Natisov 15.000. "91 l;«rc" izhaja vsaki datiran * dnevom plednje nedelje. itnina velja za Av-grsko: za celo Ijkrgne, za pol in lela razmemo; I Nemčijo stane za (•leto 5 kron, za jieriko pa 6 kron; go inozemstvo se i naročnino z ožina visokost post-. Naročnino je pla-Sti naprej. Posamezne ivilke se prodajajo po 6 vin. tdništvo in uprav-j^^Bftvo se nahajata v ^^Htaju, gledališko po-^^B sloijc Slev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni Odgovorno. Cenu oznanil (inscratov) je za celo stran K 64, za »/. strani K 32, za »/. strani K 16, za •/• strani K 8, za »/„ strani K 4, za '/». strani K 2, za >/•« strani KI. — Pri večkratnem oznanita se cena primerno zniža. Stev. 25. V Ptuju v nedeljo dne 21, junija 1908. IX. letnik. In zopet vprašamo! Pravijo, da ima ptica Štravs neko čudno ivado: kadar bo jo zasleduje, takrat beži in ži in ko ne ve Teč izhoda, skrije glavo t peptic« pač misli, da ae jo ne vidi, ker ona ama sovražnika ne vidi . . . Iatotako navado naSi prvaški zagriženci. V tujem taboru Jijo hitro vse napake. Ako napravi kakšni na-tdnjak lnmparijo, potem kričijo takoj: Takšni ,Štajercijanci"! Kar se slabega zgodi, je sploh .Stajetc" kriv in s čudovito spretnostjo »jo prvaki in klerikalci celo za grehe svojih ašev nas vdgovorno delati. Vse drugačna je stvar, kadar se zgodi v vaških vrstah kakšni zločin. Takrat molčjo rikalni kakor narodnjaški listi. Mislijo si pač: bralci berejo le .Fibpos" ah .Domovino" zato — molčimo! Potem ne bodejo izvedeli, je tudi v vrstah tercijalov in narodnjakov volj imeti . . . Mi na ta način ne bode šlo naprej! Kdor !i, ako se mu kaj očita, ta je s tem svojo rivdo priznal. In mi, — to nam naj verujejo naši dragi sovražniki! — mi bodemo toliko čaia ponavljali svoje trditve, dokler m nas p r e d t o d n i j o ne p r i s i 1 i do dokaza resnice ali pa dokler prvašfco časopisje samo ne prizna lopovščine svojih pristašev! Za danes vprašamo tedaj iz novega : 1. Kaj je z .računskimi napakami" župana Kobentarja v sv. Jakobu v Rožni dolini ? Kaj je s tamošnjo posojilnico ? Ali se je k r a d 1 o ali ne ? Holah, župnik Ražun, ven; z odgovorom! 2. Kaj je z denarnimi zmešnjavami prvaškega župana Brenčiča v Mezgovco ? Na dan z resnico! 3. Kako to, da občani v sv. Lovrencu si. g. ne zahtevajo vsi kot en mož, da odstopi njih predstojnik Horvat, ki ne ve razlike med .mojim" in .tvojim" ? Zakaj veterani, c. k r. veterani, ne naženejo tega načelnika, ko vendar dela sramoto njih črno-rumeni zastavi? 4. Zakaj prvaški listi molčijo o poneverjenju občinskega denarja v Polancih pri Polensaku? Ali je ljudstvo res samo zato tu, da zbira denarje skupaj, katere potem brezvestni klerikalci pokradejo? 5. Kaj je s posojilnico v Šoštanju in zakaj jo je popihal prvaški dr. Mayer iz Šoštanja? Ali je prvak Vošnjak že svoje dolgove posojilnici poplačal? Ali ni denar vložnikov še vedno v nevarnosti ? Zakaj ae ni izplačalo tistim vložnikom, ki ao to zahtevali, vloge nazaj ? Ven z barvo! 6. Zakaj ni trboveljski ,bivši sultan Roš tožil, ko mu je naš list vse mogoče zločine in lnmparije očital ? Zakaj je molčal kot grob ? Zato, ker je bilo vse rea, kaj-ne? 7. Zakaj se ne očisti župnik Vnrkelc v Dobju pri Planini svojih rok, ko se mu je vendar v našem časopisu dokazalo, da je zahibtno na nekega človeka streljal, ila je lagal in ljudem tisočake izciganil ? To niso malenkostna očitanja ! Torej, dolgojezični Vurkelc, zakaj ne tožiš in ne odgovoril niti beaedice? 