LETO XXXIV. — Številka 52	30. decembra 1982 Cena 5.—šil. (7 din)
p°štnina plačana v gotovini	Celovec	P. b. b.
Erscheinungsort Klagenfurt	Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Naši duhovniki
str. 2
14. KKD
str. 3
Franci Žužek — umrl
str. 5
20 let tria „Korotan“
str. 5.
Šport
str. 6
To je bilo leto 1982
str. 8
Odgovor predsedstva na VVagnerjeve napade:
Nadaljevanje
dosledne narodne nolitlRe v I. 1983
Dolžnost množičnih občil je, da °(J lastnih, jasno določenih družbenih stališčih čim bolj objektivno obveščajo javnost. Na občnem zboru Narodnega sveta koroških Sloven-Cev> lastnika in izdajatelja Našega tednika, je bilo povedanih precej kritičnih pripomb na račun našega lista. Kritike so bile usmerjene tako na jezikovno kakor tudi na vsebinsko plat. Bile so med njimi zelo ostre, bile so tudi pohvalne. Hvaležni smo za vse te kritike, ki pa morajo seveda roditi dober sad. Saj zato So j*h udeleženci občnega zbora iz-
Praznik je delo — delo je praznik
Povedali. Vsi se bomo potrudili, da oomo uresničili želje in pričakova-nia bralk in bralcev, ki upravičeno zahtevajo resno informacijo.
Septembra 1978 smo obhajali 30-•etnico izhajanja Našega tednika, raznik NT v Globasnici je bil pravi judski praznik. Drugo leto torej bo slo v 35. leto, odkar je začel izhajati naš časopis. Septembra 1949 je izšla prva številka, samo dve strani je obsegala. Rojstvo Našega tednika Jf najtesneje povezana z imenom r' Joška Tischlerja, prvega predsednika Narodnega sveta koroških ovencev, ki so ga ustanovili naši koroški rojaki 28. junija 1949.
Svojega jubileja se bomo spomnili najprimerneje — z delom. Prepri-a n sem namreč, da bo zares naj-®Psi praznik NT, tudi praznik po na-eno tistih, ki so naše glasilo usta-ovili, če bomo z resno, tehtno pa animivo, pestro in mnogostransko n ormacijo delovali za svojo skupnost in ji pomagali.
Vas, drage bralke in dragi bralci, Pa prosimo za zvestobo. Sodelujmo n delajmo neumorno za skupni ‘oeal in skupni cilj!
Jože VVakounig glavni urednik NT
Z obžalovanjem je novoizvoljeno predsedstvo Narodnega sveta koroških Slovencev na svoji prvi seji, ki je bila sinoči pod vodstvom predsednika dr. Matevža Grilca, zavrnilo nedavne nekvalificirane napade deželnega glavarja VVag-nerja na vodstvo slovenske narodne skupnosti, predvsem na Narodni svet koroških Slovencev. Predvsem obžalovanja vredno je dejstvo, da deželni glavar ni držal pred komaj 14 dnevi dane obljube. Zastopniki slovenskih organizacij in deželne vlade so se namreč na zadnjem razgovoru bili dogovorili za bolj stvarno diskusijo o manjšinski politiki in za poročanje o nasprotnih stališčih brez osebnega napadanja. Deželni glavar VVagner sam da je predlagal tak dogovor o umerjenem zadržanju. Vendar pa je prav on uporabil božični čas za kruto motenje narodnopolitične klime na Koroškem. Organizacij koroških Slovencev pa ne bo mogla niti difamacija niti volilnopolitična polemika odvrniti od razmišljanja in uresničevanja resnih alternativ za koroško manjšinsko politiko.
Izjave deželnega predsednika OVP Knafla, da naj bi bila potrebna v manjšinski politiki nova premišljevanja, pa so označili člani predsedstva kot volilnotaktične manevre.
„Z zadovoljstvom je vzelo no-
voizvoljeno predsedstvo na znanje nadvse prepričljiv dokaz zaupanja, ki so ga izrazili izvoljeni delegati na občnem zboru Narodnega sveta. Zbrani krajevni zastopniki so enodušno odobrili dosedanjo politiko predsedstva NSKS in sklenili jasne smernice in načela za nadaljevanje dosledne manjšinske politike" — zaključuje predsedstvo NSKS svoje stališče k VVagnerje-vim polemičnim izjavam.
Očitno boli VVagnerja stališče občnega zbora NSKS, da „strank, ki so sklenile tristrankarski pakt in ga poskušajo dosledno izvajati, pri državnozborskih volitvah ne bomo volili." Zato tudi njegovi nekvalificirani ter nadvse ostri napadi na koroške Slovence (v pogovoru z APA 23. 12. 1982): tako m. dr. očitava Slovencem, da „hočejo uničiti obstoječi politični sistem". Zato misli, da imajo tradicionalne politične stranke ter celo KPO (se ima VVagner za botra komunistov?) dolžnost, da se borijo proti tistim Slovencem, ki nočejo voliti teh strank. VVagner kot diktator, ki jemlje svojim ..podložnikom" pravico, da se politično svobodno gibljejo in odločajo?
Člani osrednjega odbora NSKS
DJEKŠE: VVarasch Anton, (Karner Johan); DOBRLA VAS: mag. Kramer Štefan, (Pasterk Jože); GALICIJA: Urank Jože, (VVolte Janko); GLOBASNICA: Gregorič Štefan, (Smrečnik Janez); PLIBERK: Valeško Franc, (Domej Štefan); SUHA: Kolter Janez, (Kac Lenar); ŠKOCIJAN: Starc Franc (Lipnik Janez); VELIKOVEC: inž. Edlacher Hans (Buch Pavel); ŽELEZNA KAPLA: Smrtnik Franc, (Hajnžič Lado); ŽITARA VAS: Štern Peter, (Hribernik Tinej); BILČOVS: Einspieler Mirko, (Kropiunik Milan); BISTRICA v R.: Malle Sebastian st. ml., (Feinig Tatjana); BOROVLJE: dr. Lukan Jože, (VVald-hauser Valentin); HODIŠE: Mo-the Miha, (Tusch Anton); KOT-
MARA VAS: Pack Joži, (Adlass-nig Stanko); SELE: Olip Nanti, (Oraže Mirko); ŠKOFIČE: Piček Ernst, (Maierhofer Rudi); ŠMAR-JETA v. R.: Mjhor Hanzi, (Korenjak Janez); Žl H POLJ E: Hribernik Peter ml., (Hribernik Peter st.); ŽRELEC: Tolmajer_ Nuži, (Tolmajer Foltej); BEKŠTANJ: Kargl Valentin, (Miki Janez); PODKLOŠTER:	Hudi Štefan,
(VVutti Franc); ROŽ E K: Kanzian Hanzej, (Oraže Mirko); STRAJA VAS: Millonig Hanzi, (Popotnik Urban); ŠT. JAKOB v R.: Otto-witz Jože, (Janežič Franc); VRBA: Lesjak Janez, (Draga-schnig Hanzi); ŠMOHOR: Gott-hardt Vinzenz, (Brugger Niko); CELOVEC: dr. Tischler Janko, (prof. Broman Cilka).
Ob priliki 14. KKD je obiskala Narodni svet delegacija ljubljanskega Inštituta za narodnostna vprašanja pod vodstvom ravnatelja S. Devetaka. Naš tednik pa so obiskali člani zunanjepolitične redakcije ljubljanske televizije
(glej sliko).
VVagner je v razgovoru z APA spet enkrat špekuliral z 3. ali 4. silo, torej s Slovenci, ki ne podpirajo osrednjih organizacij, temveč VVag-
nerjevo asimilacijsko politiko, Hkrati osporava našim voditeljem, da „so zgubili kontakt z bazo". Vendar: „Za nas Slovence takih sil ni, če pa jih VVagner ima, jih naj pokaže." Tako dr. Grilc v svojem predavanju na 14. KKD. „Glede kontakta z bazo pa je ravno zadnji občni zbor NSKS prepričljivo dokazal, da se VVagner moti" (Grilc).
Tudi predsednik ZSO Feliks Wie-ser je zavzel na 14. KKD zelo trdo stališče proti koroškemu deželnemu glavarju: označil ga je kot najbolj ostrega nasprotnika koroških Slovencev od vseh koroških deželnih glavarjev v 2. republiki. VVieser glede volitev: „Kriterij za volilno odločitev more biti to, kaj stranke naredijo za slovensko narodno skupnost."
Dr. Grilc: „ VVagner naj pokaže 3. ali 4. silo.“
. edseusiva u,p,. Janko Urank, Karel Smolle. F
Obilo sreče, zdravja in zadovoljstva v letu 1983
Vam želijo
NARODNI SVET KOROŠKIH SLOVENCEV
KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA
UREDNIŠTVO IN UPRAVA NAŠEGA TEDNIKA
SLOVENSKI INFORMACIJSKI CENTER KOROŠKA DIJAŠKA ZVEZA
2/politika		m			30. decembra 1982
■					
TEDNIKOV KOMENTAR
Na zadnjem občnem zboru NSKS je bilo precej govora o slovenskih duhovnikih. Tako v
poročilu predsednika Grilca kot
tudi v diskusiji. Mdr. je župnik Lovro Kašelj dejal, da nemški nacionalci še vedno ostro napadajo naše duhovnike.
Sploh v zadnjem času se množijo primeri, ki pričajo o nekvalificiranih in zlobnih napadih na naše mlade duhovnike. Tako smo zadnji torek brali v Kleine Zeitung pismo bralca iz Št. Petra na Vašinjah. Bralcu
Piše
Janke
je važna politika, cen. menti so jim deveta
Tudi Ivan Oh p, p.
Šmarjeti v Rožu, ima z <;<.'■ starimi domačini težave. Gotovo se boste vprašali: in kaj pravi k vsemu temu škof Kapellari?
5. 12. 1982 je bil naš škof na pastoralnem obisku v Šmarjeti v Rožu, kjer je imel sv. mašo v obeh deželnih jezikih. Po maši pa je pred cerkvijo čakalo 6 domačih mladincev, katerih starši obvladajo oba deželna jezika. Zahtevali so zgolj nemško ma-
Naši duhovniki
KZ se „smilijo“ njegovi otroci, ker baje provizor Jozej Valeško „dela politiko“. Na žalost prizadetega duhovnika še nismo mogli vprašati za njegovo stališče: trenutno je v Rimu.
Posebno velike težave ima letošnji novomašnik ter boroveljski kaplan Pepej Marketz. To zaradi slovenskega Oče naša, ki ga želi moliti v podružnici v Podljubelju. V podljubeljski cerkvi pred Marketzovem prihodu v Borovlje že nekaj let niso molili slovenskega Oče naša. Na to se tudi sklicujejo „ nemški kristjani“, ki napadajo boroveljskega kaplana. Sicer vedo, da živijo v tem kraju tudi Slovenci, vendar ne poznajo (oz. nočejo poznati) dokumentov krške sinode. Za te „kristjane“
šo. In kako je reagiral krški škof? M. dr. jih je vprašal:
„ Mislite, da se Slovenci premikajo proti severu?“ Mladinci so to zanikali. „ Hočete, da Slovenci izginejo?“ Mladinci so morali to zanikati. Škof: „ln kaj hočete k temu prispevati, da ne izginejo Slovenci?. Vsaj Oče naš bi lahko molili slovensko... “ Nadalje je škof ugotovil: „Die Zvveisprachigkeit verlauft ein-bahnig:	slowenisch-zweispra-
chig-deutsch.“ In tudi to: „Tisti, ki stojijo izven Cerkve, govorijo za tiste, ki so v Cerkvi.“ Torej so v resnici ljudje, ki stojijo Cerkvi vsaj blizu, z delovanjem naših duhovnikov zadovoljni. Dr. Kapellari je v Šmarjeti govoril spodbudne besede. Da bi jih naši duhovniki še večkrat slišali — to je naša novoletna želja.
P# I S§F
ostalo vse pri sklenjen:	orne .
nu, o katererr so r n-line y
prejšnjem teci:	na	; seji.
Občinski svet n skleni :on:;čun,
ki predvideva izdatke v višini 6,7
milijonov šilingov, dohodki pa naj bi znašali le 2,1 milijon šilingov. Kot je povedal župan Traunik
h o,:	-i n £	red
•ocij;	::a' re.	bik
Očitno e; občina zg-
pri razdelitvi po c;
pobudo Enotne liste trolirala.
Enotna lista Djekše predlagala zborovanje
bila p reg i c i bo zdaj n
strožje ko
je hkrati prizadetih
•ev, da v bodoče ■ ne ednosti.
