro gram, tak je bilau zdaj tö. Vsikšoma so se trno vidli mladi muzikantje (Mariborski trio) iz Maribora. Domanje skupine (MePZ Avgust Pavel pa seničko folkloro) vsakši pozna, oni so že večkrat gostovali pri nas v Budimpešti. Moški kvartet iz Bogojine je biu pozvani zatok, ka se je v tau vesi narodiu Jožef Košič, steri je biu duga lejta župnik na Dolenjom pa Gorenjom Seniki. Letošnjo srečanje je bilau njemi posvečeno. Zato se je etnologinja Marija Kozar, štera je program vodila, lepau spominjala na njega. Po kulturnom programi je biu obed v šotori pri Slovenskom daumi, potejm se je pa začnilo prijateljsko srečanje. Slovenci iz Pešte te čas vöponücamo, ka ziščemo poznane, pajdaše, žlato, pa se pogučavamo o tom, ka se je zgodilo v ednom leti. Igranje pa ples sta tö nej falila. Tej eni so do konca vözdržali, kak če bi ranč nej steli enjati s plesom. Dapa kaulek paunauči so mogli enjati, ka nas je na drugi den tö čako program, šli smo v Andovce. Če se mi iz Pešte pripelamo na kakšno prireditev v Porabje, na drugi den se srečamo s kakšno skupino, slovensko samoupravo, naj se spoznamo pa naj vidimo, kakšne so zdaj naše vasnice, ka lüstvo dela. Tak nastanejo prijatelj stva pa te nji mi tö pozovemo v Budimpešto na naše prireditve. Tak je bilau letos tö. Juniuša so Andovčani prišli k nam na piknik, zdaj smo njim pa mi vrnili obisk. Zakoj smo mi šli v Andovce? Zato, ka v Andovcaj majo »Mali Triglav«. Vüpam, ka je tau že vsakši što v novinaj, ka je »Mali Triglav«. Triglav je najvišeša gora v Sloveniji. Skala, stera je gorpostavlena v Andovcaj, je s Triglava. V podstavi »Maloga Triglava« ma svoj kamen notri vsakša slovenska samouprava iz porabski vesnic. Zdaj smo mi, Slovenci iz Budimpešte, tö prinesli naš kamen, steri de vküper s kamnom iz Sombotela pa Mosonmagyaróvára tö emo mesto pri »Malom Triglavi«. Po lagvom vrejmeni prejšnji večer je 24. augustuša popodneva lepau sijalo sunce, ka smo leko občudovali krajino. Male brgauve, do-line, gauške... Zbrali smo se pri pavarskoj iži, stera je zdaj last Kulturno-turističnoga drüštva Andovci. Po obedi je Hugo Čerpnjak naprej vzeu harmoniko, mi smo pa z domanjimi vred spejvali. Predsednik drüštva Karči Holec nam je notapokazo ves pa drüštvo, ta je pravo, ka delajo, kak ohranjajo stare šege. Tau je tö tapravo, ka je tau težko delo, ka je ves trno mala, ma samo 68 lidi, od toga je preci Vaugrov, steri so prazne iže pokipüvali. Dobro je, ka v toj maloj vesi majo takšne originalne ideje, kak je »Mali Triglav«. Vidite, ka vse nas združuje? Nej samo srečanja, različne prireditve, liki ta lejpi simbol, »Mali Triglav« tö. Čas v Andovcaj je brž odleto, prauti večeri smo se mogli napautiti domau, ka je Budimpešta daleč od Porabja. Irena Pavlič, predsednica drüštva Porabje, 4. septembra 2008 5 Z Državnoga srečanja Porabskih Slovencov »Ge sam telko slovenski spejvala, ka so sausedge … DO MADŽARSKE ojdli. Bilau je tak, ka so tri mejsece bili tü na Gorenjom Seniki. Pa gda so mali bili, te so znali slovenski gučati, ka so dosta na Seniki bili. Samo gda so tanazaj Bakonysárkány prišli, te sam ge nej gučala z njimi, pa so pozabili.« -Če ste vi v Bakonysárkányi nej slovenski gučali, kak tau, ka ste nika nej pozabili? Tau ne more pozabiti. Gda sam taprišla – taumi je zdaj že 40 lejt – sam z nikim nej mogla slovenski gučati, samo s sestrov. Dapa ona tö nej dosta časa mejla, ka je delala. Zatok sam ges telko slovenski spejvala, ka so sausedge nej znali, ka mi je, pa kak ge tau spejvam. No pa, gda je naša mati tadoj k meni prišla, ka je pri meni bila šest lejt, te sam z njimi vsigdar slovenski gučala. Ona je nej trno znala vogrski pa ovak je tö baukše bilau tak. Marijana Sukič Preveč kandidatov za predsedniško mesto pri MDF Manjša opozicijska stranka Madžarski demokratski forum (MDF) se pripravlja na kongres in volitve. Za predsedniška mesta se že potegujejo štirje kandidati, kar je problematično zaradi volilnega pravilnika stranke, po katerem so lahko največ trije kandidati za predsednika. Če je le-teh več, se potem na nekakšnih predvolitvah odloči svet stranke, ki šteje sto članov. Največjo podporo v županijah ima dosedanja predsednica Ibolya Dávid, ki so jo kandidirale županije: Fejér, Hajdú-Bihar, Tolna, Pest, Szabolcs. Njeni največji nasprotnik je podpred- Znauva smo se srečali Porabski Slovenci vsakšo leto čakamo, gda dobimo vabilo na sednik stranke Kornél Almássy, Državno