8. Zakaj ne odgovarja žnpnik Ogrizek v Dramljah našim trditvam? S tem da imenuje naše dopisnike norce, Še ni ničesar storil in dokazal! 9. Zakaj se dr. Ploj ne očisti oaebnih napadov in ne toži tiste svoje sorodnike, ki bo mu očitali gotove grehe ? Zakaj ? 10. Zakaj ne toži dr. Benko Cvenkanič zaradi očitanja o previsokih računih, ki je bilo citati v .,Štajercu" ? Zakaj ne teži njegova banda v Brežicah, od katere ima vsak svoj madež ? 11. Kaj je z župnikom Kečekom v Sto-picah? Ali ima njegova Ana Cebin že zdravo nogo? 12. Kako to, da se branijo klerikalci dete-morilke Krefelj iz Vurmberka, ko je vendar vsemu svetu znano, da je bila huda tercijalka ? 13 Zakaj je moral urednik ,.Narodnega lista" pesnik Vekoslavček Špindler svoje nesramne laži proti oskibnikn g. Flucherju preklicati in milo za odpuščanje prositi? Zakaj „Narodni list" o temu nič ne poroča ? 14. Zakaj so bili „FihpoB" v zadnjem času 5-krat, „Slovenec" 10-krat, ..Domovina večkrat zaradi častikraje toženi ? Ali je to pošteno časopisje? Ali je to izraz javnega mnenja? Povejte 1 Zakaj, zakaj ? ... Napisali bi lahko š e petnajst vprašanj in še več! Storili bodemo to tudi prihodnjič! Kajti mi in z nami vso pošteno ljudstvo zahtevamo odgovor, da se na Slovenskem »tre moč laži... Vsa dežela je osramočena zaradi teh ljudi! Torej izbacnimo slabo jaboljko, da ne pričnejo i dobra jaboljka gniti. ..Ven z resnico^! Politični pregled. Stoletnica domobrancev. Na binkoštni pon-delek je bilo 100 let, odkar se je ustanovila avstrijska domobramba (Landwehr). Po v Pres« burgu sklenjenem miru izdelal je nadvojvoda Kari načrt ta okrepčanje vojne moči naše države. Ustanovil je nekaki drngi .Aufgebot", za katerega se je porabilo izjlužene kapitulante, manj zmožne in začasno oproščene od 18. do 45. leta. Najprve se je to le v nemških deželah zgodilo, potem pa tndi v Galic ji. Namen »Land-wehra" je bila v prvi vrsti obramba v notranjem deželnih mej. V bojih proti Napoleonu pa se je deželna bramba posebno odlikovala. Postala je torej potreba, da se jo pusti bojevati tndi na tuji zemlji. Od tega časa sem bo se borili vojaki „Landwehra" na Nemškem in so prišli z po- Pri „grobian-birtu". n. Na večer smo imeli nekaj veselice in zato imo bili dtugo jutro malo trudni. Spenglar Grega je imel presneto male oči in je dejal: „Naj dane« jem ali pijem, kar hočem, delo mi ne diši!" — »Kar je, to je", je odgovoril ključar, ,dekle, zakaj jokaš?" — Draksler je bil hripav, kakor da bi ga fantje zopet dve uri daleč podili in krčmar Juri je atal enkrat na eni, potem na drugi nogi, kakor štorklja, kadar žabe lovi. Da bi bolnike od pondelka malo ozdravil, vprašal sem: .Ali veste, kaj je hitrost?" — ,No", meni Jurček, .ako pride naša počasna kelnerica v pol uri iz sobe v kuhinjo." — »Ne", odgovori .luftbalon" Miha; hitrost je, ako pljuneš iz prvega stoka in letiš tako hitro doli, da ti pade pljunek na nos". — »Tudi ne", zavpije trebuhaBti žnidar Kum; .hitrost je, ako tako hitro okoli drevesa letiš, da sam sebe v zadnjico brcneš"... In zasmejali smo ae, da bo •e Spe tresle in je pričel Jarjev maček ferda-mensko cviliti. Krčmarica pomiri