Odbornik EL je tudi n..	h
ziral pravno mnenje deželne vlača,
v katerem uradniki in pravniki
ustavne službe in občinskega referata nasprotujejo soglasnemu sklepu občinskega sveta iz leta 1979. Po tem sklepu vabijo na seje občinskega predstojništva tudi vodje frakcij, ki niso zastopane v občinskem predstojništvu. Kot je dejal Filip VVarasch, hočeta obe veliki stranki v deželi zagotoviti vsaj še en odbor, ki lahko sklepa brez javnosti in proti interesom malih frakcij.
Zato bo občinski svet do prihodnje seje izdelal predlog, s katerim bi uvedli redne seje frakcijskih vodij; na teh sejah bo navzoč tudi župan. Dosedaj takemu sklepu nasprotuje samo dješka OVP.
Posebnost dješke občine je tudi pravni pododbor, ki je tokrat izdelal soglasno odredbo, ki bo sicer upoštevala smernice novega deželnega zakona o dajatvah pri javnih veselicah, vendar odredba tudi ščiti prosvetna in dobrodelna društva-
NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo ..Narodni svet koroških Slovencev".
Uredništvo: Jože VVakounig (glavni urednik), urednika: Janko Kulmesch in Franc VVakounig; Viktringer Ring 26, 9020 Celovec.
Tisk: Mohorjeva/ Hermagoras, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec.
NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek, naroča se na naslov: „Naš tednik", Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave: (0 42 22) 51 25 28. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 2230 23.
Lačni zaradi egoizma sitih
Številke ter dejstva, o katerih vse premalo razmišljamo
Že v božični številki smo objavili članek o velikih nevarnostih današnjega časa. Tu je ena izmed teh nevarnosti pogledana od blizu.
Pet držav, izvoznic žitaric, zagotovi 80% svetovne prodaje. Na prvem mestu so ZDA, ki pridelajo same 20% svetovne produkcije žitaric, lahko pa pokrijejo z izvozom 50% svetovne trgovine z živili. Sledijo kot izvozniki žitaric Kanada, Avstralija, Francija in Argentina, ki vsaka izvozi od 7 do 8% žita. Ostalih 20% pa prodajo na svetovnem trgu številne druge države.
Kdo izvaža največ hrane
Med petimi glavnimi izvozniki žitaric je velika konkurenca. Ko so ZDA objavile zaporo prodaje žita Rusiji, je Argentina prevzela delno njih trg. Najbolj se hudujejo ZDA zaradi konkurence na Francijo. Evropska gospodarska skupnost podpira kmetijstvo svojih članic. Uravnava prehrano tako, da so cene hrane v notranjosti EGS visoke, podpre pa izvoz zato, da morejo bi-
ti kmetijski proizvodi konkurenčni na svetovnem tržišču. Pridelava hrane ni donosna, če se ne investira velikih sredstev za mehanizacijo poljedelstva in izboljšanje rodovitnosti zemlje. Poleg tega je potrebna gospodarska moč, da lahko prodaš pridelek.
Hujši egoisti so tiste industrijsko razvite države, ki so zanemarile svoje kmetijstvo, ker se ne „splača“. Zato raje kupujejo hrano, same pa drago prodajajo industrijske izdelke. Posebno dobro nese trgovina z orožjem.
Hrane je dovolj za vse ljudi na svetu. Problem lakote pa še ne bi bil rešen v primeru, da bi bogate države severa poslale vse razpoložljive zaloge hrane revnim na jugu. Potrebno je spremeniti politične in gospodarske strukture teh revnih držav. Omejili se bomo samo na en primer iz Afrike.
Svetovna javnost je bila leta 1973 opozorjena na sušo v šestih državah Sahela (Mavretanija, Senegal, Mali, Gornja Volta, Niger, Čad). Sahel imenujemo področje južno od puščave Sahare in se razteza po vsej širini Afrike.
Revne države zlorabljajo izkazano pomoč
Najhujša suša je bila v tem predelu Afrike leta 1973. Sledilo je na-
to še šest suhih let. Zaradi suše je poginila skoro vsa živina. Za dobo od 1973 do 1978 je bilo poslanih v dežele Sahela 1.900.000 ton živil. Zadnja leta je bilo nebo bolj naklonjeno tem deželam, vendar se je ljudstvo prav malo opomoglo po tej naravni katastrofi.
Strokovnjaki se sprašujejo o izdatnosti pomoči živil in kje naj iščemo vzroke, da vlada še vedno taka revščina v teh deželah. Ankete v teh državah nam kažejo res porazno sliko. Večina poslanih živil je bila prodana ljudem v mestih, namesto .da bi bila brezplačno razdeljena med lačne kmetovalce. Nomadi, ki so se zatekli v begunska taborišča, vedo mnogo povedati o korupciji šefov taborišč, državnih uradnikov in vojakov.
Povsod na svetu je enako. Če so lačni ljudje, imajo največ koristi od pomoči v hrani vojaki in funkcionarji države iz političnih razlogov. Če je lakota v deželi, izbruhne v mestih revolucija, za podeželje pa se enostavno poroča „umrlo je ...“ Prav v letih suše je (tudi v izključno poljedelskih državah) zelo naraslo število avtomobilov in razkošnih palač. V glavnem mestu države Mali imenuje ljudstvo v posmeh glavno cesto „cesta in palača suše". Upravičena je zato pri-
tožba, da prihaja pomoč lačnim od „revežev" v bogatih državah v žepe „bogatih" v revnih državah.
Škandal preobilnega uživanja mesa
Medtem ko umrje vsak dan od lakote v Tretjem svetu več kot deset tisoč ljudi, naraščajo v industrializiranih deželah na dramatičen način bolezni, ki imajo svoje korenine v preobilni hrani. Kako nesmiselno je porazdeljena hrana po svetu kaže primer produkcije in uživanja mesa.
Živina požre tretjino žitaric, ki jih pridelamo na svetu. Leta 1980 je bil svetovni pridelek žitaric eno milijardo 500 tisoč ton, od tega je bilo porabljenih za živino 500 tisoč ton žitaric (ječmena, ovsa, žita, koruze). Nekaj primerov: v Kaliforniji je več velikih farm, ki ima vsaka do 100.000 glav živine, ki požre dnevno 850.000 kg koruze. V številnih afriških državah, npr. v Zambiji je koruza osnovna hrana. Z 850.000 kg koruze, bi lahko vsak dan prehranili 1,7 milijona ljudi (eno tretjino vseh prebivalcev Zambije).
Bog je poskrbel za vse ljudi, le človek...
Tudi zahodne evropske države niso nič boljše. Francija uvaža za
pitanje živine iz držav Tretjega sveta na sto tisoče ton maniokov (korenine, ki nadomeščajo krompir)« ameriških lešnikov, soje itd. Nemci so še bolj praktični. Volksvvagen je kupil v Braziliji 140.000 hektarjev zemlje izključno za rejo živine. Na farmi dela le 160 uslužbencev, zato so stroški malenkostni in lahko poceni dobavljajo meso v Nemčijo-
Znano je, da se množijo zaradi preobilnega uživanja mesa in maščob na Zahodu bolezni srčnega ožilja (40% vseh smrtnih primerov). Najpogostejše bolezni so prsna angina, visoki pritisk« protin itd.) Primeri možganskih krvavitev so se pomnožili za 10°/o v zadnjih desetih letih. Ne pretiravajo tisti, ki so zapisali, da umre v Evropi predčasno več ljudi zaradi preobilne hrane kot v Afriki zaradi lakote. Zadostovalo bi, če bi vse države žrtvovale od svojega proračuna za oborožitev dva odstotka za lačne po svetu in da bi ljudi® spremenili navade v prehrani, Prl nesli na mizo manj mesa in pov® čali obroke svže zelenjave. Gotovo bi se vsi bolje počutili in lačnih b1 bilo manj na svetu. Bog je poskrbel za vse ljudi, le človek egoist ne pusti živeti svojemu bližnjemu.
(Po „11 Corriere della Sera" in <^-e Monde diplomatique“.)
14. koroški kulturni dnevi
OBISK JE BIL ZADOVOLJIV . .
Letošnji koroški kulturni dnevi (KKD) so bili od 27. —29. decembra v dvorani Slomškovega doma v Celovcu. Tematika je bila dokaj pestra, vendar pa je treba povedati, da je diskusija bila na splošno precej pičla in borna, če izvzamemo nekatera predavanja. Ker so bila predavanja dobro pripravljena in tudi vsebinsko odlična, se stvarno stavlja vprašanje, kje so vzroki, da diskusija ni bila bolj živahna.
Prvi dan KKD sta najprej spregovorila oba predsednika osrednjih 0rganizacij, Grilc in VVieser in zavzela stališča k vsem vprašanjem koroških Slovencev. Posebno Grilc ie v svojem govoru zavrnil zadnje VVagnerjeve trditve kot demagogijo 'n posebno poudaril samopomoč koroških Slovencev na vseh področjih. VVieser je dejal, da je VVagner edini deželni glavar, ki je tako °stro in surovo napadel Slovence.
Zaobjeta v kulturne dni je bila tudi tematika izseljevanja in upora koroških Slovencev in Sturm Marjan je v zelo podkovanem referatu Phkazal celotno politično in nacionalistično ozračje Koroške, ki je Privedlo do grozot izseljevanja in do upora koroških Slovencev. Sturm je navedel vrsto citatov in dokumentov in tako ponovno doka-Zal glavno krivdo koroškega haj-nnatbunda, ki je po prevzemu obla-sti po nacistih popolnoma prešel v 0rganizacijski aparat nacistov, tako osebno kot tudi organizacijsko. Srez dvoma šteje predavanje Teodorja Domeja o ustanovnem ob-dobju kulturnoprosvetnega dela osrednjih kulturnih organizacij med viške letošnjih kulturnih dni. Dorneju je uspelo prikazati delo-Vanje koroških Slovencev pred for-malnim organiziranjem in je tako dokazal, da se kulturno udejstvo-^anje koroških Slovencev ne pričenja šele z ustanovitvijo slovenjih društev in kulturnih organiza-c'j- Prikazal pa je tudi veliko narodnostno zavest Slovencev pred in Po letu 1848 ter uradno-politične zapreke, ki so jim jih postavljale tedanje oblasti. Predstavnika Krščanske kulturne zveze in Slovence prosvetne zveze, Janko Zerzer
in Janko Malle sta na dva različna in vendar potrebna načina govorila o kulturno-prosvetnem delu osrednjih kulturnih organizacij. Dočim je Janko Zerzer za K KZ nakazal dve težišči dela — namreč gojitev tradicije in zavzemanje za današnje
kulturne potrebe koroških Slovencev, to je delovanje za ohranitev narodne identitete koroških Slovencev, se je Janko Malle iz teoretičnega zornega kota lotil kulturno-prosvetnih načrtov obeh osrednjih kulturnih organizacij. Pozitivno je ocenil med koroškimi Slovenci pluralizem mnenj in gledanja na vseh področjih, obrnil pa se je proti vsaki folklorizaciji naše kulture in naše narodne skupnosti, kot je to že zelo zajelo gradiščanske Hrvate. Obe predavanji sta ostali brez diskusije in pretresanja mnenj.
Če je bil ponedeljek posvečen političnim in kulturnim vprašanjem koroških Slovencev, so v torek predavatelji, kot Hans Haas, Dušan Nečak, Janko Pleterski posredovali razvoj delavskega gibanja med koroškimi Slovenci ter pristop in obnašanje socialne demokracije do koroških Slovencev vse do današnjih dni. Haas je pokazal kolebanje socialne demokracije med vojnama do koroških Slovencev in da nikoli ni našla poguma, da bi jih celovito podprla. Janko Pleterski je prikazal obdobje pred letom 1920 in povedal, da so se Slovenci znali združevati v lastnih vrstah, vendar pa niso bili dovolj konse-kventni in odločni, in da se je koroška socialna demokracija prav med prvo svetovno vojno prikrito opredelila proti gibanju Slovencev
za samoodločbo ter pozneje pristopila na stran vladajočega nemškega meščanstva. Dušan Nečak je orisal obdobje po drugi svetovni vojni in nakazal, da socialistični stranki na Koroškem manjka socialistične načelnosti, da je orientirana njena politika na dnevno potrebo, skrbi in ohranjevanju oblasti in da je temu podrejen tudi njen pristop do slovenskega vprašanja.
Popoldan je Alenka Rebula govorila o narodnostnem vprašanju v Trstu na primeru slovenskih delavcev. Je to gotovo ena od najbolj
temeljitih študij o narodni in delavski zavesti primorskih slovenskih delavcev in njihovi odtujenosti. Robert Minnich, se je bavil z prilagoditvijo in družbeno identiteto v Ukvah, koroški slovenski vasi v Kanalski dolini in ugotovil, da so Ukljani izrazito pasivni do političnih ustanov v Italiji in da je želja po slovenskem bogoslužju oz. slovenskem župniku v zvezi z integracijo uporabe slovenskega jezika oziroma lokalnega dialekta pri vsakdanjih opravilih. Vse to pa je vpleteno v gospodarsko in kulturno obeležje Ukev.