srečanje Porabskih Slovencov. Te dogodek je za nas ki ga podpirata županiji Heves in Somogy. Ostala kandidata sta svetek. Tašnoga ipa je cerkev v Monoštri puna. Letos 23. au evropski poslanec stranke Péter gustuša je tö tak bilau. Pri meši so mašüvali znani župnik, Olajos in Tibor Viniczai. Lojze Kozar, steri tak lepau gučijo slovenski, ka smo je vsi raz mejli. Župnik Ferenc Merkli so pa tak naši, tak gučijo, kak mi Bera madžarskih šport pri Rabi. Kak vsakšo leto, letos je tö bijo kulturni program, nikov na olimpijskih igrah v Pekingu steroga je pripravila Državna slovenska samouprava. V tom Madžarska športna delegacija je programi so nam pripravili presenečenje (meglepetés) tö. v Pekingu osvojila 3 zlate, pet sre- Pozvali so takšne mlade glasbenike (Mariborski trio), steri brnih in dve bronasti medalji. Naj se ešče včijo, dapa že tak lepau znajo špilati, ka človek sapo bolj uspešni so bili vaterpolisti, ki nazaj drži, tak je poslüša. Edna ženska mi je pravla, ka je gos so prišli do olimpijskega zlata brez poraza. Vaterpolsko moštvo je li (violina) prav djauko, gda je od Ane Dončec (Földini Ani) tretjič po vrsti osvojilo zlato kolaj vnukinja špilala Spominčice (Kéknefelejcs). no na olimpijskih igrah. Eno zlato Zame je te program meu ešče edno presenečenje. Te sam ešče medaljo je osvojil kanuist Attila v hoteli Lipa delala, gda sam čüla od ednoga slovenskoga Vajda, eno pa kajakašici Katalin pevskoga zbora lejpo, lejpo pesem »Slovenski rod«, za štero Kovács in Nataša Janič. Med dobit je besedilo (reči) napiso zdaj že pokojni Jože Vild. Tau pesem niki srebrnih kolajn je bil najbolj uspešen plavalec László Cseh, ki je je na srečanji spopejvo trno lepau gorenjesenički pevski zbor. osvojil tri srebrne medalje. Hvala njim. Tak pravijo, ka gda dva Slovenca vküper prideta, že spejvata. Programi, prireditve Tau mi je na pamet prišlo, gda sam poslüšala moški kvartet 6. septembra bo v Bogojini folklor iz Bogojine. ni večer, na katerem bo nastopila tudi folklorna skupina Slovenske Popudneva pa večer smo tak plesali v šatori, ka smo ešče več zveze z Gornjega Senika. lükenj napravili v petauni, kak je bilau. Ešče sreča, ka si je 14. septembra bodo verniki iz nišče nej nogau vöobrno. porabskih vasi romali v Vasvár. Iz Ka sam pa pogrejšala (hiányoltam) pred programom, tau je Porabja bodo peljali trije avtobusi, madžarski himnus bijo. Do tejga mau je vsakšo leto tak bilau, eden bo peljal vernike z Gornjega Senika, Dolnjega Senika in Saka ka je po slovenskom himnusi madžarski tö bijo. Z večimi li lovcev, drugi iz Slovenske vesi in dami sam se pogučavala, oni so po slovenskoj himni ešče tö Monoštra, tretji pa iz Števanovcev, stali pa čakali, ka bau vogrska. Istina, ka smo Slovenci, dapa Verice-Ritkarovcev in Andovcev. Slovenci na Vogrskom. Stroške avtobusov bo pokrila Zve- Zvün toga smo se dobro čütili, lepau zahvalimo vsakšoma, steri se je trüdo za te den. Mi pa obečamo, ka če do nas zvali, za Slovencev na Madžarskem. 14. septembra pripravlja Turistično društvo Lipovci 6. praznik vsigdar pridemo. buč, na katerem bodo nastopile Klari Mešič tudi števanovske ljudske pevke. Letos je bilau v Monoštri že ausmo srečanje Porabski Slovencov, zato pa že tau srečanje tak vögleda, kak gda se sreča edna velka familija. mislili, ka je zdaj tau…« daleč od Gorenjoga Senika prišla. »Ge sam večkrat bila tam, ka je ona mlajše mejla pa sam krstna botra bila. Tak sva se te tam na enom Med sebov se skurok vsi poznajo. Zatok je pa težko najti kakšne nauve obraze, nauve lidi, steri so prvič prišli na te svetek Slovencov na Vogrskom. Kak sam 23. augustuša kaulak gledala v velkom šotori, gde so se zbirali gostje, sam včasin vpamet vzela, ka edno žensko, stera se fejst pogučava, ešče ne poznam. Njeno padašico sam prosila, naj me njej notripokaže. Ženska, stera je prišla – kak sam slejdkar zvejdla – iz vasi Bakonysárkány, se je nej dosta prosila, tak včasin se je podala za interju. Ka sam najprva vpamet vzela, gda sva se začnile pogučavati, ka ešče itak tak na žmani pa lepau guči po gorenjesenčarsko, kak če bi nigdar nej odišla iz rojstne vesi. Dapa ona je tö med tistimi bila – kak je na otvoritvi srečanja pravo predsednik Martin Ropoš – ka je mogla titi s trebüjom za krüjom. Istina, ka je tomi, ka je Gabriela Mukič, po domanje Kovačina, zapistila domanji kraj, zatok lübezen tö kriva bila. »Moja sestra je v Bakonysárkányi delala,« mi je povedala, gda sam go pitala, kak je tak bali srečala z možaum. V Bakonysárkány sam že iz Kőszega šla. Dugo sam doma bila, že 19 lejt sam stara bila, gda sam v Kőszeg prišla pa sam tam delala v szövőgyári (tkalnica). Z možaum sva se 1968. leta oženila pa te sam se preselila v njegvo ves. Doma na Gorenjom Seniki nas je bilau 6 mlajšov, dva sta v Meriko odišla, eden je že mrau, dva sta doma ostala, mive s sestrov sva pa v Bakonysárkányi bile, dapa sestra je že tö mrla.