muceljna, naš prijatelj Pir ali Hir ali Pir ali kako ae že piše, pa se popraska za ušesa in vpraša: ,No, ko ste že tako presneto kunštni, pa povejte kaj je domišljija ?" — „Ako misli naš krčmar, da je njegovo vino poceni", zakriči draksler a svojim telečjim basom. Ali Pir Hir Fir ga zavrne in pravi: „Ne, domišljija je, ako zleze žnidar Kum na peč, vzame metljo med noge in misli, da je repata zvezda"... In zopet je zagromel smeh, zopet so se šipe treBle, maček pa ni zacvilil, ker je bi! že na strehi in hodil po potih skrivne ljubezni. Pomiril sem našega „cukerpekarja';, ki bi od smeha skoraj krč dobil in mu priporočal kozarec vode. Ali mož trdi, da mu voda škoduje, Češ da voda niti t škornju dobra ni. „Eakrat aem vodo pil", je dejal, „iu še takrat mi ni dobro storila. Bil sem pri vojakih in malo je bilo tako fejst kanonirjev kakor jaz. No piUel je dan cesarske parade na Schmelzi na Dunaja. Ne vem kako to, ali zutraj sem vodo pil. Šest ur Brno sedeli potem na konju in ko domu pridem, opazim, da aem v aedlu nekaj storil, kar delajo drogi ljudje po navadi v skriti kamrici ali pa za grmovjem. In vse to je voda kriva!'1 Obžalovali smo tega mučenika ceaarake parade in mu napili. Medtem priaopiha v sobo Pepe, večni , jung-ksel" in zavpije: „Ali že veate kaj novega?" Vri amo zavpili kakor iz enega grla: „Ne!'; Edino jaz aem natihoma zašepetal: „Novo je, da Juri danes še nobenemu ni kakšno grobost povedal". Ali Pepe je to preslišal in je pričel pripovedovati: „$aj poznate basista bande iz sosednega mesta ? No, temu basistu bo je včeraj pri koncertu nekaj strašnega zgodilo. Eden godcev mu je dal namreč v bas-goale živo zeleno Žabico. Ko je pričel basist godeti, ragljala je žaba vsa prestrašena. Nobeden ni vedel, od kje pride to ragljanje. Iskali so in iskali in po dolgem iskanja so našli žabo, ki je tako žalostno gledala" — ,,Kakor naš krčmar pri prazni hiši", dostavi nekdo. „No", pravi žnidar Rum „muzikantom se večkrat kaj hudega zgodi. Kakor zuano, ao igrali naši „veaeli bratci" pred kratkem dve uri od mesta pri neki poroki. Pili bo in igrali in pili celo noč, kajti muzikantovski želodec nima dna, kakor farška malha. Proti jutru so odkorakali b svojimi inštrumenti domu. Pijani niso bili, ali trezni tudi ne. Ravno zjutraj je bilo in pot je sicer široka, ali za ..vesele bratce" še preozka. Kar nakrat jih areča po- linopra oval, i gamno armado do Pariaa. Takrat je imela „Laadwehr" dolge sire suknje 8 po kronovinah različnimi znaki, bele hlače, lorski klobuk, puško in veliki bajonet. Leta 1851 se je te batajlone razpustilo. Ali leta 1866 se je zopet Čutilo njih potrebo in tako ja bila ..Lindwahr" 13. maja 1869 iz novega ustanovljena. DaneR ne zaostaja v nobenem oziru za armado. 0 davku na žganje. Finančni minister je predložil državni zbornici postavni načrt glede davka na žganje. Po temu načrtu se bode zvišal davek na žganje s 1. septembrom od 90 vinarjev pri litru alkohola na 1 krono 40 vin. in pri ekskoutingentnemu žganju od 1 K 10 v. na 1 K 64 vin. Za žganje, ki je s 1. septembrom 1908 že v prometu, znašalo bode zvišanje davka 50 vin. pri litru alkohola, S tem zvišanjem davka pridobila bode vlada leta 1908 kakih 12 milijonov, vsako leto naprej pa okroglo 37 milijonev kron. 3 četrtine tega denarja se bode oddalo