V sredo, zadnji dan 14. koroških kulturnih dni so bila na sporedu vprašanja kmetijstva. Franz Greif je z diapozitivi in tabelami razločno nakazal nazadovanje kmetijskih struktur v zadnjih 30 letih in posebno še v južnokoroškem prostoru, ki šteje med slabo razvita področja Avstrije. Gunter Scheer je govoril o akcijah in ciljih akcijskega fonda za gorska območja in razvojne tendence v kmetijskih področjih s slabo razvito strukturo.
Po 14 KKD je mogoče reči, da se delež domačih referentov konstantno dviguje in da je sodelovanje priznanih neslovenskih referentov doprinos k utrditvi in ugledu kulturnih dni.
Franc VVakounig
Dr. Dušan Nečak
Dr. Janko Zerzer.
Dr. Avguštin Malle
Dr. Hans Haas
Prevajalca Bojana Weiss in Erih Prunč sta imela polno posla.
Občinstvo je z zanimanjem poslušalo predavanja.
V ponedeljek zvečer so bila pričevanja prič izseljevanja in upora. Dolgo v noč so poslušalci sledili pretresljivim spominom prizadetih. ^ torek zvečer pa je v srednji dvorani Doma glasbe navdušil slovenski oktet skoraj nepregledno množico poslušalcev. Samo to bodi povedano, da je zmanjkalo vstopnic. Ob svoji 30-letnici je oktet izredno okviril 14. koroške kulturne dni.
Vprašali smo nekatere poslušalce, kaj menijo o kulturnih dnevih:
Dr. Franc Merkač, civilnik: „Zdi se mi, da bo treba na kulturnih dneh obravnavati več tem, ki so v zvezi z našo današnjo situacijo. Zgodovinska predavanja so potrebna, a videti je, da pride malo koroških Slovencev na predavanja. Tako na primer manjkajo kulturniki, učitelji. Manjkajo predavanja, ki bi jih privlačila. Predavanja in razprave pa so pokazale tudi letos mnogo zanimivih razvojev, ki so se vršili v narodni skupnosti. Kar nam manjka, je intenzivna javna razprava, ki bi izsledke kulturnih dni predelala, da bi se le-ti bolj zasidrali v naši zavesti. S takšno razpravo bi si ustvarjali pogoje za uspešnejše spreminjanje življenjske resničnosti, v kateri živimo.
Mirko Štukelj, študent:
„Mislim, da so KKD potrebni, ker služijo na eni strani izobraževanju koroških Slovencev in tudi izmenjavi znanstvenih mnenj o koroškem vprašanju preko naših meja. Program letošnjih KKD se mi zdi zanimiv, posebno drugi dan, ko je bilo govora o delavskem gibanju in koroškem nacionalnem vprašanju ter o delavstvu v Trstu. Udeležba je po mojem boljša kot lani, pogrešam pa predvsem učitelje. Treba bo razmisliti, zakaj prav ta izobraženski sloj, ki bi moral imeti naraven interes na sprotnem izobraževanju, ni tukaj navzoč."
Marija Jurič, znanstvena sodelavka je dejala:
„Bolj bi mi ugajalo, če bi se tematika iz znanstvenih vidikov
bolj obdelala. Od treh danih tematskih težišč nobeno ni bilo temeljito obdelano. Tudi metodiko in prakso diskusije bo treba bolj premisliti. Sedaj poteka vse bolj frontalno. Ta prireditev je v veliki meri prikrojena naši znanstveni eliti, kar se vidi tudi pri obisku — saj so večinoma sami doktorji. KKD v tej obliki ne privlačujejo več naroda, manjkajo študentje in učitelji."
Niko Kriegl, kmet iz
Zahomca:
„ Redno obiskujem koroške kulturne dni in imam dobre vtise. Manjka mi pa mladina, posebno študirajoča. Posebno so mi ugajali gostje, ki so blesteli z dobro pripravljenimi referati — to velja za torek pa tudi tematika je bila zelo dobro izbrana."
naš tedniki
Pred več kot štirimi leti je moški pevski zbor „Vres“ iz Prevalj prvič nastopil na Slovenski gimnaziji v Celovcu. V četrtek, 23. decembra je ponovno prišel pet na gimnazijo. Dijakinje in dijaki ter profesorski zbor so pevce prisrčno sprejeli. V pozdrav jim je zapel mladinski zbor gimnazije, ki ga vodi Jožko Kovačič. Po pozdravnih besedah ravnatelja Reginalda Vospernika, ki je zboru predal tudi ploščo, kaseto in almanah gimnazije, so pevci pod taktirko zborovodje Kerta prepevati dejansko kot cajzelci in jih dijaki kar niso spustili z odra. Zbor je moral navreči pet pesmi, kar se ne zgodi tako hitro. Gimnazija je s tem pevskim gostovanjem ponovno dokazala, da je odprta na vse strani, da se ne zapira v geto in da vzgaja dijake v prave svetovljane ter zavedne Slovence.
OBVESTILO
Slovensko planinsko društvo Celovec obvešča, da je slovenska planinska postojanka — „Koča nad Arihovo pečjo" na Bleščeči od decembra do konca aprila odprta samo ob nedeljah in praznikih, (v ostalih mesecih pa kot po navadi tudi ob sobotah).
člani Slovenskega prosvetnega društva imajo seveda možnost tudi med tednom, ko ni dežuranja, obiskati oz. uporabljati kočo. Ključi se dobijo pri gospodarju koče Tončiju Korenu v Št. Jakobu v Rožu. (Jel.: 04253/8119).
CELOVEC
32. SLOVENSKI PLES Prireditelj: Slovenska prosvetna zveza v Celovcu
Kraj: v prostorih Delavske zbornice v Celovcu
Čas: sobota, 8. januarja 1983, ob 20. uri
Večerna slovesnost in zabava naj nas združita vse iz Podjune, Roža in Žile. Za ples bosta igrala „Alpski kvintet" s pevcema Ivanka Kraševec in Janko Roprat ter ansambel „Novi kvik".
DOBRLA VAS
Igra MLADOST PRED SODIŠČEM Prireditelj: SPD „Srce“ v Dobrli vasi Kraj: Kulturni dom v Dobrli vasi Čas: na praznik sv. Treh Kraljev,
6. 1. 1983, ob 14.30 uri.
Gostuje igralska skupina SPD „Zar-ja“ iz Železne Kaple Režija: Poldej Zunder
BOROVLJE
SILVESTROVANJE
Prireditelj: SPD Borovlje, SPD „Vrta-
ča“ v Slovenjem Plajberku, SPD
„Herman Velik" Sele-Kot, SPD v Št.
Janžu
Kraj: mestna hiša v Borovljah Čas: petek, 31. 12. 1982, ob 20. uri Igrajo VESELI PLANŠARJI
SELE
8. NOVOLETNI MEDNARODNI NAMIZNOTENIŠKI TURNIR Prireditelj: DSG Sele Kraj: telovadnica glavne šole v Borovljah
Čas: nedelja, 2. 1. 1983, sjiričetkom ob 9. uri
Prijave sprejema Mirko Oraže, Un-terbergnerstr. 17. 9170 Borovlje, do 30. 12. 1982
CELOVEC
RAZSTAVA SLIK KARLA VOUKA Kraj: Mohorjeva knjigarna v Celovcu Čas: ob delavnikih v času od 7.30 do 12.30 in od 14.30 do 17.30 od 10. decembra do 6. januarja
OBIRSKO
OBIRSKI SANKAŠKI POKAL Prireditelj: Alpski klub OBIR Kraj: Pistotnikova proga (2. 1. 1983) Peručeva proga (6. 1. 1983)
Start: 10.00
Prijave: od 8. ure naprej Startnina: odrasli: 40.—; otroci, mladina: 30.—.
ŠT. PRIMOŽ
TRADICIONALNI NOVOLETNI KONCERT
Prireditelj: SPD „Danica“ v Št. Vidu Kraj: kulturni dom v Št. Primožu Čas: četrtek, 6. 1. 1983 (sv. trije kralji) ob 14.30 uri Nastopajo: mešani zbor, mešani oktet, mlajši mladinski zbor SPD „Da-nica", trio Korotan s pevci, ženski kvartet Kežar in ansambel Zmeda.
LEPENA/KOPRIVNA
13. SMUČARSKA TEKMA V SMUKU Prireditelj: SPD „Zarja“ v Železni Kapli
Kraj: pri Možganu v Lepeni/Koprivni Čas: nedelja, 2. 1. 1983 Start: ob 10.00
Tekmovalo se bo v sledečih skupinah: šolarji, mladinci, moški, seniorji, ženske.
Gostje: mladinci, moški, ženske Tekmovanje na lastno odgovornost! Šoferji naj imajo s seboj verige! Razglasitev rezultatov po tekmovanju pri Rastočniku.
Železna Kapla
V	Železni Kapli, v hotelu Obir, je Slovenski atletski klub na Štefanovo vabil na svoj že tradicionalni ples. Tudi tokrat se je zbralo veliko „plesa in dobre volje žejnih". Prijatelji kluba so se ob pijači in glasbi odlično zabavali, najbolj pa je veselilo prireditelja, če so se gostje posluževali „močnih pijač", ki so jih prodajali slovenski atletiki. Pa so le-ti mahnili dve muhi naenkrat: dobre volje so bili vsi — tisti, ki so pili žganje in tisti, ki so ga prodajali. Blagajnik SAK se je kar smejal, ko je po končanem plesu prešteval dobiček, ki ga klub nujno potrebuje.
Pravijo, da je številka 3 številka sreče. Zato bo SAK v „zimski sezoni" pripravil še dva plesa. Naslednjega pri Miklavžu v Bilčovsu, zadnjega pa pri Šoštarju v Globasnici.
Želinje
V	tednu pred Božičem smo doživeli pri nas dvoje prireditev, ki sta nas posrečeno vpeljali v doživljanje božične skrivnosti. Bili sta to božičnica, ki jo je pripravila šolska mladina in adventno petje v naši cerkvi.
Na prireditvi v šoli smo bili priča uspešnim prizadevanjem naših uč-
nih moči ravnatelja A. Božiča in učitelja A. Pruntscha. Čeprav se je število šolarjev v zadnjih letih občutno skrčilo, sta znala z malim kadrom natopati s posrečeno izbranimi komadi. V kratkih prizorih, deklamacijah in petju, kar vse se je izvajalo v obeh deželnih jezikih, je mladina navdušila v lepem številu zbrano občinstvo. Starši znamo te vrste delovanja ceniti in smo učiteljem za ves trud, ki je bil povezan s tem nastopom, zelo hvaležni.
Pri adventnem petju v naši cerkvi, ki se je izvajalo tudi dvojezično, je poleg domačih cerkvenih pevcev, šolske mladine in skupine z glasbili (flavte, gitare) sodeloval še Trio Ibounig iz Šmarjete v Rožu. Napovedan je bil še ženski zbor tkzv. Trachtengruppe, ki pa je sodelovanje odklonil iz protesta, ker je nastopila tudi slovenska skupina. Sicer jih nismo nič pogrešali. Spored je tudi tako bil zelo pester in od navzočih, ki so do kraja napolnili cerkev, hvaležno sprejet. Božičnega razpoloženja odsotnost te skupine nikakor ni kalila. Pač pa se je sama razkrinkala in pokazala svoj pravi nemškonacionalni obraz. Upamo in pričakujemo, da se tej skupini v bodoče ne bo več dovolilo, da bi se ob raznih priložnostih šopirila z nastopi pri verskih obredih. Čeprav je pa protest
dokazal, da smo od skupne Koroške tudi v koroški cerkvi še zelo oddaljeni, je nujno potrebno, da skupno pot gremo in nadaljujemo. Naše priznanje zato zaslužijo tisti, ki so te prve skupne korake tvegali in bili dosledni.
Libuče
Na svoj godovni dan — na Štefanovo letos —- je imel posebno lovsko srečo Štefan Košutnik ml. iz Libuč. No, „pokov“ je ustrelil že več, tokrat pa je na Peci srečal svojo prvo divjo kozo (gamsa). Puška je počila, koza obležala, Štefan jo je pobasal na ramena in mahnil z njo v Libuče.
Prijatelji iz Libuč mu k temu lovskemu dogodku čestitajo in mu želijo še obilo lovskega zdrava.
Rinkole
Dnevno slišimo in beremo o napredkih v raznih državah in krajih. Zdaj pa se lahko pobahajo tudi Rinkolčani. Poleti so restavrirali svojo majhno cerkvico, kmalu pa bo svet lahko zavrtel številko na telefonu in bo lahko govoril s tem ali onim v Rinkolah. Doslej je zvonilo dolgo let le pri Kajžru, ki je moral iskati in loviti ljudi po polju, v gozdu, da jim je lahko sporočil koga in kaj naj pokličejo in kdo koga želi.