« Za srečanje je Kovačina Gabriela zvejdla v Somboteli. Zadnje čase sombotelsko slovensko društvo zové na svoje programe tiste Slovence tö, steri živejo po vasnicaj kauli Sombotela pa malo bole daleč tö (Bakonyszentlászló, Bakonysárkány). Tak je zdaj ona tö prišla na srečanje, s sebov je pripelala hčer, ednoga sina pa edno vnukico tö. Drugi sin je nej mogo priti. -Ali vaši mlajši znajo, ka ste vi slovenskoga pokolenja? »Znajo, ka gda so mali bili, so dostakrat doma bili pri moji starišaj, zato, ka te so ešče živeli. Vsigdar so radi k njim Porabje, 4. septembra 2008 6 »Zadosti je, če sonce vidiš« Gnesden že tak popravlajo mašine, autone, traktore, ka cejli del vömenijo, če se kaj pokvari. S šrajfanjom, šfarcanjom, popravlanjom se več samo malo lidi spravla. Redni šlosarov je že malo, pa tisti so že tö starejši. Mlajša generaci- ja se več ne razmej ali se neške razmeti k tauma. Sto šké zamazane, oljnate roke meti, če je nej mujs, sploj pa te, če ranč volau nejmaš za tau. V Budinci se ešče zato eden najde, pa je ranč nej starejši, liki mladi. On je Pišta Korpič ali kak se doma zovejo Tatarin. -Pišta, dja sam tak čüjo, ka ti vse vraga napraviš, popraviš. Kak si se ti tau maštarijo vönavčo? »Dja sem se tau vse sam od sebe navčo, zato ka v nišo tašo šaulo sam nej odo. Malo sem tü delo, malo tam, pa vsepovsedik sem se nika navčo, nika nauvoga vido. Tak sem si te pač tau zapomno. Volau sem emo za tau, tak ka hitro sem se navčo. V taum je fora, če maš volau, te leko delaš.« -Pa ti k tauma maš volau? »Zdaj še, če si zdrav, te tau ide.« -Tau pravijo, ka ti si ešče mali bijo, gda si že vsefela popravlo. »Delo sem mopede pa vsefela, ka je bilau. Ranc sem paubro, nazaj sem vküpklau, če se nej posrečilo, te znauva. Dočas ka se je nej posrečilo. Kak sem že pravo, volau sem emo za tau, vido sem, kak de sistem, pa je vsigdar baukša šlau.« -Bilau, ka si vezno, pa nej šlau tadala? »Dalo se je tak, dapa te sem tadala probo, pa si brodo, pa je te šlau tadala. Što je tau vküpsklau, je tö človek bijo, sem si brodo. Če je on vküpsklau, te se mena tö mora posrečiti, sem si mislo.« -Gda kaj popravlaš, te vsefela maštarije moraš znati, nej samo šlosarstvo, nej? »Ka ranč trbej, tisto delam. Gda kaj delaš, pa ranč te šfarcati trbej, te ne moreš zvati ednoga, naj ti zašfarca, moraš sam naprajti.« - Kak si se pa šfarcati navčo? »Švarcati sem se od oče navčo, zato ka je on vönavčeni kovač.« -Te ti kovaško delo tö vse znaš naprajti. »Vejš, kak je tau, če je sila, vrag še möjo tö pogej, kak šegau majo prajti. Dapa zdaj že dosta kovaškoga dela nej trbej delati, če kakšne plüge pa brane.« -Ti se dobro razmejš k šlosarstvi, te tebe dostakrat zovejo kauli po vesi, če kaj popravlati trbej, nej? »Vejš, kak je tau, ti javno ne smejš delati, če obrt nejmaš. Bola samo tak, ka sausedi pomoreš. Uradno je tak.« -Delo si edno prikaulico za traktor, štera tak vögleda, kak če bi go vö iz fabrike parpelo. Tau si ti tak vözmislo? »Nej, taše prikaulice sem nauve vido, pa sem te dja doma tö napravo edno. Če vidiš sistem, te že nej težko naprajti.« -Bilau je ešče kaj tašo, ka si ešče napravo? »Z ednoga kombajna sem traktor vönapravo.« -Te je tisto velki traktor mogo biti? »Nej, zato ka sem ga nakračaše vönapravo. Na tale sem ga zrezo, potistim sem ga pa znauva vküpzošfarco. Nakladalca sem sto naprajti z njega, s šterim mo leko gnoj nakapo. Samo te sem spravo eden drugi traktor, tauga sem pa te audo, zato ka mi je samo zadejvo. Delo sem še eden elevator, s šterim sem silge gora na pod (podstrešje) spravlo, zato ka mi je že više bilau se telko mantrati. Tau sem tö s tistoga kombajna vönapravo, iz šteroga traktor. Dosta vse si leko doma napraviš, pa pomoreš, pa te nej trbej več stau ali gezero evronov vödati.« - Kelko traktorov maš? »Vsevküp štiri, dapa dostakrat je tak, ka je še tau malo.