deželam, katerih finančne razmere bo grozno slab?. Nova postava odpravi t. z. pri-Btojbino za denaturacijo in uredi razdelitev kontingenta na ta način, da pospešuje mala podjetja. Slično postavo nameravajo uresničiti tudi na Ogrskem. Tudi določa ta postava prostost osebno-dohodninskega davka od doklad ter znižanje mere zemljiškega davka za 15% in hišno-ciožaega ter hišno-razrednega davka za 12'/i% Angleške barke v Trstu. Angleška srednjo-morska eskadra pride 1. julija v Trst. Do 6. julija ostanejo vojne ladje, do 12. julija pa križance v Trstu. Dopisi. Sv. Peter Medvedovo selo. Drag' .Štajerci'' Naznanjam Ti, da se v naši fari vsi prisrčno veselimo prihoda milostljirega knezoškofa, kateri pridejo v kratkem k nam sv. birmo deliti. Manj veseli smo seveda dragih priprav, katere v pretežni večini z škofom ia birmo nimajo nič ■kupnega. Naš župnik ima čisto posebne talente, z sladkimi besedami vbogim ljudem zadnji krajcar i*gnliti ia smemo trditi, da stari župnik v f desetih letih ni toliko sfehtal, kakor naš dični Gomilšek tekom enega leta. Cs vpoštevamo, da je v naši fari toča tako strašansko veliko škodo napravila in se vkljub temu od nas tirja, da plačamo za farovška popravila 123% doklade k davku, samo za to da naš „noubl gospaudek" dobijo moderne .Grazer-okne' in lepo stranišče, fino zmalane sobe na naše stroške, ter se sedaj ubogim revam, katere vsled primanjkanja grošov ne morejo plačati, z tožbo grozi, si pač lahko nadejamo da milostljivi g. knezoškof ne bodo imeli Bog si g« vedi kako veselje nad farovškimi popravili. Dobili bodo vtis da so se pri mešanju „morta" namesto vode rabile solze ubogih pla-čujoč h kmetov, kočarjev in njih lačne dece. Z veseljem bi bili plačali potrebna cerkvena popravila in smo tudi radi pripravljeni po zmož- • nos ti vsako leto prispevati za olepšanje božje hiše, nikakor se pa nam ne dopade, da služabnik v Betlehemskih jaslicah rojenega trpina Jezusa sestnik Urban, znan po svoji moči, s katero bi pobil tudi kočevskega medreda. „Ali ste kaj žejni?" jih vpraša. Fiautiit, suh in tanek kakor jesenski komar, je pokimal. In Drban odpelje celo bando v svojo klet. Tam vzame pol-literski kozarec in debelo palico. V kozarec je godcam vina natočil, s palico pa je vsakega po grbi telebnil, kdor ni vina spil. Io pili so, najprve radi, potem prisiljeni, končno pa zaradi palice. Pili so, dokler niso vsi po tleh ležali kakor muhe na limanem papirju. Le komarju podobni flautist se je skril za sod in je baje drugi dan druge spodnje hlače rabil. Urban pa je zaklenil klet in odšel. Proti večeru pride domača dekla, odklene in hoče natočiti vina. Skoraj bi is kože akočila, ko je vidla ,,vedele brate" na tleh ležati. Mislila je da so roparji in tekla po pomoč. In prišli so s poleni, sekirami, starimi puškami, koli ter našli vboge Urbanove žrtve. Od tega časa ne moreš nobenega „ veselega bratca" več v klet spraviti"... Povedali so še marsikatero. Ali jaz sem šel domu, kajti vedel sem, da je žena knedeljne ■kuhala. In knedeljna imam raje kot petsto dolga. .. (Prihodnji« naprej.) Kristusa, kateri je itak mastno plačan, z&hteva da mu mi zadolženi in nesrečni farani moramo plačati nepotrebna farovška popravila; tako bi se n. pr. okna še zdržala 50 let. G. Gomilšek, ali ste več nego gg. dekana v Sonarji in Rogatcu ? Tisti farovži gotovo niso boljši, kakor je naš bil, in vendar stanujeta višja duhovnika, katera sta že kaj več poiskusila, nego Vi, čisto zadovoljno v njih. Kakor slišimo, bodeta nas prihodnjo leto zopet iznenadili z novim .ruštom" na f*rovžu; pri tej priliki menite menda na streho postaviti simbole Vaših prepotrebnih društev, tako n. pr. dekle na zibeljki, fanta z nožem, birskega tro-gerja z praznim žakljom, Leniko z našim vulgo Egiptovskim Jožekom, veliki Šparovec za .kmečko zvezo" itd. Pa to Vam povemo: za neumnosti naj plačajo ubogi neumneži, — mi naprednjaki se bodemo zoperstavili! m Iz Meretinc. Dragi nam .Stajerc", že dolgo nisi prinesel nobenih novic od naše občine, pa vendar priredi sedaj prostorček, da poživiš in ozdraviš naše prvaške očete, kateri imajo pri nas občinsko komando v roki. Posebno naš I. očka Širna je tako zbolel na svoji glavi, da ni mogel dne 1. maja 1908. podpisati .Peusious-Quittunge" nekemu c. kr. uslužbencu za tistih par krravih krajcarjev. Takrat smo ga morali dati takoj zdravniku; kakor hitro je sprejel naš očka Suma zdravilo od c. kr. oblasti in od g. dr. Plachki bil je takoj zopet popolnoma zdrav, da je tedaj zopet mogel vse podpisati in storiti to, kar je njegova dolžnost ter je moral biti takoj oblasti pokoren. Za seboj v svoji komandi pa še ima naš očka nekatere drage prvaške očete, kateri se malo brigajo za potrebne občinske reči, kar je njih dolžnost. Oni ae le samo pečajo in potegujejo za svojega sedlarskega mojstra, s katerim ima sodnija vedno zadosti dela in kateri dela po občini nemir in sovraštvo- S takimi rečmi se pečajo naši vrli očetje. Zato bo najbrž še tre-balo nekaterim našim očetom, poslati tudi nekaj zdravila, da bodejo potem ozdravili in spoznali, kar zahteva postava iu oblast, ker ako se ne boste zanaprej držali in ravnali po postavah, vas bodemo že postav .raaSiIi»iu vam postavno tako lepo zagodli, da boste petem nadalje vsi zdravi in po pravem p6tu vodili svojo komando tako, kakor delajo naprednjaki. Dobje pri Planini. Da ne bo nihče mogel reči, da piše .Stajerc" neresnico, zato povemo, da Tonček šnopsa neče vsakemu dati, ne tobaka. Najbrž je Vurkelc šnops žegoal in žegen ni za vsakega; le katoliški ljudje se ga smejo napiti, da merijo cesto. Župnik je postal za pijance tako navdušen, da jim kliče živijo, če jih na cesti sreča. Pijani morajo biti seveda na katolški podlagi. Ljudje že dolgo pravijo, da spravljajo duhovniki drugo vero gor, staro pa dol in tudi v Dobjem je tako od tistega časa, ko so dobili Vurkelca. Ko je hodil Župnik s svojimi mašetarji agitirat za volitve, so nekateri lagali ljudem: nadučitelja ne smete voliti, drugače bo dal postaviti v Dobjem novo nemško šolo. Taki norci, ki so to govorili, se morajo prej učiti še iz začetnice in deset bsžjih zapovedi iz malega katekizma in tisti, ki te oslarije verjamejo tudi; za pametne ljudi pa nemščina ni nič hudega. §9 Tonček in Ljubo-slava, ki sta tako goreča Slovenca, tolčeta rada nemščino; pa bog ve kako 1 Tonček se iz same navdušenosti neče več imenovati Anton Teržan ampak Zvonomir. Ce bo hotel prav pisati, bo že moral zapisati Zvonimir; po domače pa Binglbangl. Pa z bogom Bmglbangl Teržan 1 Župnik bo pa moral, namesto da obrekuje, svoje ljudi podučiti, kako se naj vedejo, če nesejo