Kmalu bodo dela pošte končana, potem pa lahko poskusite, če ne verjamete...
Vogrče-Pliberk
Na praznik Brezmadežne sta v Vogrčah praznovala zlato poroko Blaž in Justina Opetnik iz Pliberka. V Vogrčah najprej zato, ker je zlata „nevesta“ doma v Vogrčah, pa tudi zato, ker imajo Vogrče privlačno moč, kjer je vse bolj po domače, je bolj mir, prijazna cerkev in cerkveni zbor...
Veliko svatov, sorodnikov, je ob jubilantoma napolnilo cerkev. Domači župnik je pozdravil jubilanta in goste in izrazil veselje, da so si izbrali prav male Vogrče za to slovesnost. V tej cerkvi sta bila poročena 22. decembra 1932 in že tedaj je ženin preroško napovedal, da bosta tukaj obhajala tudi zlato poroko. S svojo pridnostjo, iznajdljivostjo in predvsem v medsebojni ljubezni in zvestobi in v dejavni veri, sta si ustvarila ugledno hišo,' obrt. Blaž je krojaški mojster in
Dolgoletni član moškega pevskega zbora „Kočna“ v Svečah, Ferdi Hafner, doma na Mačah nad Bistrico, je pred kratkim praznoval svoj 50-letni življenjski jubilej.
Zvestemu pevcu in prosveta-šu iskreno čestitamo in mu kličemo še na mnoga leta!
Svojo 60-letnico praznuje te dni član odbora „Kočne“, Hanzi Tschelesnig z Bistrice v Rožu. K temu prazniku mu želimo vse najboljše.
Pred kratkim je postal Lojze Kraut z Bistrice pri Pliberku, ki študira v Salzburgu, magister prava. Čestitamo!
Vsem prijateljem in znancem želi
srečno in uspešno novo leto 1983
Kuharjev Joži
z družino sta zgled otrokom, ki so od staršev podedovali veliko pojet-nost. Želel jima je, da bi v Vogrčah praznovala še biserno poroko.
Ob somaševanju vogrškega župnika je maševal Blažejev nečak 9-Tone Opetnik, župnik v Grabštanju in Št. Petru. Po prisrčnem nagovoru ju je ponovno „zvezal" in jima nataknil prstan. Hčerki Blaževe nečakinje Nežke sta jima pred oltarjem deklamirali. Priči sta bili oba sinova Foltej in Rudi. Cerkveni zbor je še povzdignil vso slovesnost.
Od štirih bratov jubilanta živi le še Ciril, pd. Sadjak v Dobu, ki ima sina duhovnika. Blaž je splošno priljubljen zaradi veselega značaja in prijaznosti, oba z ženo sta še zdrava in mladostna, da je kar težko verjeti, da ste že zlatoporočen-ca.
Lepo je, da so slovesnost pripravili njuni otroci in poskrbeli, da so vogrški pevci bili povabljeni h Gu-steljnu, vsi drugi pa k Brezniku v Pliberk, kjer so dolgo ostali v veseli in prijetni domači druščini.
Zlatoporočencema želimo še mnogo zdravih, srečnih let!
DOM V TINJAH
Od ponedeljka, 3. 1. 1983, 9. uri do torka, 4. 1., do 17. ure
SEMINAR ZA IZOBRAŽENCE, slov. Prireditelja: KDO in Dom v Tinjah
Od ponedeljka, 3. 1., ob 9. uri do petka, 7. 1., do 17. ure in od ponedeljka, 10. 1., ob 9. uri do petka, 14. 1., do 13. ure
IZOBRAŽEVALNA TEDNA ZA FANTE IN MLADE MOŽE, slov. „Odgovornost posameznika za družbo in ohranitev domače kulture"
V sredo, 5. 1., ob 19.30 uri
Forum za politična vprašanja: DEMOKRACIJA V AVSTRIJI Predavatelj: Univ. prof. dr. Anton Pelinka
Od sobote, 8. 1., ob 9. uri do nedelje, 9. 1., do 13. uri Tečaj za življenje „ZA DOBER ZAČETEK"
Vodijo: rektor Jože Kopeinig, zdravnik, mati in sodnik
Od sobote, 8. 1., ob 9. uri do nedelje, 9. 1., do 17. ure
SEMINAR AVSTRIJSKE SLUŽBE ZA POMOČ NERAZVITIM DEŽELAM Prireditelj: OED in Dom v Tinjah Voditelj: Norbert Mlinar
Od sobote, 8. 1., ob 9. uri do nedelje, 9. 1., do 17. ure
GOVORNIŠKO ŠOLANJE, II. del, sl-Prireditelja: KDZ in Dom v Tinjah
PLIBERK
SILVESTROVANJE Prireditelj: MePZ Podjuna-Pliberk Kraj: dvorana pri Schvvarzlnu v Pliberku
Čas: petek, 31. 12. 1982, ob 20. uri
Igra ansambel „Koroški odmev".
Srečno novo leto 1983!
ŽELEZNA KAPLA
SILVESTROVANJE
Prireditelj: SPD „Zarja“ in hotel
Obir
Kraj: hotel Obir v Železni Kapli Čas: 31. 12. 1982, ob 20. uri
Igfa ansambel „Original Vellachta-ler Sextett.
Prijetnost in presenečenja čakajo!
DOBRLA VAS
Igra „MLADOST PRED SODIŠČEM" Prireditelj: SPD „Srce“ v Dobrli vasi Kraj: kulturni dom v Dobrli vasi Čas: praznik sv. Treh kraljev, 6. 1. 1983, ob 14.30
Gostujejo igralci SPD „Zarja“ iz Železne Kaple. Režija: Poldej Zunder
GLOBASNICA
FILMSKI VEČER
Prireditelj: SPD „Edinost“ Šteben Kraj: gostišče Juena v Čepičah Čas: praznik sv. Treh kraljev, 6. 1. 1983, ob 20. uri
Amaterske filme iz domačih krajev predvaja Janez Elbe iz Globasnice.
ŽELEZNA KAPLA
Mladinska igra „HURA SONCU IN DEŽJU Prireditelj: SPD „Zarja“ v Železni Kapli
Kraj: farna dvorana v Železni Kapli Čas: 6. 1. 1983, ob 11. uri Gostuje „Oder mladje" KDZ iz Celovca.
BILČOVS
Mladinska igra „HURA SONCU IN DEŽJU" Prireditelj: SPD „Bilka“ v Bilčovsu Kraj: pri Miklavžu v Bilčovsu Čas: sobota, 8. 1. 1983, ob 19. uri Gostuje „Oder mladje" KDZ iz Celovca.
KAZAZE
Mladinska igra „HURA SONCU IN DEŽJU" Prireditelj: katoliška mladina Kaza-ze
Kraj: pri llgu v Kazazah Čas: nedelja, 9. 1. 1983, ob 10. uri Gostuje „Oder mladje" KDZ iz Celovca
SVEČE
Mladinska igra „1-1 URA SONCU IN DEŽJU" Prireditelj: SPD „Kočna“ v Svečah Kraj: pri Adamu v Svečah Čas: nedelja, 9. 1. 1983, ob 18. uri Gostuje „Oder mladje" KDZ iz Celovca.
PLIBERK
Mladinska igra „HURA SONCU IN DEŽJU" Prireditelj: KDZ-klub Blato Kraj: dvorana pri Schvvarzlnu v Pliberku
Čas: sobota, 8. 1. 1983, ob 15. uri Gostuje „Oder mladje" KDZ iz Celovca
OBIRSKO
POJEDINA SVINJSKE GLAVE Prireditelj: Alpski klub Obir Kraj: pri Sriencu na Obirskem Čas: sobota, 15. 1. 1983, ob 19. uri
Za ples in zabavo igra St. Ulricher Trio.
Vstopnina: predprodaja: 30.-—; večerna blagajna: 40.—
TINJE
NOVOLETNO SREČANJE, posvečeno spominu ANTONA MARTINA SLOMŠKA Prireditelj: Katoliški delovni odbor in Zveza katoliških izobražencev Kraj: Kat. dom prosvete v Tinjah Čas: ponedeljek, 3. 1. 1983, s pričetkom ob 9.30
SELE-ZGORNJI KOT
TURNI SMUK Z OSELCE ZA KARAVANŠKEGA MEDVEDA Prireditelj: Planinsko društvo Celovec
Kraj: z Oselce, Zgornji Kot Čas: nedelja, 9. januarja, ob 9. uri.
. decembra 1982
Pred dobrimi 20 leti na novega leta dan je pri Voglu v Št. Primožu prvič zaigral ansambel trio „ Korotan ki ga je ustanovil Hanzi Kežar, sodelovala Pa sta še Franc Pegrin (kitara) in Oto Wutej (berda). Ta instrumentalna skupina je s svojimi pevci nato sodelovala pri koncertih >,Danice“, nabralo pa se je v teku več kot dveh desetletij tudi precej samostojnih nastopov.
Dočim so v teku let prišli k ansamblu novi obrazi, pa je Hanzi Kežar vseskozi vodil skupino in gledal, da je ohranila svojo kakovost in se razširila ter obogatila svoj repertoar. Kaj kmalu so prišli Pevci, najprej Rozka in Rokej, pozneje Nanej, Micej, Mojca in Fa-nej, nato Danica, oba Stanka, Fol-|ej, Franci, Marjana, Marija, Anica in Melita — to je samo nekaj imen °d mnogih sodelavcev, ki se jih pisec članka spominja. Tudi godcev ie bilo več — Jozej, Festrej, Andrej. Ansambel je brez težav nudil celovečerni program; da pa bi bilo vse bolj pestro, je Hanzej ustanovil še oktet. Trio Korotan in oktet sta skupaj z mešanim zborom »Danica" ali pa sama nastopila v skoraj vseh avstrijskih zveznih deželah, v Sloveniji in po Jugoslaviji, Nemčiji 'n Italiji. Turneja po Združenih državah Amerike in Kanadi ter nastop v palači Združenih narodov v New Yorku pa je bila vrhunec več kot dvajsetletnega delovanja.
Na Štefanovo je trio „Korotan“ slavil v kulturnem domu „Danica“ v St. Primožu nad dvajset let od
ustanovitve. Zato je povabil k praznovanju in sodelovanju instrumentalne skupine iz našega ozemlja. Prišli so „Mladi mi“ iz Celovca, „Korenika“ iz Šmihela, ansambel „Drava“ iz Borovelj, trio „Korotan“ v treh zasedbah in novi društveni ansambel „Zmeda“. Ljubitelji instrumentalne glasbe in prijatelji
tria so do zadnjega kotička napolnili dvorano in na odru, ki so ga krasili grbi in zastave dežel in držav, kjer je trio „Korotan" že nastopil, se je odvijal godovni spored. Po pozdravnih besedah predsednika Danice, Stanka VVakouniga, nekdaj sam pevec pri triu, je nastopil ansambel „Drava", ki ga vodi Roman Verdel. Pevci iz Borovelj in okolice so občinstvo takoj zagreli. Za njimi so prišli „Mladi mi“, vodi jih domačin Stanko Polcer in so zapeli svoje uspešnice, s katerim so lani navdušili rojake v Združenih državah. Ansambel »Koreni-
ka“, ki je izšel iz ansambla „Hanzi-ja Artača, prepeva pod vodstvom Alberta Kraigerja večinoma pesmi Hanzija Artača in Milke Hartmanove. Za njim pa so nastopili razni sestavi tria „Korotan“. Največji aplavz je dobil prvi sestav — Hanzej, Oto in Franc ter pevka Rozej, za tem pa so nastopili še ostali.
Ko so nastopili razni rodovi „Korotana", bi človek ne verjel, da je od ustanovitve preteklo že več kot dvajset let. Med posameznimi točkami je Stanko VVakounig predstavil zgodovino tria, nanizal je spomine in doživljaje, tako da je popoldan potekel v prav domačem vzdušju. Za konec pa so nastopili
še mladi društveni muzikantje, ki z isto vnemo radi pojejo pri mešanem zboru kot v svojem prostem času brenkajo na kitare in udarjajo takt na boben. Združili so se v ansamblu „Zmeda“. V nedeljo so prvič nastopili in občinstvo jih je burno pozdravilo. V veliko veselje " in presenečenje vseh pojejo v domačem narečju.
Nedeljski dopoldan je dokazal, da je na ledini, ki so jo pred več kot dvajsetimi leti orali Hanzej, Oto in Franc sad bogato obrodil in da za bodočnost ni treba imeti strahu.
„Prvi“ trio „Korotan" je v nedeljo po dolgem času spet nastopil.
Franci Žužek j
Ohranili ga bomo v živem spominu
Dne 25. decembra nas je za vedno zapustil naš rojak in prijatelj Franc Žužek, star komaj 28 let.