« -Dja samo enga mam, pa kelko ga moram popravlati, nej pa te štiri. »Tau so že vse stari traktorge, pa te vsigdar je trbej nika šrajfati. Če je sam ne vejš popravlati, te je ne moreš meti, zato ka več bi vöplačo, kak aska maš iz nje. Tau je takšna zadeva. Če si sam znaš na prajti, te se ti splača delati, ovak pa nej. Stara mašinerija je takšna. Nauvi traktor se pa ne splača, zato ka so pri nas male kmetije.« -Gda maš čas traktor popravlati, vej pa gazdöjvaš tö. Največkrat je tak, ka gda se pridem, te ali si nej doma ali ranč nikam deš ali pa v štali bike polagaš. Te tri variante so, nej? »Tak je. Kak pravijo za kmetijstvo, pozimi vse počiva. Najbola te serviziram, dapa če se kaj stere, te moraš naprajti, nejglede, gda je. Pri traktori se ne šte, če eden ali dva počivata, zato ka še te itak mam dva, s šterimi leko delam, če škem.« -Štiri traktore maš, pa vsakši je taši, ka gdakoli ga leko vožgeš? »Tak mora biti. Zdaj še idejo, dapa vsakšoga že zmejs moraš kaj popravlati sprauti. Tau je dobro, ka stari traktorji se še leko popravlajo doma. Nauve traktore že ne moreš, zato ka so že vse na elektroniko, pa tau je problem. K tauma že moraš meti elektroniko, če je škeš popravlati.« - Zaka bike držiš pa nej krave? »S kravami je več dela, moraš je dojiti, pa na vöro biti. Müva sva pa z vörov v svaji, nej. Zato, ka včasi prideš v ausmoj, včasi pa te polagaš, gda prideš. Bik je nej haklavi, mlejko pa moraš na vöro nesti. Krava je tak, ka mora meti red. Prlej smo mi tö meli, zdaj pa več nej.« - Ti te ranč vöre nejmaš? »Rejdko, gda go pa mam, te go pa sterem, naj go vrag vzeme. Zadoste je, če sonce vidiš, pa tak se te rihtaš.« -Ti si prejdjan sam sebi, tak ka tebi niške ne zapovejda. Nej je tak? »Tau je tak, meni niške ne zapovejda, samo delo. Tau je pa üša, kak če bi v slüžbo odo pa prejdnjoga emo. Zato ka tam vejš, gda zgotauviš. Doma pa nikdar nej.« Karči Holec SLOVENSKI UTRINKI Spremljajte televizijsko oddajo SLOVENSKI UTRINKI vsak drugi četrtek. Od jeseni bo oddaja na sporedu ob 14.45 na 1. programu madžarske televizije. Naslednji magazin bo v četrtek, 4. septembra 2008. Ponovitev v ponedeljek, 8. septembra ob 10.10 na 2. programu. Porabje, 4. septembra 2008 7 NAŠA ZLATA RIBICA Svejt je čüdno vküper napravleni. Lidge ne vörvlejo najbole, ka bi se godili čüdeži. Depa po drugoj strani bi trno radi Lidge trno radi ojdimo na mourdje. Najbole zavolo tiste solene vode, ka se zove mourdje. Tam se koupamo, plavamo pa tam leko lovimo pa gejmo ribe tö. Depa tou se ribam ne vidi najbole. Pa se tou zlati ribici tö nej najbole vidlo, gda je čüla od toga. Depa una živé v potoki, nej pa v tistoj solenoj vodej, ka se njoj pravi mourdje. Pa eške tou je gé, ka je mourdje daleč, trno daleč vkraj od njenoga potoka. Kak naj sploj leko vidi, ka se vse v mourdji godi? Vej je pa nej človek, ka bi se v nut v auto vsejla pa se odpelala na mourdje. Istina je tou tö, ka vse vode pelajo v si je prajla zlata ribica. Kak najprva moram prijti nut v mourdje. Tam mo po tistom vidla, kak tou vövidi. Depa tou je ležej povedati, kak pa naprajti. Zato je brodila pa brodila, dokejč si je nej zbrodila. -Nekak me mora zgrabiti pa mi po tistom želenje spuni, ka me na mourdje odpela, -si je na glas zbrodila. Po tistom je začnola plavati gor pa doj po potoki, naj jo nikak dun zgrabi. Depa kak zakunjeno je nej tiste dneve niške loviu ribe. Niške nej vole emo pri potoki čakati, naj se kakšna riba zgrabi. Tak je nej mogla nikoga zaoditi, SOLENA VODA sama. Dole si je vsejla na brejg pa gledala nut v vodou. Zlata ribica jo je brž vpamet vzela. Nej ena pa nej dva se je zagnala pa se ličila vö iz vode. Spadnola je ranč skrak dikličini noug. Una jo je sploj nej vpamet vzela. Sploj jo je nej vpamet vzela, dokejč je zlata ribica nej začnola gučati. -Diklička, ge sam gé zlata ribica. Ge sam gé takšna čalejrska ribica. Vej pa me čüješ, ka vejm gučati kak lidgé, -se je metala po travi, naj jo vpamet vzeme. Diklička jo je poglednola pa najprva nej vörvala svojim očam pa vüjam. Zato je zlata ribica gučala tadale. v tisti časaj eške vörvala, ka ge za istino živém. Po tistom pa si tomi nej več vörvala, ka si že malo vekša grata-la. Depa kak vidiš, ge sam najbole za istino na toum svejti. Na, zdaj je diklička že vörvala, ka je zlata ribica istinska. Vzela jo je v roke pa si jo zdignola do ouči. -Ka naj zdaj naredim, -jo je pitala. -Spuni mi želenje! Nikak mi pomori, ka kak najbole prva na mourdje pridem, -je začnola brž