mrliča pokapat. Ko zmoli župnik z organistom pred cerkvijo molitve, pa letita proti pokopališču, kakor da bi šla zadnji dan pooblastila za volitve podpisovat. Ljudje pa se mešajo sem-tnrtje in namesto da bi šli a križem naprej, ga nosijo zadaj. Ta nered je že več let; treba bo več prave pobožnosti, pa manj politike. Cirkovcs. Veseli Binkošcni prazniki so mi-noli, in hvala Bogu, tudi dež je nekoliko zemljo pokrepčal. Hodili smo v cerkev k sv. maši in tudi božjo besedo poslušat, ktero so naš g. župnik lepo razlagali v nedeljo in pondelek. Kaj so nam pa g. kaplan M. Zorko razlagali ? Morabiti si bodete mislili, da o sv. duhu, ker se je ravno obhajal praznik prihoda sv. duha. 0, naš kaplan že zna vse kaj druzega 1 V ne- ibnc šo' jati ael sv< ,ti ii oje i 903, ika Križ M j je r da del jo se je slišalo več govorov ali malobožj sede, ker tiste naš kaplan noče povedati. samo šimfi-; in zmerja ljudi pa še celo psov cerkvi pri miru ne pusti. Se od psov nam kaplan pripoveduje, pa to morda le zato, ga sam ima kot svojega najboljšega prija Z njim občuje, z njim poseduje, z njim se i[ haja, in tudi poapava v eni sobi s svojim štiri: gatim vitezem. Kaj pa so v pondelek razlagifij kaj mislite kteri niste slišali ? Božje beeede os kaj pa? Oj naš kaplan Mslhijor Zorko zna w|niieBa kaj druzega; zmislil si je posebne četiri vrste ill PreteI od treh je bilo razlaganje skoro eno uro, in jt"? prišteval ljudi ene v prvo, droge v drago, in te _-tretje v tretjo vrsto. Od četrte pa ni hote! poj P . vedat, ker je morabit kaplan sam v nje ali ptl T n.'( v vseh četirih. In nazadnje so pa še od šintarjs I T,eJ povedali in tudi rekli: če kdo ne da zbirce tH polni meri duhovniku, naj gre na zadnjo aro« tudi po šintarja in potem pa .Amen" ! Taka je bila pridiga na binkoštne praznike, celo šinterji nam želi na zadnjo uro. Ali je to duhovnik, pravi kaplan ? Ne, on se ne briga dosti zato, ker on bi raje greh podpiral ia tudi še nagovsrk že očitno na greh ; med pričami je rekel pri] neki priložnosti enomu možu St. A ki je na prostov. požarne brambe, da je njemu ljnbSe, ] da gre na dan požarni so v (Bezirkstag) k soeedo svinjo krasti, mu lažje odpusti, kot pa če bi poleg društva bil. Kaj porečete sedaj k temo? Če sam kaplan reče, da mu je ljubša tatvina, ko pa koristno društvo. Tedej Te vprašamo, kaplan, kedo je kriv, da vera peša ? Povej nam, če razumeš in Če znaš kaj pomisliti ? Če si pa le ne bideš mogel iztolmačit, bodemo Ti pa prihodnjič povedali, da ne bodemo tebi in t jemu štirinogatemu prijatelju nadlege delali, ker mi smo dosedej poštenjaki in tudi kristjani katoliški, ne pa kar Ti misliš! Pa svetujemo Ti tudi to, pusti našo vzgledno in prepotrebno požarno brambo pri miru, če ne Ti bodemo nekaj1 zapeli, pa še par drugim zraven. Prihodnič večV Iz CrešniC v konjiškem okraji. Ker se župnik Ogrizek, sedaj v Dramljah, še vedno toliko nedolžnega in svetega dela, zraven pa je ravno nasproten ia povsod zapovedujoče nastopa, je potreba, da se njegova farizejska ljubezen od leta 1902 obelodani, da bo vedo drugi po tem ravnati. Ker vse tedajne Ogrizekovenične tožbe naravnost na deželni šolski svet zoper tamo-š njega učitelja niso ničesar izdale, napravil je v imena krajnega šolskega sveta ovadbo na okr. šol. svet, ter šolskega načelnika prisilil se