Prav dobro se še spominjam skupnih študentskih dni v Gradcu, ko smo skupaj z njim hodili na pevske vaje in se vozili k Pevskim nastopom po Koroškem; ko je s svojim avantgardističnim in vestnim pristopom do glasbe in petja bistveno pripomogel k slavi graškega pevskega zbora. Saj je bil že tedaj glasbeno visoko izobražen; kajti vsa leta gimnazije se je na konservatoriju v Celovcu učil na klasični kitari in dosegel na tem področju visoko kvalifikacijo. Med študijem medicine pa se je intenzivno bavil z jazzom. Tak nas je tudi navduševal na mnogih večerih Kluba slovenskih študentov v Gradcu in v privatnem krogu, pa tudi na Oktobrskem taboru, ko je predvajal svoje pesmi, med njimi „Ortstafelstiirmerblues“ in uglasbitve nekaterih Biinkerje-v'h pesmi. On je bil ta, ki je me-ne in marsikaterega drugega v graškem krogu postopoma uvajal v veliko področje jazza.
Prav dobro se še spominjam dnevov političnega formiranja graških študentov v lastnem klubu, v katerega zgodovini je zapisano njegovo ime med ustanovnimi člani. Kot zaveden Slovenec nas je s svojim kritičnim in ideološko odprtim gledanjem od prvih dni kluba naprej spodbujal in opogumljal. Njegovemu doslednjemu in v marsičem brezkompromisnemu mišljenju pa je tudi pripisati, da je ostal marsikateremu klubašu nerazumljen. Zaradi tega se je polagoma le še bolj posvečal svoji glasbi. Tako je tudi po prekinitvi študija medicine odšel na Dunaj študirat glasbo in se v to področje poglobil s tolikšno vnemo, da je hotel meseca januarja 1983 zaključiti študij z diplomo in se nato vrniti na Koroško.
Težko smo ga že pričakovali, zelo bi ga potrebovali. Tragična smrt je prekrižala njegove načrte, v nas pa zapustila globoko vrzel. Ohranili ga bomo večno v živem spominu.
dr. Franci VVutti
Sele
Minulo nedeljo, na Štefanovo, je KPD „Planina“ vabilo na igro „Plavž“. S to predstavo domačih igralcev je društvo zaokrožilo lok prireditev ob letošnjem 80. jubileju organiziranega kulturnega dela v Selah.
Predsednik KPD „Planina“, Marjan Olip, je pozdravil vse navzoče, poseben pozdrav pa je veljal Selškemu županu Antonu Hriberniku ter predsedniku SPD „Herman Velik", Juriju Maku. Nato je predsednik na kratko omenil važnejše prireditve v jubilejnem letu 1982, ki so bile vse odlično obiskane. Leta 1902 so Selani imeli svojo prvo skupino — tamburaše. Do leta 1982 se je kulturno delo mogočno razmahnilo, članstvo društva narašča iz dneva v dan. Kar vrstijo se prireditve — pevski koncerti, igre, folklorni plesi...
Igro „Plavž", ki so jo selski društveniki zaigrali na Štefanovo v farnem domu, so predstavili prvič leta 1963. Leta 1965 je selska igralska skupina s to igro gostovala v celovškem gledališču. Zaradi velikega uspeha in ugodnega odziva med gledalci so jo ponovili tudi v letu 1972, letos na Štefanovo pa so igro „Plavž" ponovno z uspehom „postavili na oder".
Vse omenjene in tudi druge igre je z igralci naštudiral sedanji selski provizor Ivan Matko. Žal si v nedeljo zaradi bolezni igre, ki jo je režisiral, ni mogel ogledati.
Razveseljivo je dejstvo, da so nastopili tudi igralci, ki so stali z isto predstavo na odru že leta 1963 oz. 1965.
Številni gledalci so napolnili far-
domače vesti/5
Ob robu povedano
Pravijo, da je božični čas tisti čas, ki je ohranil največ starih običajev in navad. Eden od običajev, ki se je na Koroškem brez-dvomno dobro ohranil, je, da pred volitvami zastopniki političnih strank udrihajo po Slovencih, kot bi ti bili najhujši nebodijihtreba. ..Pripravite pot...“ stoji v sv. pismu in podglavar Knafl, predsednik ..krščansko" navdahnjene VP jo je pripravil svojemu nadučitelju VVagnerju. Saj, učitelj Knafl je že pri pogovorih
Koroški nacionalistični božič
med Slovenci in v deželnozbor-skimi strankami dokazal, kako priden učiteljček je. Govori samo tedaj, kadar mu to dovoli nadučitelj VVagner oz. kadar le temu zmanjka sape. Zbral je Knafl okoli sebe svoje črne ovčke in skupaj z njimi dognal, da sta slovenski osrednji organizaciji zgubili stik s koroškimi Slovenci.
Dan navrh pa se je nadučitelj. VVagner zapeljal po tej že izglaje-ni poti in z vso ihtavostjo ter germansko silnostjo, ki mu jo dovoljuje njegovo večinska utemeljena demokratičnost, usekal po Slovencih. Da se ti pod tem ki-
jem koroškega votana niso zdrobili, je pravo božično čudo. Razkrinkal je VVagner Slovence, da dobivajo podporo iz Jugoslavije
—	sram jih naj bo, te kriptoko-rnuniste in izdajalce domovine
—	ponovno je prepričeval samega sebe, da je zakon o narodnih skupnostih najboljši na svetu, in v svoji vsemogočnosti že nami-gaval na šole v getu, ki jih zahteva še bolj mogočni hajmatdinst. V imenu 4 strank — SP, VP, FP in KP pa je obljubil Slovencem boj, če bojo še prijatelji z alternativci. To je dokaz, tako VVagner, da hočejo Slovenci in alternativci zrušiti obstoječi družbeni red. Pa se morajo VVagnerju res frdamano hudo in grozno tresti hlače, da že kliče kar komuniste na pomoč. Ti pa so že odgovorili, da ga nočejo .za jeroba oz. botra in naj se kar pod nosom obriše.
Prav bi bilo, da bi se deželni glavar in njegovi podglavarji bolj zanimali za gospodarsko in socialno klavrni položaj premnogih predelov naše dežele. Naj se začne zanimati za to, kako bo zmanjšal zmeraj bolj rastočo armado brezposelnih. Očitno in jasno je, da ti nacionalistični izgredi služijo samo odvračanju ljudi od drugih, perečih problemov. Saj ti tam zgoraj osebno nimajo takih problemov, kajti ljudstvo jim mora plačevati mastne plače.
Vse to pa zganjajo politiki, ki se imajo za krščanske in socialnodemokratske.
topane.
no dvorano s ponosom in zadovoljstvom, saj je igra odlično uspela. Za ves trud, za prosti čas, ki so ga žrtvovali igralci za vaje, se je občinstvo zahvalilo z močnim aplavzom, ki je, kot vemo, najljubše in najboljše priznanje.
Upajmo, da bodo igralci to igro ponesli tudi v druge naše kraje.
Vogrče
Takih slovesnosti je malo in še te le po stoletjih. Vogrče so doživele tak izreden dogodek na zadnjo adventno nedeljo.
Ko je naše orgle izdelal orglarski mojster in slovenski deželni poslanec Grafenauer na Zilji, niso še poznali kemičnih sredstev proti lesnim požeruhom in ti so nam tiho in vztrajno vrtali in uničevali orgle. Orgle spadajo v cerkev in če imamo tako imenitno cerkev, moramo imeti tudi primerne orgle.
Nove orgle je izdelal v zelo hitrem času po vsej Avstriji znani Rudolf Novak iz Celovca. Imajo kot prejšnje 6 registrov. Stanejo 310.000.— šil. Vogrjani so srečni, ker ima cerkev dovolj gozda, ki plačuje velike stroške in faranom ni treba plačevati.
Farni svet je pripravil lepo in prisrčno slovesnost. Po pozdravu domačega župnika je g. Rudi Kot-schitsch recitiral pesem domače pesnice Zgončeve Francke, kjer opisuje pomen in spremljavo orgel v našem življenju in kaj vse je že storil sedanji župnik v času svojega 25-letnega pastirovanja. G. dekan Kristo Srienc je v okviru božje besede, prošenj in nagovora blagoslovil orgle. Cerkveni zbor je pozdravil zanj tako važni novi instrument s pesmijo: „Orgle zadonite!" Škofijski kantor prof. Jože Ro-pitz je pripomogel, da so res zadonele v vseh posameznih in nato v vseh registrih, da smo občudovali, kaj vse izvablja iz njih. Užitek je poslušati čiste glasove v različnih načinih, posebnostih.
Kot se spodobi za tako izredno slovesnost, smo blagoslovitev združili s koncertom nabožnih pesmi. V prvem delu nam je zbor „Podjuna“ iz Pliberka zapel starodavne pesmi, med njimi tudi slovenskega glasbenika Jakoba-
Petelina Gallusa. Zbor postaja vedno bolj kakovosten in priznan. Domači cerkveni zbor je pod vodstvom g. ravnatelja Koncilija zapel bolj domače pesmi, ki jih je prvič na novih orglah spremljal naš organist Miha Lubas.
Vsi sodelujoči in gostje so bili nato povabljeni na večerjo v gostilno pri Gusteljnu. Med nami se je zelo dobro počutil izdelovatelj orgel g. Novak, kateremu gre vse priznanje za izvrstne orgle in točnost.
Škandal v Bilčovsu?
V zadnji izdaji NT sem z razočaranjem vzel na znanje, da NT kritizira akcijo mladine, ki se zavzema za naše starejše občane. Ne samo to: NT deklarira takšno akcijo z „imenitno besedo ŠKANDAL'.
Žalostno je tudi dejstvo, da pisec navedenega članka niti ne zna razločevati med dobro namenjenimi akcijami mladine in med, kakor piše v članku, politiko snubljenja glasov.
Če je pisec mnenja, da je njegova kritika o tej akciji, ki vsebuje in goji nujno in potrebno povezavo med mladino in starejšimi na pravem mestu, in da to označuje celo kot ŠKANDAL, potem bi mu skoraj privoščil časa v njegovi starosti, ko se mladina ne bo ali po njegovem mnenju ne bo smela brigati za starejšo generacijo.
Hanzi Ogris ml., Bilčovs ki sem sodeloval pri tej akciji in z veseljem obiskal naše starejše občane, in jih hočem še naprej obiskati ob kakršni koli priložnosti.
Opomba uredništva:
Nikoli nismo trdili, da je zavzemanje mladine za starejše občane škandal. Nasprotno: mnenja smo, da se mladi ljudje — in Zeiten wie diesen — vse premalo brigajo za skrbi in težave, ki jih imajo starejši ljudje. Vendar: Če bi bila Miklavževa darila mladih bilčovških socialistov nestrankarska zadeva, čemu potem strankarski emblem na darilih? Spremeniti sv. Miklavža, kot ga poznamo po starem domačem običaju, v Miklavža s „tremi puščicami", to je gotovo nezadovoljiv dokaz za to, da se bilčovška „Junge Generation" zavzema „za nujno povezavo med mladino in starejšimi".

11 ■
naš tednik!
„Brez dvoma lahko trdim, da
šteje naše društvo, kar se tiče organiziranja tekmovanj, med najboljša društva na KoroškemTe besede je s ponosom lahko v letno poročilo 1982 Športnega društva Št Janž zapisal predsednik dr. Tomi Partl. Vsako leto šent-janško društvo informira člane, prijatelje, dobrotnike in vse druge o uspešnem delovanju.
kader. Claudia šteje med najboljše tekmovalke svoje skupine na Koroškem, kar je za društvo še posebno odlično spričevalo.
Odlični pa sta bili v pretekli sezoni tudi Claudia Lausegger in Dominike Užnik, ki se hočeta v novi- sezoni še stopnjevati; obe letos tekmujeta zadnje leto v svoji starostni skupini.
Pri fantih sta dokazala svoje znanje Tomaž Moschitz in Albert Ouantschnig, da štejeta med najboljše na Koroškem. V naslednjem letu pa bo za njiju težje, saj bosta morala tekmovati v skupini starejših šolarjev.
Na novo sezono so se šentjanški smučarji začeli pripravljati že v juliju. Trenirali so na jezerskem ledeniku. Že od
Pred slavjem zmagovalcev: predsednik ŠD dr. Tomi Partl, Oskar Dorner in vodja smučarske sekcije Erih Užnik.
Letošnje letno poročilo je obširno in zanimivo — kot skromen znak povezanosti društva s člani in prijatelji in tudi kot potrdilo, da so društveniki delali vestno. Kdor je imel možnost in vsi, ki imajo to možnost, bodo lahko ugotovili, da je delo društva bilo zelo uspešno, o čemer pričajo številna poročila o raznih prireditvah oz. tekmovanjih.