gučati zlata ribica. Diklička jo je poslüšala pa je nej mogla vörvati tou, ka želenja ti nemo spunila. Ka si ti sploj nej istinska zlata ribica! Če bi bila, bi ti meni želenje vöspunila, nej pa ge tebi, -jo je vcejlak čemerasta ličila nazaj v vodou. Zlata ribica se je znajšla v vodej. Kuman zdaj je gori prišla, kakšno norijo je naprajla. Vej je pa diklička istino mejla! Una bi mogla spuniti želenje. Od nevoule zavolo sester rib v mourdji je vcejlak naoupek brodila. Od čemerouv pa od žalosti je začnola točiti solene skuze. Tak je djoukala, ka je potok skur tak soleni grato, kak je soleno mourdje. Eške dobro, ka je nin za sedem dnevov enjala. mourdje, depa je tak daleč. Kak grato takšo malo naj mourdje? mlada diklička. Nika drugo, pa ti je od mene po večeraj začnola. -Na nikšno mourd-Miki N i k a , samo je škela biti tak malo gučala tvoja baba. Vejm, si je te nemo pelala, nikšnoga Roš tou ka bi njoj želenje vöspuno. Pa -Ge sam ranč takša zlata ri čüje od nje. Groubo se je doj Ovak bi potok eške bi tak tö ostanolo, če bi se pri bica, kak si od nje leko štej svadila. pride v potoki eden den nej držala la v kakšnoj pripovejsti ali -Vejš ka, ti skliska riba, -je mourdje. Liblene moje, dragi moji! Zaprav se tou moje pismo ne smej zvati pismo iz Sobote, ka sam nej v Soboti, liki nindri vcejlak indri. Nete vörvali, pišem vam z mourdja. Ja, odišo sam sam na mourdje. Depa, nej sam. Z meuv pa z mojo držino je una tö gé, una, moja tašča Regina, trno čedna ženska. Zakoj je z nami šla? Vej vam brž vöovadim. Tak je tou bilou vse vküper. Z držino smo se začnoli pakejrati, ka mo šli na dopust. Tej dopust znamenüje, ka si malo dopistimo biti manjasti. Ka mo na mourdji tak malo pičivali pa mo po tistom leko bole pa več delali. Po tistom, gda si spočinemo pa domou pridemo. Una pa je začnola djoukati. Na, najprva je nej djoukala. Samo je začnola ojdti gor pa doj po rami pa se sama s seuv zgučavati, kak njou niške rad nema, kak go sámo doma njamo, kak nikše brige nemamo za njou, kak jo vcejlak sámo pistimo pa nas je nikšna briga nej, ka de se z njou godilo. Ja, tak je bilou najprva. Mi go pa že poznamo pa smo zato nej nika prajli, kak bi jo sploj nej čüli. Depa, una nas tö pozna, una moja tašča Regina, trno čedna ženska. Zato je bila po tistom vcejlak tiüma. Najbole, kak je leko. Kak bi je sploj ne bilou doma, kak bi je spoj nej bilou. Na, začnoli smo se sekejrati, ka je betežna gratala. Pa smo poklonckali na njene dveri. Klonckali smo pa li klonckali, dokejč ji je nej ouprla. Blejda kak stejna nas je pitala, ka škemo od nje. Prajli smo njoj, ka če je betežna, doma ostanemo, ka mo skrb za njou meli. -Ite, samo ite pa se lepou mejte. Ge doma ostanem pa ka bou z meuv, naj bou, je gučala tak naraj, ka smo jo kuman čüli. Ka naj naredimo, smo se spitavali. Müva starejšiva dva sva škela, naj doma ostanemo, mlajšiva pa sta brečala, ka šketa na mourdje. Velka nevoula se je spistila na našo držino. Pa gda smo najbole nevoulo škeli tazagnati, je prišla cejla v skuzaj. -Ite samo, samo ite! Ge sam samo škela eške gnouk videti mourdje, prva, kak več nemo mogla na pout, je djoukala, kak kakši mlajši, gda njim špilo vkraj vzemeš. Pa ka naj po takšnom narediš? Vzejli smo jo s seuv! Tak smo zdaj vküper na mourdji. Liblene moje, dragi moji, pitate me, če dopust mamo? Vraga, pa dopust. Nagnouk je več nej nika betežna bila. Z nami se ravna po svojoj staroj šegi. Takša je kak najbole prejden general. -Pasko mejte v vodej! Nej po sunci ojditi! Nej vse pogesti, ka vidite! Jaaaaj, vej pa nej telko lejtati es pa ta! Nej titi v globko vodo, pa vse takše nam komandejra pa guči. Ka bi vi vidli pa čüli, kak na red gemle vse tiste lidi, ka delajo v hoteli. Že prvo minuto so vsi mogli vedeti ka je una gé v hoteli. Včasin po tistom pa je že komandejrala šefa künje, ka mi samo najbole zdravo hrano gejmo, ka neškemo nikšnoga holesterola, pa nikšnoga falo gestija pa vse mora čisto pa zaprano biti. Gda smo v sobo prišli, so mogli brž vse postele na nouvo naprajti, ka je nej vörvala, ka je vse tisto najbole čisto pa friško. Gda so ženske tou obredile, je škela, naj sousedom v sobi povejo, ka nedo na glas gučali, ka una šké počivati. Tadale je direktori hotela najbole za istino povejdala, ka je una gé z meuv pa se morajo z meuv tö tak ravnati kak z njou. Pa njemi je tou prajla tak naglas, ka se je čülo po cejlom hoteli. Vejte, kak zdaj ojdim po hoteli? Ojdim najbole pri stenaj pa po najbole kmični talaj, samo naj me niške vpamet ne vzeme. Gejst ojdim nikan indrik, samo naj mi nej trbej trpeti njena modrüvanja od gestija. Eto je ednoga küjara nut v künji včijla, kak se djajce küja. Name pa kak trbej plavati, una pa sploj ne pouni, kak se na vodej ostane, kak pa bi sploj plavati vejdla. Ja, tak je tou. Zato pa bar vam, liblene moje, dragi moji, naj bou lepou. Aja, zdravi pa lejpi mi ostante pa radi se tö mejte. Miki Porabje, 4. septembra 2008 PETEK, 05.09.2008, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, 7.05 DOBRO JUTRO, 9.00 POROČILA, 9.05 TEDENSKI IZBOR 10.00 ENAJSTA ŠOLA: DRESURA, 10.20 HARMONIJE EVROPE: FRANCIJA, 8/12 10.35 ŠTAFETA MLADOSTI: STAND UP KOMIKI, 1.20 OSMI DAN, 11.50 CITY FOLK – ROTTERDAM, 12.20 ALPE-DONAVA-JADRAN, 13.00 POROČILA, 13.15 DUHOVNI UTRIP, 13.30 POTEM GOLDY REČE, TO MORAŠ PA ENKRAT NAPISATI, PORTRET DR. PAULA PARINA, 14.20 SLOVENCI V ITALIJI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 16.05 IZ POPOTNE TORBE: PANOVA PIŠČAL, 16.25 ČARODEJEV VAJENEC, ANG. NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, 17.20 POSEBNA PONUDBA, 17.45 ZEMLJA IN NAPREJ,ANG. SER. 19.00 DNEVNIK, 19.40 EUTRINKI, 19.55 BLISK, TV NADALJEVANKA 20.25 DENIS NOVATO S PRIJATELJI, KONCERT, 22.00 ODMEVI, 22.55 POLNOČNI KLUB, 0.15 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 05.09.1990, 0.35 ZEMLJA IN NAPREJ, 1.25 DNEVNIK, 1.55 DNEVNIK ZAMEJSKE TV 2.20 INFOKANAL PETEK, 05.09.2008, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 7.00 INFOKANAL, 8.00 OTROŠKI INFOKANAL 9.00 TV PRODAJA, 9.30 ZABAVNI INFOKANAL, 11.30 GLASNIK, ODDAJA TV MARIBOR, 11.55 PODOBA PODOBE, 12.20 EVROPSKI MAGAZIN, 12.50 ČRNO BELI ČASI, 13.10 ŽOGARIJA: CELJE 14.10 ZAMENJAVA, ŠVED. FILM, 15.35 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 05.09.1990, 16.00 SOOČENJE IZVENPARLAMENTARNIH STRANK, 17.00 MOSTOVI – HIDAK, 17.30 ZDAJ!, ODD. ZA RAZGIBANO ŽIVLJENJE, 18.00 SLOVENIJA DANES -REGIONALNI PROGRAMI, 20.00 BRUSELJ: ATLETIKA -ZLATA LIGA, 22.00 ŽRTVE BOGASTVA, AM. FILM, 23.50 RUSKI ZAKLAD, RUS. FILM, 1.25 4400 POVRATNIKOV, AM. NAD., 2.10 ZABAVNI INFOKANAL *** SOBOTA, 06.09.2008, I. SPORED TVS 6.15 TEDENSKI IZBOR, 6.20 ODMEVI, 7.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 7.40 POD KLOBUKOM: MUZIKALI, 8.20 PODSTREŠJE: TELEFON, NAN., 9.15 KINO KEKEC:REGINA, FILM, 10.45 POLNOČNI KLUB, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, 13.15 SLIKE IZ SEČUANA: OBIRANJE ČAJA, 13.25 BERLIN, BERLIN, NEMŠ. NAN. 13.50 BERLIN, BERLIN, NEM. NAN., 14.15 USODNI KAMEN, 15.55 SOBOTNO POPOLDNE, 15.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, ODD. TV MARIBOR, 16.10 LABIRINT, 17.00 POROČILA, 17.15 OZARE, 17.20 SOBOTNO POPOLDNE, 17.30 NA VRTU, 18.40 DINKO POD KRINKO, RIS., 19.00 DNEVNIK, 20.00 HELENINE LJUBEZNI, FILM, 21.35 POLETNA POTEPANJA, ODD. O TURIZMU, 22.10 50 LET TELEVIZIJE: MALI OGLASI -POČITNICE, TV NAN., 23.05 POROČILA, 23.40 50 LET TELEVIZIJE: KLAN, TV NAD., 0.35 SVITANJE, AM. NAD., 1.20 DALEČ OD RESNIČNOSTI, FILM, 2.45 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 06.09.1990, 3.10 DNEVNIK, 3.45 DNEVNIK ZAMEJSKE TV 4.10 INFOKANAL SOBOTA, 06.09.2008, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 11.00 TV PRODAJA, 11.30 SKOZI ČAS, 11.40 TEDENSKI IZBOR 50 LET TELEVIZIJE:TV DNEVNIK 06.09.1990, 12.05 AFNA FRIKI: BIOTEHNIŠKA FAKULTETA, NAN. 12.30 POSEBNA PONUDBA, 12.50 TV PRODAJA, 13.20 TEDENSKI IZBOR 13.20 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.15 SLOVENCI PO SVETU: VENEZUELA,14.45 CIRCOM OPEN AIR -BIG FOOT MAMA,KONCERT, 16.15 NOGOMET, POLJSKA -SLOVENIJA, 19.20 ZDAJ!,ODD. ZA RAZGIBANO ŽIVLJENJE, 19.55 ROKOMET: CIMOS KOPER -CELJE PIVOVARNA LAŠKO, 21.30 BLEŠČICA, ODD. O MODI, 22.00 SLOVENSKI MAGAZIN, 22.30 PARAOLIMPIJSKE IGRE, 23.00 SOBOTNO POPOLDNE, 1.15 DALIDA, NAD., 2.50 VSE PO PREDALČKIH, NAD., 3.45 ZABAVNI INFOKANAL *** NEDELJA, 07.09.2008,I.SPORED TV 7.00 ŽIV ŽAV, 9.00 ŽOGARIJA -MURSKA SOBOTA, 9.25 IZGUBLJENI ZAKLAD FIDŽIJA,AVST. NAN., 9.55 NEDELJSKA MAŠA, 11.00 IZVIR(N)I, ODD. O LJUBITELJSKI KULTURI, 11.30 OBZORJA DUHA 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, ODD. TV MARIBOR, 13.00 POROČILA, 13.10 DENIS NOVATO S PRIJATELJI, 14.25 FINA GOSPA, ANG. HUM. NAD., 15.00 NLP, RAZVEDRILNA ODD. 17.00 POROČILA, 17.15 NLP, RAZVEDRILNA ODD.,18.25 ŽREBANJE LOTA, 19.00 