Vodja smučarske sekcije, Erih Užnik je z rezultati pretekle sezone zadovoljen. Zaradi dobrih uspehov predlanskega leta so v Št. Janžu pričakovali od tekmovalcev otroške skupine (do 11 let), kot se je izkazalo, preveč. Že v „Cupu Kastner & Ohler" pa so morali spoznati, da je cilj bil stavljen nekoliko previsoko. Treba pa je upoštevati, da so šolarji lansko leto trenirali na snegu manj kot sicer, razne bolezni tekmovalcev so negativno vplivale na priprave, nastali pa so tudi problemi ob spremembi šole. Razveseljivo pa je, da so otroci pri raznih drugih tekmovanjih dosegli vid-
ne rezultate. Žal pa te tekme niso štele h tekmovanju za točke. Dobri rezultati nekaterih dajejo pogum in dokazujejo, da je delo kljub težavam bilo dobro in da ima društvo talentirane smučarje, s katerimi lahko računa v bodočnosti.
V skupini šolarjev pa je Claudia Kropiunik dosegla odlične rezultate in se kvalificirala za
meseca junija naprej imajo na igrišču in v hali na Bistrici kondicijske in specifične vaje za smučanje. Društvo je za vodenje treningov lahko pridobilo znanega koroškega smučarja Sigija Jaritza. Poleti pa so društveniki „želi kondicijo" na morju.
Oktobra meseca so šolarji trenirali na Kirzsteinhornu,
ostali pa so smučali v Selah in na Golici.
V sredo, 29. decembra 1982, pa bi morali v Št. Janžu pripraviti najpomembnejše tekmovanje za pokal ELAN, žal pa je prireditelj tekmovanja moral zaradi neugodnih snežnih razmer tekmovanje odpovedati.
Športno društvo Št. Janž pa bo priredilo v novi sezoni število drugih tekmovanj. Vodja smučarske sekcije, Erih Užnik, je v letnem poročilu zapisal, da
slovenski šport
društvo upa na sv. Petra, ki naj bi jim poslal dosti snega. No, prvo tekmo je sv. Peter odpovedal, na žalost. Upajmo, da bo do naslednjega tekmovanja v Št. Janžu dosti snega.
Smučarjem želimo v novi sezoni vse najboljše, ravnotako pa društvu, da bo še naprej lahko tako uspešno, kot doslej.
mesto je zasedel Zahomčan Pavel Erat — 61 /60, 5 m, z 224, 8 točkami. 5. mesto pa je osvojil pravtako Zahomčan Franci Wie-gele — 60/61 m, ki je zbral 222 točk.
Na Štefanovo pa so bili v Vrbi „na delu" mlajši skakalci
—	šolarji. Zahomčani so tudi tokrat dosegli odlične rezultate. Stavili so najboljše moštvo in so osvojili moštveni pokal. Tekmovanje je bilo v okviru „cupa Elan". Pri najmlajših skakalcih
—	otrocih — sta zasedla 2. oz. 3. mesto Zahomčana Kristian Moser oz. Peter Rausch. V skupini šolarjev I se je uvrstil na 3. mesto Janko Zvvitter, v skupini šolarjev II pa je Robert Kaiser iz Zahomca osvojil 2. mesto.
V torek, 28. decembra pa se borijo zahomški skakalci za tzv. „Austria cup“. O poteku in izidu tega tekmovanja bomo poročali v nasljednji številki NT. K doseženim uspehom ternerju Franciju VViegele in seveda skakalcem čestitamo in jim želimo za naslednja tekmovanja vse najboljše.
Namizni tenis
Prva tekmovanja, prvi uspehi zahomskih skakalcev
Mladinci iz Zvezne republike Nemčije, Italije, Jugoslavije, Švice in Avstrije so 11. decembra letos tekmovali na skakalnici na Passo Rolle v Italiji. Tam je bila 1. tekma za t. i. OPA cup. Zadnja in hkrati zaključna tekma za „cup OPA" bo na skakalnici v Planici.
Pri tekmovanju na Passo Rolle je sodelovalo 77 mladincev, med njimi tudi člani zahomške-ga športnega društva. Da so se Zahomčani na letošnjo sezono pripravili odlično, sta dokazala Pavel Erat in Franci VViegele, ki sta zasedla pri omenjenem tekmovanju 2. oz. 5. mesto.
Zmagal je nemški skakalec Hans Peter Pohl, ki je s skoki 62/61 m dosegel 228 točk, 2.
V nedeljo, dne 19. decembra 1982, se je v lepi dvorani glavne šole v Železni Kapli odvijalo 1. kolo 4. ekipnega prvenstva. Tega prvenstva so se udeležile le ekipe iz Sel in Obirja. Zmagal je Obir I, ki je premagal Obir II s 6:1, Sele II s 6:0 (W. O) ter Sele I s 6:4 ter tako dosegel 6 točk. Druga je postala ekipa Sele I s štirimi točkami, ki je ravno tako premagala Obir II s 6:1, Sele II s 6:0, a je v direktni tekmi proti Obirju I z veliko smole podlegla s 4:6. Kajti Zdravko O raže je v zadnji tekmi proti Vladimirju Smrtniku zgubil, čeprav je vodil z 19:11.
Končni rezultat:
1.	SŠK Obir I
2.	DSG Sele I
3.	SŠK Obir II
4.	DSG Sele II
18:5	6	točk
16:4	4	točke
8:12 2 točki 0:18 0 točk
Drugi del in obenem zaključek tega turnirja bo v nedeljo, dne 16. 1. 1983 v telovadnici glavne šole v Železni Kapli.
Edvard Kocbek
Ogenj
8.
Župnik je ujel njegove komaj vidne, vinjene kretnje. Zunaj je močno zagrmelo. Streslo ga je, megla se je večala, čas je hitel, njegova togost je postajala zagatna. Samota mu je postajala vedno hujša, resnični zoprnik se mu je začel vedno bolj oddaljevati.
Častnik je odložil cigareto in spregovoril z naravnejšim glasom: „Ali smem naravnost? Ne zamerite mi, spregovoril bom odkrito in vas prizadel. Zaman se trudite. “ Nagnil se je k duhovniku. „Vašega fanta ne more nihče rešiti, niti komandant. Vežejo ga stroga določila iz armadnega poveljstva. Nastal je preobrat v kaznovanju upornikov. Fant mora umreti. Ni nobene pomoči.“
Amona je v trenutku oblil pot. Hotel je nekaj reči, pa ni mogel. Napor ga je vrgel pokonci, da je podrl stol in se naglo sklonil za njim. Zagrabil je za klobuk, da bi odšel.
Italijan ga je zadržal z roko, ki jo je imel dolgo časa dvignjeno: „Počakajte, še nekaj vam moram reči! Samo za hip še počakajte! Sedite!" In ko je duhovnik nenavadno ubogljivo sedel, se je častnik še bolj nagnil proti njemu. Gledal ga je nekaj trenutkov, nato pa dejal: Judi jaz ga ne morem rešiti ..."
Gledala sta se v tišini, kakor da drug drugemu merita globino. Amon se je prvi premaknil, čutil je, da se je rešil neprijetnega čara: „Razumem, samo ne vem, zakaj to posebej poudarjate?"
Častnik je vzel cigareto znova v roke in potegnil dim vase. Hkrati je vstal, stopil počasi do okna in se vrnil. Dež je še vedno šumel. Prsti so mu drhteli:	Jato, ker preveč
vem . . . -“
Župnik se je presedel, kakor da bi v važnem trenutku zaslišal nemirno ali nejasno besedo. Postajal je nesrečen, pot do cilja je medlo izginjala, v udih je začutil svinec. Popravil je oča-
la in rekel: „Sleherna vednost obvezuje."
Italijan je potlačil ogorek, kakor da bi zatrl nekaj živega, in stisnil ustnice: „Hočem reči, da so tisti, ki preveč vedo, nesposobni ljubezni."
Amon ga je presenečen pogledal, v njem se je vžgala iskrica simpatije do uniformiranega tujca, vendar je bil oprezen. Dejal je: „Ljubezen ima razne oblike, ljubezen se skriva celo pod videzi. “
„Ne vem več, kaj naj bi ljubezen bila, vem le, da se vedno izprevrže v svoje nasprotje, “ je odgovoril tujec.
„Ponesrečena težnja po ljubezni povzroča celo največje zločine," je dejal duhovnik, „samo ne vem, zakaj mi to govorite."
„Ah,“ je vzkliknil častnik, „ko bi bil vsaj ponesrečena ljubezen! Kazen sem sam sebi! Toda ne mislite, da se opravičujem ali celo spovedujem.“ Skočil je pokonci, obšla ga je nenavadna jeza na samega sebe in takšno misel.
Amona je prestrašila bližina neznanega obupa. Njegova temna omama ga je vlekla nase kakor brezdanja globina, ni mogel več niti vstati niti nadaljevati razgovor. Zašel je v čar silne nesreče, občutil jo je določno kot nesrečno silo. Gledal je vinjenega človeka in vedel, da ga muči neizrekljiva muka. Slutil je njegovo stisko pred nasiljem, drugače si njegovega nenadnega vedenja ni mogel razložiti.
Ni ga hotel več prizadeti, zato je dejal prizanesljivo in dražljivo hkrati:
Jem, kdor mnogo doživi in spozna, ne govori rad o sebi."
„Dokler ga ne prisili," je vzkliknil častnik. „Mene je prisililo. Nikoli ne bi tega storil sam od sebe. Govorim, pa niti ne vem, kdo ste vi, niti kdo sem jaz."
Potegnil je listnico iz žepa in jo odprl. Iz nje je vzel pismo ter ga pomolil župniku: „Mama ne pozna mojega življenja, zato je molčala ob vseh mojih zlih dejanjih, danes pa mi piše nemirna in govori tako, kakor je Pilatu govorila žena: Ne imej nič s temi pravičniki, kajti veliko sem pretrpela v sanjah zaradi njih ..." Pomislil je in sklonil glavo, nato pa rekel: Jako se vse maščuje na majhni stvari! Dobro razumem glas . . . Odkupiti bi se moral, odkupiti za vse, kar sem zlega storil . . . Toda ne morem, nimam moči ..."
Na vrata je potrkalo. Častnik se je naglo dvignil, se opravičil Amonu in izginil iz sobe. Zunaj je bilo slišati nekaj časa korake in glasno govorjenje, nato so zvoki utihnili. Zadimljeni zrak je zazvenel od posebne tišine. Ob šipe je še vedno štropotal dež. Tišina je zvenela tako jasno, da se je Amon dvignil. Petrolejka je ob njem živahneje zaplapolala. Začel je hoditi po majhnem prostoru, ustavljal se je
in se zopet premaknil. Bil je poln nestrpnosti in zaupanja hkrati.
Nenadoma se je spomnil šolskih konferenc, ki se jih je v začetku in na koncu šolskega leta udeleževal v tej sobi. Tu je dražil upravitelja zaradi mladinskih.pesmi, ki jih je ta kdaj Pa kdaj priobčil. Tu je slišal za sklep, da gre Tone v mestne šole. V tej sobi je slišal prvi radio. Tu je slišal prvi pre-pir med Žgurjem in mladim učiteljem. Tu je presedel usodni veliki četrtek.
Občutek spreminjanja se mu je povrnil, tokrat je začutil, da se ne pregibljejo le meje, temveč ves svet. Vse umetne mirne točke, ki jih je človek s trudom in računom postavil v naravi in zgodovini, so se zamajale. Kar je podoživljal iz obširnih knjig, to je zdaj vedel naravnost in silovito: nobena zaščitna teorija ne more človeka dokončno obvarovati pred prvinsko silovitostjo zgodovine. Olajšan je začutil, da je že na drugi strani. Samo te meje se je bal, meje med zavarovanim in nezavarovanim življenjem.
Sedel je na stol. Ni vedel, da to spoznanje tako pomirja. Nekaj se je v njem širilo in ga sproščalo. Kako smo pozabili na to, je pomislil, manj vredni smo brez tega občutka, manj modri in manj človeški. Dočakal sem, si je dejal in se sklonil z dlanmi na obrazu kakor pred svetim in brezmejno močnim. Začela ga je navdajati no-
—==g
30. decembra 1982
naš tednik
radio-tv/7
Vemo, da naši bralci tudi radi poslušajo oddaje radia Ljubljana. Zato bomo skušali odslej redno opozoriti na nekatere od-daje, ki bi naše poslušalce gotovo zanimale. Upamo, da Vam s tem napravimo uslugo in Vam ;	ob • • ‘išar-	d/a
Radijska igra za otroke — Frane Puntar: LOV na rep (I. nagrada natečaja 82). (1. program,
8.07)
ižnična nedeljska reporta-
Vesele in tragikomične -e dogodivščine. Nekai
vščin .čred 0 let. ki s .