DNEVNIK, 19.20 ZRCALO TEDNA, 19.55 NAREČNA POPEVKA, 22.00 INTERVJU, 22.50 ARS 360, 23.10 POROČILA, 23.35 DESET BOŽJIH ZAPOVEDI: PRVA,POLJS. NAD., 0.30 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 07.09.1990, 0.50 DNEVNIK 1.10 DNEVNIK ZAMEJSKE TV 1.40 INFOKANAL NEDLJA, 07.09.2008, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 9.30 SKOZI ČAS, 9.40 TEDENSKI IZBOR, 10.05 POLETNA POTEPANJA, ODD. O TURIZMU, 10.35 Z GLASBO IN S PLESOM SLAVNOSTNI KONCERT, 11.40 SVET VODNIH ŽIVALI, POLJUDNOZNANS. SER., 12.10 MED VALOVI, ODD. TV KOPER, 12.40 SLOVENSKI MAGAZIN, 13.40 20 000 MILJ POD MORJEM, AM. FILM, 16.15 PARAOLIMPIJSKE IGRE, POVZETKI, 16.50 MARIBOR: KVALIFIKACIJE ZA EP V ODBOJKI (M), SLOV. – PORT., 19.00 POLICIJSKI ORKESTER: TRA -TA-TA, 20.00 AZIJSKE POTI POD NEBOM, DOK. SER. 21.00 LILIJE, ANG. NAD.,22.00 PARAOLIMPIJSKE IGRE, 22.30 RIM, AM. NAD., 23.20 NA UTRIP SRCA: ZLATA RESNA GLASBA IN BALET TVS, 23.20 VOZNICA, SLOVENSKA BALADA 23.50 BOJAN GORIŠEK IGRA PHILIPA GLASSA 0.20 ZABAVNI INFOKANAL *** PONEDELJEK, 08.09.2008, I. SPORED TVS 6.40 ZRCALO TEDNA, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.10 ZEMLJA IN NAPREJ, ANG. ZNANSTV. SER., 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 NAREČNA POPEVKA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 PAJKOLINA IN PRIJATELJI S PRISOJ, RIS., 16.10 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, 16.20 BISERGORA, LUTK. NAN., 16.35 PODSTREŠJE: RAČUNALNIK, IGR. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.35 OSUPLJIVI PLANET, AM. DOK. SER., 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 PIKIJEVE GLASBENE DOGODIVŠČINE, RIS., 18.45 DRAGI DOMEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 VOLITVE 2008: SOOČENJE PARLAMENTARNIH STRANK, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 PISAVE, 23.25 GLASBENI VEČER, 0.45 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 08.09.1990, 1.05 OSUPLJIVI PLANET, PON., 1.55 DNEVNIK, 2.30 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.00 INFOKANAL PONEDELJEK, 08.09.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 11.40 SOBOTNO POPOLDNE, 14.30 PARAOLIMPIJSKE IGRE, 15.00 SLOVENCI V ITALIJI, 15.30 POSEBNA PONUDBA, 15.50 POLETNA POTEPANJA, 16.20 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 08.09.1990, 16.40 OSMI DAN, 17.10 ARS 360, 17.25 SLOVENSKI MAGAZIN -SLOVENIJA SKOZI UMETNOST, 18.00 SLOVENIJA DANES - REGIONALNI PROGRAMI, 19.00 DR. WHO, ANG. NAN., 20.00 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 KNJIGA MENE BRIGA, 22.20 PARAOLIMPIJSKE IGRE, 22.50 SKRIVNOSTNI KRAJI, 23.20 VELIKI DOSEŽKI SLOVENSKE KIRURGIJE: DIALIZE, KI SO NAVDUŠILE SVETOVNE STROKOVNJAKE, 23.50 ASTEROID, AM. FILM, 1.55 INFOKANAL *** TOREK, 09.09.2008, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, 7.05 DOBRO JUTRO, 9.10 NA POTEP PO SPOMINU, 9.10 VOJAN TIHOMIR ARHAR: UGANKE MED NITKAMI, 9.25 CICIBAN, DOBER DAN! NA ROŽNIKU, 9.40 TEDENSKI IZBOR, 11.05 OSUPLJIVI PLANET, DOK. SER., 12.00 INTERVJU: TONE PAVČEK, 13.00 POROČILA, 13.25 DOMOVINA PETRA KLEPCA, DOK. ODD., 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 TROJČICE: JAMSKI ČLOVEK, NAN., 16.25 IZGUBLJENI ZAKLAD FIDŽIJA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA. 17.35 ČAROBNA REKA, DOK. SER., 18.05 Z GLAVO NA ZABAVO, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 PIRAMIDA, 21.00 DOKUMENTARNA ODDAJA, 22.00 ODMEVI, 23.00 ZGODOVINA KOMUNIZMA, 23.55 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 09.09.1990, 0.15 ČAROBNA REKA, DOK. SER., 0.45 DNEVNIK, 1.20 DNEVNIK ZAMEJSKE TV 1.45 INFOKANAL TOREK, 09.09.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 8.00 TEDENSKI IZBOR, 8.00 NLP, RAZVEDRILNA ODDAJA, 11.10 PARAOLIMPIJSKE IGRE, 11.40 DOBER DAN, KOROŠKA, 12.10 SKRIVNOSTNI KRAJI:SLOVENIJA -GOTENICA, 12.40 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 13.10 STUDIO CITY, 14.05 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 09.09.1990, 14.30 IZVIR(N)I,ODD. O LJUBITELJSKI KULTURI 15.00 VOLITVE 2008, 17.00 GLASNIK, ODD. TV MARIBOR, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 SLOVENIJA DANES -REGIONALNI PROGRAMI, 19.00 LEPO LETO HITRO MINE: FOLKLORNA SKUPINA TINE ROŽANC, 19.20 KOROŠKA POJE 2008, 20.00 PODOBE 20. STOLETJA, 20.30 GLOBUS, 21.00 NOGOMET: POLJSKA -SLOVENIJA, 21.45 PARAOLIMPIJSKE IGRE, 22.20 VIKTORIJA IN ALBERT, ANG. NAD., 23.50 NAPAD NA DRŽAVO, IT. NAD, 1.40 INFOKANAL *** SREDA, 10.09.2008, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.10 IZGUBLJENI ZAKLAD FIDŽIJA, AVSTR. NAN., 10.35 SPREHODI V NARAVO, 10.55 Z GLAVO NA ZABAVO, 11.20 ČAROBNA REKA, DOK. SER., 11.55 NA UTRIP SRCA, 11.55 VOZNICA, SLOVENSKA BALADA, AVTORSKI PROJEKT LOJZKE ŽERDIN 12.10 L. ŽERDIN: PLES V ČRNEM, 12.25 BOJAN GORIŠEK IGRA PHILIPA GLASSA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 ARS 360, 13.30 PISAVE, 14.00 DOKUMENTARNA ODDAJA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 NILS HOLGERSON, RIS., 16.10 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.30 TURBULENCA, IZOBR.