1
|j| AVS^&iJM
—	12.15 Novoletni koncert — 13.30 Smučarski skoki — 15.40 Poročila
—	15.45 Mednarodno srečanje ,,čarov-. ‘ v	— 16.30 Traviata
_ -	sen. — 19.10 P, ■
sir	20.00 G .	;
SOBOTA, 1. JANUAR:
Praznična oddaja uredništva otroškega programa. Deklica z vžigalicami — v. bistvu gre za ; skrajšani pionirski tednik, v ka- i
terem bomo predstavili pravljico Deklica z vžigalicami. Z nastopajočo Veroniko Drolc in avtorjem glasbe Borutom Lesjakom bomo tudi pokramljali ter spregovorili o načrtih pionirjev za leto 1983.(1. program, 8.07)
Praznična oddaja KUP: Ro-main Roland — Miklavž. Za
spodbudno razpoloženje v novo-
Novo leto v radiu Ljubljana
letnem popoldnevu smo si prizadevali najti modro in krepko besedo. Našli smo jo pri galskem junaku Miklavžu Breugno-nu, kakor ga je v svoji mojstrovini z enakim naslovom popisal Romain Rolland. Oddajo je pripravil France Vurnik.
(1. program, 17.05)
pravil Ivan Sivec. (1. program,
'red mikrofoni in občinstvom
. edvajali bomo melodije, ki m o jim radi prisluhnili (1. program, 17.05)
PONEDELJEK, 3. januar:
Praznična oddaja IPP — kljub težavam bi radi v tej novoletni oddaji pokazali optimistični pogled v novo leto. Pred mikrofon smo povabili ljudi iz neposredne proizvodnje, torej tistih, ki se s težavami srečujejo vsak dan. Pripravlja Nina Prešeren. (1. program, 10.05)
Praznična oddaja KUP — Nasmejte se, prosim! Za današnjo oddajo smo pripravili nekaj humoresk, ubranih še na novoletno razpoloženje, ter pri tem izbrali humoreske nekaterih znanih evropskih avtorjev (Al-phonse Allais, Slavvomir Mro-žek, Janusz Osenka in drugi), ki se bodo predstavili s svojimi humoreskami in domislicami. Oddajo je pripravil Branko Šo-men. (1. program, 17.05)
Petek, 31. decembra:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Pozabimo skrbi (igrajo: „Fantje iz Podjune")
Sobota, 1. januarja 83
07.05—07.35 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
Nedelja, 2. januarja:
07.05—07.35 Duhovna misel — Naj pesmica naša darilo vam bo.
Ponedeljek, 3. januarja:
14.10—15.00 Koroški obzornik — A.
Feinig: „Ena zvezda gori gre ...“ 16.00—16.15 M. Pototschnig: Divja jaga (slov. šolska oddaja za šolarje od 1.—5. šolske stopnje).
Torek, 4. januarja:
09.30—10.00 Land an der Drau — Dežela ob Dravi.
14.10—15.00 Koroški obzornik — Mladina poje — Otroci poslušajte!
Sreda, 5. januarja:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Za oddih in premislek.
Četrtek, 6. januarja:
07.05—07.35 Duhovna misel — Splet božičnih pesmi.
Va varnost. Komaj jo je čutil, tako oddaljena in vsemogočna je bila, javljala Se je globoko, v krvi in nagonih, v sPominih in slutnjah. Nekaj mogočne-9a in trajnega se je začelo odpirati v njegovi zavesti. Kakor da bi počasi 2ačelo predirati sonce skozi debele oblake, ga je prevzemala nenavadna naisel: vse je povezano, nič ni izgubljeno.
S hodnika je zaslišal šum, znova Se je oglasilo glasno, hitro govorjenje 'n }rdi koraki. Skozi duri se je vrnil dežurni častnik z bledim obrazom. Za dip je obstal pri durih, zdelo se je, da se hoče nasloniti nanje in nekaj važ-ne9a premisliti. Nato je dejal kratko in utrujeno: ..Oprostite, dolgo me ni bilo."
-Ali se je kaj zgodilo?"
Ob vprašanju se je častnik nemirno z9_anil in zamahnil z roko: „Za sedaj nič hudega! “
"Za sedaj?" se je začudil župnik in
vstal.
„ "Ah, vojaške zadeve," je rekel uastnik nemirno in se vrgel za pisal-dik- „ počakajte, še vedno dežuje ..."
Župnika je presekala slutnja, pogledal je častnika in mirno, skoraj krot-obsedel, kakor da bi se bal, da bo apasil nejasno spoznanje, ki ga je divje razveselilo. Človek pred njim mu j® Prihajal čudno blizu. Vedel je, da ®°sta morala skupno prenesti nekaj,
čemur ne poznata skupnega merila. Zazrl se je v njegovo olivno uniformo in pol drzno pol igrivo rekel:
„Niste končali svojega opravičevanja ..."
Italijana je v hipu krčevito zvilo, z naglo kretnjo se je zasmejal, da je sprožil živčen kašelj. Obraz se mu je skremžil, oči so se mu napolnile s solzami. Tako se branijo nesrečni ljudje, ko vidijo, da je vse zaman. Glas mu ni bil v skladu s smešnim krčem, ko se je davil: „Opravičeva-nja? 0 plemeniti duhovni mož, kakšen jasnovidec ste! “ Pri priči je vstal, si segel v lase ter si jih še bolj razmršil, glas mu je postal resen in zadržan: „Ne izzivajte me s svojo dobroto in pametjo ..."
Tudi Amon se je dvignil. Noga mu je butnila ob pisalnik in komaj se je ujel, da ni padel. Rekel je naglo: „Če hočete reči, da sva končala ..."
Uniformirani človek ga je prijel za roko in prebledel: ..Neroden sem, oprostite mi . . . Neusmiljen sem, ne morem drugače, ujet sem ..." Posadil ga je znova na stol in obstal nagnjen nadenj: »Oprostite, prosim vas, zelo vas prosim. Čas hiti, mudi se mi! Vse vam bom povedal. Ne smete me zapustiti!" Pogledal je na ročno uro in naglo nadaljeval: „Kakor nalašč ste prišli. Zdaj ne morete nikamor več ..."
(Dalje prihodnjič)
uiirie — 12.00 Mi - :
—	15.00 Nori iz laborja 4 Halo. spencer.— 17,05 Elek: mladenič — 18.00 Heinz Con rad s
—	19.00 lronimus — 19.30 Čas v sliki — 19.45 Kardinal Konig ob novem letu — 20.00 Omelette surprise
—	21.40 Hotel — 22.15 Dunaj — Budimpešta — 0.00 Ob novem letu
—	0.05 Pozor, mr. Dodd. — 1.40 Poročila.
SOBOTA, 1. januarja: 10.00 Tele-ski — 10.30 Zaklad v srebrnem jezeru — 12.15 25. novoletni koncert — 13.30 Intersport — turneja skakalcev — 15.30 Risanka — 15.45 Gospod in pes — 16.30 Risanka — 17.05 Dokumentacija o Rocky Mountains — 18.00 Preko mojih pota so letele bele vrane — 18.50 Ob
Preko mojih pota so letele črne vrane
FS 1, sobota, 1. januarja 1983, 18. uri
Film ne postavlja v ospredje slavnih koroških pisateljev in pesnikov Koroške, marveč dokazuje, da je Koroška dežela ostala svet lirike, ki je ostal ohranjen tudi starejši generaciji. Med drugim bomo videli in slišali tudi pesmi slovenske koroške pesnice Milke Hartmanove.
novem letu — 19.00 Avstrija v sliki
—	19.20 Zvezni predsednik ob novem letu — 19.30 Čas v sliki —
19.45	Šport — 20.15 Cirkus Krone
—	21.55 Šport — 22.10 Paul Simon special 23.05 Poročila.
NEDELJA, 2. januarja: 10.30 Te-leski — 11.00 ORF stereo koncert
—	15.20 Robin Hood — 16.45 Tobi in Tobija — 17.15 Muminsovi —
17.45	Klub seniorjev — 18.30 Mi —
19.00	Avstrija v.sliki — 19.25 Kristjan v času — 19.30 čas v sliki — 20.15 Nori hotel California — 21.55 Šport — 22.10 Glas islama — 22.15 Charlie Rivel — 22.55 Poročila.
PONEDELJEK, 3. januarja: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des —
9.30	Prosim Za mizo — 10.00 Tele-ski — 10.25 Frankie — 12.30 Pot snežnih gosi — 13.00 Poročila —
14.45	Nevesta v pripovedki — 16.10 Čevlji za step-ples — 17.00 Am, dam, des — 17.30 Pet prijateljev — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Fauna Canadiensis — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki
—	20.15 Šport ob ponedeljkih — 21.05 Profesionalci — 21.55 Večerni šport — 22.25 Poročila.
TOREK, 4. januarja: 9.00 Poročila
—	9.55 Slalom moških — 11.20 Veliki dogodki v balonu — 12.45 Poročila — 12.55 Interšport — turneja skakalcev — 16.00 Nevesta v pripovedki — 17.00 Am, dam, des — 17.25 Oddaja z miško — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Dick Turpin —
18.30	Mi — 19.00 Avstrija v sliki —
19.30	Čas v sliki — 20.15 O blaženost, biti še otrok — 21.00 Ludvik II
—	23.55 Poročila.
SREDA, 5. januarja: 9.00 Poročila
—	9.05 Oddaja z miško — 10.05 Telski — 10.35 Nori hotel California
—	12.15 Šport ob ponedeljkih —
13.00	Poročila — 15.00 Nevesta v pripovedki — 16.00 Velika pustolovščina — 17.00 Lutkovna predstava — 17.30 Čebelica Maja — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Policijska inšpekcija — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Chinatovvn — 22.20 Šport — 22.50 Dave Allen — 23.35 Poročila.
ČETRTEK, 6. januarja: 10.00 Te-leski — 10.30 Danny Kaye kot dirigent — 13.30 Blue Fin — 15.00 Nevesta v pripovedki — 16.00 Risanka
—	16.35 Rocky Mountains — 17.30 Sladka gora (Alois Hergouth prijatelju Kajetanu Koviču) — 18.00 Ti-
AUSTRUA
PETEK, 31. decembra: 13.35 Sto mojstrovin — 13.50 Družina Feuer-stein — 14.15 Narodna glasba — tekmovanje — 15.45 Lutkovni dnevi v Mistelbachu — 16.40 Vse o Hol-bornu — 17.10 Netopir — 19.30 Čas v sliki — 19.45 Kardinal Konig — 20.00 Frankie — 22.30 Liza Minelli
—	0.05 Silvestrovanje.
SOBOTA, 1. januarja: 14.45 Sto mojstrovin — 15.00 Polet kondorja
—	15.45 Risanke — 16.30 Camera
—	17.00 Rad povabim prijatelje — 18.30 Brezdomec — 19.20 Zvezni predsednik ob novem letu — 19.30 Čas v sliki — 19.45 Božični oratorij BWV 348 — 20.15 Hčer Ryana — 23.20 Vprašanja kristjana — 23.25 Kriminalka — 0.20 Poročila.
NEDELJA, 2. januarja: 14.30 Sto mojstrovin — 14.45 Zapoj z nami —
15.15	Vse ima svoj čas — 16.15 Risanke — 17.15 Camera — 17.45 Guinnesova knjiga rekordov — 18.30 Brezdomec — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Tedenski pregled —
20.15	Apnenec — 21.40 Božični oratorij BWV 248 — 22.10 Kriminalka
—	23.25 Sto mojstrovin — 23.35 Poročila.
PONEDELJEK, 3. januarja: 16.00 Sto mojstrovin — 16.15 Risanke — 16.45 Camera — 17.15 Guinessova knjiga rekordov — 18.00 Perspektive — 18.30 Brezdomec — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Družina Merian
—	21.05 Calcutta — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Movie, movie
—	0.05 Sto mojstrovin — 0.15 Poročila.
TOREK, 4. januarja: 15.00 Sto mojstrovin — 15.15 Risanke — 16.45 Camera — 17.15 Guinessova knjiga rekordov — 18.00 Orientacija
—	18.30 Brezdomec — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Kaj sem? — 21.03 Dallas — 21.50 Deset pred deseto
—	22.30 Club 2.
SREDA, 5. januarja: 16.00 Sto mojstrovin — 16.15 Risanke — 16.45 Camera — 17.15 Guinessova knjiga rekordov — 18.00 Dežela in ljudje — 18.30 Brezdomec — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Divje živali — 21.00 Kondor — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Mož brez živcev — 23.50 Sto mojstrovin — 0.00 Poročila.
ČETRTEK, 6. januarja: 12.40 Sto mojstrovin — 12.55 Intersport — turneja skakalcev — 15.30 Risanke
—	16.00 Šport — 17.00 Židovska družina — 17.40 Čarobna flavta za otroke — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Abraham a Santa Clara — 20.15 Pot v prostost — 21.45 Božični oratorij — 22.15 Čisto navadnega dne
—	0.05 Sto mojstrovin — 0.15 Poročila.
1
U LJUBLJANA
PETEK, 31. decembra: 10.00 Poročila — 10.05 TV v šoli — 17.15 Poročila — 17.20 Otroška TV — 17.50 Domači ansambli — 18.25 Obzornik — 18.40 Dedek mraz, izpolni nam željo — 19.30 TV D — 20.00 Jutri je novo leto — 20.10 Dober večer — 0.20 Od Triglava do Gevgelije — 1.15 Škorpijon ubija.
SOBOTA, 1. januarja 1983: 8.25 Poročila — 8.30 Risanke za novoletno dobro jutro — 8.40 Jan in Aman-da — 9.55 Kozlovska sodba v višnji gori — 10.45 Nenavadni pes čuvaj
Ki	0.35 Vince 'rumeno. —
. oles — 14.10 Poročilo	.15 Krik divjine — 15.40
G,;:,.. Galaksije — 17,05 Špor v le. .	— 48.05 Cvetje v jeseni —
18.55	'prezrite — 19.23 TV in radio nocoj — 19.30 TV D •— 20.00 Strel v temo — 21.40 Dober večer
PONEDELJEK, 3. januarja: 8.00 Poročila — 8.05 Loskitik in oblak
—	8.20 Arabela — 8.50 Povezave —
9.40	Nered v nebeški palači —
11.25	Pika nogavička — 12.10 Poročila — 12.15 Od Triglava do Gevgelije — 13.10 Novoletni disco — 14.30 Sovjetski cirkus — 15.30 Jezdeci z zahoda — 16.50 Mojstri moči
—	17.20 Štiri milijarde v vesolju — 18.20 Cvetje v jeseni — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TV D — 20.00 Smrad opera — 21.25 Kulturne diagonale — 22.25 Poročila.
TOREK, 4. januarja: 9.50 Propagandna oddaja — 9.55 Slalom za moške — 12.55 Slalom za moške — 16.35 Poročila — 16.40 Loskitik in oblak — 17.05 Slalom za moške —
18.25	Severnoprimorski obzornik —
18.40	Pisani svet — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 20.00 Sinovi in ljubimci — 20.55 Aktualno
SREDA, 5. januarja: 10.00 Poročila — 10.05 TV v šoli — 17.35 Poročila — 17.40 Ciciban, dober dan —
17.55	Niške zborovske slovesnosti
—	18.25 Celjski obzornik — 18.40 Mostovi — 19.24 TV in radio nocoj
—	19.30 TVD —- 20.00 Film tedna: Nedelja in Šibila
ČETRTEK, 6. januarja: 10.00 Poročila — 10.05 TV v šoli — 16.05 Poročila — 16.10 Vesolje — 17.15 Smučarski skoki — 18.25 Podravski obzornik — 18.40 čas, ki živi — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 20.00 Tednik — 21.00 Zvoki godal — 21.20 Miniature
LJUBLJANA
PETEK, 31. decembra: 17.45 Test
—	18.00 Risanke za otroke — 19.15 Program LJ 1 — 19.30 TVD — 20.00 Butalci — 21.05 Vince rumeno — 21.35 Zaljubljeni Blume — 23.30 Novoletni disco — 00.50 Vključitev v I. program TV Ljubljana ali TV Zagreb I.
SOBOTA, 1. januarja: 15.45 Test
—	16.00 Izbor iz novoletnih sporedov TV Beograd in TV Zagreb — 19.30 TVD — 20.00 Mala Floramy
—	22.20 Poročila — 22.25 Resna glasba.
NEDELJA, 2. januarja: 15.00 Zlato iz globin — 16.00 Iz novoletnega sporeda — 19.30 TVD — 20.00 Obarvana svetloba — 22.00 Zabava vas shpressa Gashi — 22.30 Super-moški.
PONEDELJEK, 3. januarja: 15.00 Iz novoletnega sporeda — 17.00 Nobelovci — 17.45 Iz novoletnega sporeda — 19.30 TVD — 20.00 Yves Montand v olympiji — 21.35 Poročila — 21.40 Romska glasba.
TOREK, 4. januarja: 15.50 TVD — 16.10 Suncokrili — 16.40 P J v košarki Jugoplastika : Gibona — 18.15 Branje — 18.45 Telestart 81 — 19.30 TVD — 20.00 Narodna glasba
—	20.35 Dvoje neustrašnih — 21.20 Zagrebška panorama — 21.35 En avtor, en film.
SREDA, 5. januarja: 17.25 TVD —
17.45	Gusarji kapitana Cooka — 18.15 Izobraževalna oddaja — 18.45 Praznični dnevi slovenske folklore
—	19.30 TVD — 20.00 Življenje je množični pojav.
ČETRTEK, 6. januarja: 17.45 Učitelj — 18.15 Prehrana v naravi —
18.45	Veliki mali svet — 19.30 TVD
—	20.00 Filoktet — 21.15 Ali se med seboj dovolj poznamo — 22.00 Zagrebška panorama.
januar
Še preden je mogel oddati svojo službo novoizvoljenemu škofu dr. Kapellariju, je na dan novega leta umrl krški škof ddr. Jožef Kčstner. Škofijo je vodil 36 let.
21. 1.:
„Wagner priznava, da ni uspel s sosveti," tako dr. Grilc v NT. VVagner je namreč v svojem radijskem govoru dejal, da „bo treba o tem razmišljati, ali naj Slovencem vsiljujemo nekaj, česar sami nočejo." Tedaj se je VVagner sam vprašal, če so sosveti sploh potrebni. Danes pa...
22. 1.:
Letošnjo — tretjo — Tischler-jevo nagrado je prejel učitelj, duhovnik in narodopisec dvor. svet. dr. Pavle Zablatnik.
februar
18. 2.:
Zvezni minister za zunanje zadeve Pahr je imenoval dr. Zdravka Inzka za novega tiskovnega in kulturnega atašeja avstrijskega veleposlaništva v Beogradu.
25. 2.:
Demokratična javnost se ni dala spoditi v kozji rog in odločno podprla Kukovico oz. dvojezične napise v Žitrajski šoli. Kukovico so podprli tudi sekretarji avstrijskega zveznega kanclerja Petritsch, Holzer in Sedlaczek.
28. 2.:
V Ljubljani je umrl znanstvenik in velik prijatelj koroških Slovencev dr. Lojze Ude.
marec
5. in 6. 3.:
Koroški Slovenci smo bili v središču vseslovenske javnosti: v ljubljanskem Cankarjevem domu je bila prireditev „Rož, Podjuna, Žila", ki jo je ljubljanska televizija prenašala v živo.
7. 3.:
Osrednji koncert KKZ „Koroška poje" je bil tokrat posvečen Milki Hartmanovi. Mdr. sta bila
navzoča tudi škofa Kapellari in Šuštar.
5. do 14. 3.:
Božanski izobraževalni teden je bil letos brezdvomno najbolj uspešni v sedemletni „zgodovi-ni“ te ustanove. Predaval je
Avbelj, ki je že teden prej v pogovoru z zastopniki slovenskih osrednjih organizacij poudaril, da morajo dobrososedski odnosi prispevati k uresničitvi člena 7. Dr. Kirchschlagerja je na obisku v SFRJ spremljal tudi zastopnik NT.
18. 4.:
Na spominski slovesnosti ob 40-letnici izgnanstva in upora je govoril tudi deželni glavar VVagner. Njegov govor je bil pravi udarec v obraz žrtev nacizma: mdr. je zanikal delež, ki so ga doprinesli slovenski uporniki k osvoboditvi Avstrije. Občinstvo ga je izžvižgalo.
25. 4.:
Pri Peršmanu so odprli muzej narodnega odpora. Posebno velik odmev je žel govor predsednika N S KS, dr. Matevža Grilca. VVagner in KTZ sta reagirala zelo živčno in agresivno, hkrati pa dokazala, da zastopata politiko KHD.
Maja letos je Slovenska gimnazija obhajala 25. jubilej.
mdr. tudi svetovnoznani psiho-somatik univ. prof. dr. Erwin Ringel.
27.	3.:
V Brucku/Mur so se koroški Slovenci srečali s predstavniki ostalih manjšin v Avstriji.
28.	3.:
Zvezni predsednik dr. Kirch-schlager je obiskal Dom v Tinjah in Sele. V Selah je bil uradno in se je pogovarjal s predsednikoma obeh osrednjih političnih organizacij, ki sta mu izročila tudi peticijo.
april
3. 3.:
V Ukvah so se srečali zastopniki N S KS, KKZ in Slovenske skupnosti.
12. do 14. 4.:
Zvezni predsednik dr. Kirch-schlager je bil na državnem obisku v Jugoslaviji. Dr. Kirch-schlager je poudaril, da je treba ustvariti ugodnejše pogoje za razvoj manjšin v Avstriji. Jasno stališče je zavzel predsednik predsedstva SR Slovenije Viktor
Denar, ki so ga darovali bralci NT je izročil predsedniku SAK, Gutovniku,
dr. Matevž Grilc.
V Tinjah so prijatelji in znanci slavili 70. življenjski jubilej Vinka Zaletela.
maj
8. 5.:
Ob 80-letnici rojstva pokojnega dr. Tischlerja sta NSKS in KKZ vabila na spominsko svečanost, ki je bila v Tinjah. Škof Kapellari je bral spominsko mašo, govor pa sta imela dr. Grilc in dr. Vospernik.
14. 5.:
Manjšine v Avstriji so na tiskovni konferenci seznanile novinarje o svojem položaju. V ospredju je bila kanclerjeva odpoved razgovorov s koroškimi Slovenci.
16. 5.:
Na Radišah je bil občni zbor ZSO. Novi predsednik je postal dipl. inž. VVieser, dr. Zvvitter pa je medtem postal vodja koordinacijskega biroja manjšin v Avstriji. V noči pred občnim zborom pa so znani in obsojeni nemški dijaki premazali Slovensko gimnazijo v „Konzentra-tionslager".
21- 5.:
Umrl je, st3r~9§to1§tj^fiaeMpe priljubljeni sefeki 'župnik Alojfcij
c:>c 5/
Kolodvorska akcija KDZ: policija je ravnala baje kot „nemški angelček“.
Vavti: duhovnik je bil 71 let, 63 let pa je pastiroval v Selah.
29. in 30. 5.:
Po 50 letih so na Kostanjah domači igralci uprizorili spet Drabosnjakov Pasijon. Prireditvi sta bili zelo uspešni, morali so jo še enkrat ponoviti (20. 6.).
junij:
11. 4.:
Mohorjeva družba je ob 130-letnici priredila zanimiv simpozij.
13. 6.
Tudi letošnje srečanje vižar-jev v Selah je bilo prijetno, luštno in uspešno.
julij:
13. 7.
Prelat Aleš Zechner je praznoval svojo 80-letnico. Mdr. sta
Po smrti škofa ddr. Kostnerja je bil posvečen za naslednika dr. Kapellari.
mu čestitala tudi dr. Grilc (za NSKS) in Lovro Kašelj (KKZ).
4. 7./11. 7.:
Pepej Marketz in Stanko Olip sta zapela v Št. Lipšu oz. Selah novo mašo.
10. 7.:
Dunajski Madrigalchor ni smel peti v Pliberškem Grenz-landheimu: Dunajčane so namreč povabili Slovenci.
avugst:
15. 8.:
V beljaški bolnici je umrl Franc Mertel, Oje na Zgornjem Bregu pri Brnci ter soustanovitelj NSKS.
oktober:
6. 10.:
Predsednik SZDL Franc Šetinc je obiskal koroške Slovence, mdr. NSKS in Mohorjevo družbo.
21. 10.:
Dr. Grilc je zavzel v NT daljše in jasno stališče glede zadnjih gospodarskopolitičnih ukrepov beograjske vlade, zaradi katerih trpi predvsem tudi maloobmejni promet.
november:
5. 11.:
ALČ je imela svoj ustanovni občni zbor ter sklenila resolucijo v prid narodnostnim manjšinam v Avstriji. Klub slovenskih občinskih odbornikov: „AL lahko računa z našo simpatijo."
december:
1.12.:
Thomas Pluch, avtor filma „Vas ob meji" je na povabilo NT in MD diskutiral v Celovcu o svojem filmu. Obisk je bil zelo dober.
9. 12.:
Razgovori med koroškimi Slovenci in predsedniki tristran-karskega pakta so bili žalostni. Dr. Grilc: „Tako neplodnega razgovora še nisem doživel."
18. 12.:
Občni zbor je dokazal povezanost naših ljudi z našim vodstvom. Posebno razveseljiva je bila udeležba; diskusija je bila živahna in slišati je bilo tudi nekaj zdravih kritičnih prispevkov.
Družinsko petje — prireditev KKZ — je tudi letos privabilo veliko število nastopajočih in poslušalcev.