-SVET. ODD., 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 BACEK JON, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 KVIZ, AMERIŠKI FILM, 22.00 PRVI IN DRUGI, 22.20 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.30 SVETO IN SVET, 0.45 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 10.09. 1.05 TURBULENCA: RAZVAJENI OTROCI, PON., 1.55 DNEVNIK, 2.30 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.55 INFOKANAL SREDA, 10.09.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 15.45 PARAOLIMPIJSKE IGRE, 16.15 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 10.09. 16.40 SVET VODNIH ŽIVALI, NEMŠKA POLJ. SER., 17.10 ČRNO BELI ČASI, 17.25 MOSTOVI -HIDAK, 18.00 SLOVENIJA DANES -REGIONALNI PROGRAMI, 19.00 PRIJATELJI, OSTANIMO PRIJATELJI, 20.00 NOGOMET, KVALIFIKACIJE ZA SVETOVNO PRVENSTVO 2010, SLOVENIJA -SLOVAŠKA, 23.00 PARAOLIMPIJSKE IGRE, 23.30 OSCAR WILDE: VAŽNO JE BITI RESEN, TV PRIREDBA PREDSTAVE AGRFTV, 0.55 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 1.30 OBISKUJEMO SLOVENSKE MUZEJE IN GALERIJE -NARODNA GALERIJA LJUBLJANA, 2.25 INFOKANAL *** ČETRTEK, 11.09.2008, I. SPORED TVS 6.10 IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.45 TURBULENCA: RAZVAJENI OTROCI, IZOBR.SVET. ODD., 11.40 SVETO IN SVET, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 BLISK, TV NAD., 13.45 PIRAMIDA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 VALE IN LAJČI, RIS., 16.15 PRISMUKNJENA, DOK. FILM IZ HOLANDIJE, 16.30 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.30 JASNO IN GLASNO, 18.15 DUHOVNI UTRIP, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 BENI IN FLORIJAN, RIS., 18.45 RJAVI MEDVEDEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 VOLITVE 2008, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OSMI DAN, 23.35 PREPOVEDANA LJUBEZEN, FRANC. TV FILM, 1.15 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 11.09. 1.40 DUHOVNI UTRIP, 1.55 DNEVNIK, 2.30 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.55 INFOKANAL, ČETRTEK, 11.09.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 12.20 PARAOLIMPIJSKE IGRE, 12.50 GLOBUS, 13.20 AZIJSKE POTI POD NEBOM, KOREJSKA DOK. SER., 14.20 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 11.09.1990, 15.20 PRVI IN DRUGI, 15.35 OBISKUJEMO SLOVENSKE MUZEJE IN GALERIJE -NARODNA GALERIJA LJUBLJANA, 16.25 EVROPSKI MAGAZIN, 16.55 MED VALOVI, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 SLOVENIJA DANES -REGIONALNI PROGRAMI, 18.55 Z GLASBO IN S PLESOM, 19.40 E.CLUG-MADREDEUS: SOLO ZA DVA STOLA, PLEŠE CHRISTIAN GUEREMATCHI, 20.00 BRATJE II, AVST. FILM, 21.30 HUJŠAJMO!, ANG. NAD., 22.20 PARAOLIMPIJSKE IGRE, 22.50 NEBRUŠEN DIAMANT, ANG. FILM, 0.30 INFOKANAL ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail. datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica EUROTRADE PRINT d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357, SWIFT koda: OTPVHUHB Marijana Sukič VABILO Zveza Slovencev na Madžarskem in Kolesarsko društvo 1896 iz Monoštra organizirata 20. septembra 2008 prvi „Porabsko-gorički” kolesarski maraton. Program: -10.00 -11.00 Registracija pred Hotelom Lipa -11.00 Štart -1. postaja v Čepincih -okoli 14.00 ure prihod v Hotel Lipa -pogostitev Tekmovanje je zaprtega značaja in za vse starostne skupine. Dolžina trase je 42 km. MEGHÍVÓ A Magyarországi Szlovének Szövetsége és a Szentgotthárdi Kerékpáros Egylet 1896, 2008. szeptember 20-án megrendezi az 1. „Rába-vidéki – Goričkoi” kerékpáros maratont. Program: -10.00-11.00 Regisztráció a Lipa Hotel előtt -11.00 „Start” -első megálló Čepinciben -kb. 14.00 visszaérkezés a Lipa Hotelhez -vendéglátás A túra zárt alakzatban halad, minden korosztály részt vehet rajta, hossza 42 km.