podpisati, (menda pod smrtnim grehom!) dočim je leaičji Ogrizek po farizejsko za hrbtom skrivajo se .nedolžni svetnik* brez podpisa ostal. Na isto tožbo je okr. šol. svet Konjice sledeče po besedi odgovoril: .Dne 12. maja 1902. štev. — ste Vi gospod načelnik kraj. šol. sveta semkaj poročali, 1.) da izstopijo vsi udje iz krajnega šolskega sveta, ako se g. šolski vodja ne odpravi, 2.) da gospod veroučitelj tako dolgo več v šolo ne gre, dokler bo sedanji gospod šolski vodja v čreinicah in 3) da stariši sploh pravijo, da ne bojo svojih otrok več v šolo pošiljali, dokler bo ta g. učitelj še tamkaj ostal. V tej zadevi se Vam vsled sejnega sklepa z doe 24 maja 1902 sledeče naznanja: K 1.) Izstop udov krajnega šolskega sveta se ne vzame v znanje, ker se postavni vzrok' za to ni dokazal in tudi ne trdil. Naroča pa se Vam, da »kličete seje kraj. šol. sveta in iste ude, kateri se seje ne udeležijo in pravočasno ne opravičijo, semkaj naznanite, ki se zamorejo z globo do 200 kron kaznovati. — Bile pa so itak vse seje v polnem redu, le srboriti župnik Ogrizek si je to zvijačo iztuhtal in tožil, kar je njegovo največe nedolžno veselje bilo. K 2.) .Glede* poduka v veronauku naznanilo se je veleč. kn. šk. lavantinskemu ordinarijatu v Maribor." — V ti hudobni zvijači se je hudomušni Ogrizek neizrečeno opekel in osramotil. Moral je na poziv iz Maribora, hočeš, nočeš, moraš 1 takoj v Solo priti in poučevati, četudi je že dolgo časa štrajkal ter se zaprisegel, da bo poprej učitelja od tamkaj izpodil, nego on (Ogrizek) v šolo šel. K 3) .Zaradi obiskovanja šole se naj stariši v vsaki priliki opozarjajo, da se bo proti upornim ■tarišem zaradi šolskih zamud njih otrok z največjo strogostjo postopalo." — Stareši pa bo itak svoje otroke redno v šolo pošiljali, izvzemši navadnih zamud poleti na deželi. Tudi tukaj se »bno pravični duhovnik Ogrizek ni najmanje Braniti svoje vesti, niti Boga bal, ker »i je laž čez vse stariše izmislil, ter t« kakor učitelja na najgrSi način obrekoval, ol. svet pa h krivici zoper učitelja za-hotel. Sedaj je preljubeznivi Ogrizek zopet «1 kot sestradani lev ali potres v zemlji, : svojo sveto, dahovsko moč in jezo ni mogel Iti ia porabiti, a pripravljal je kakor besen podrepnike devet mesecev do 21. prosinca 103, ko je povodom izpraševanja krščanskega mk& vse očetje ,prisilil" učitelja tožiti, da ta lesar ne uči. ampak samo otroke neusmiljeno tttepa, kakor je že bilo popisano. Toraj bodo-pozor! Sv. Peter Medvedovo selo. Naš župnik se briga za to in ono, kar ne spada naravnost i ojegov poklic; čndno se nam toraj zdi, da pri Inej skrbi prezre stvari, katere bi ga kaj bri-Iple. Tako na primer je v naši fari mnogo kri-|ier, kateri so v takem stanu, da pač podoba ga ni v Božjo čast. . . Več naprednjakov i je že nad tem zgražalo, in gotovo so izrazi igorčeaja že Gomilšekovo uho dosegli, pa za to i menda g'uh. Poživljamo Vas javno, g. župnik, n»m odgovorite, če lažemo in če je naša Inhteva pravična! Zapovejte Vašim, da odstranijo |do »i. birme take križe, kakor je n. pr. oni pri brata nekega dekana, Št. Peterskega rojaka; [sicer pa je enakih k rižev več. Namesto da imate I .Marijino družbo" in »mladeniško zvezo" za neumnosti, naložite jim skrb za vzdrža-[ vaoje križov, da se ne bojo tuji farani, ki pri-na dan bv. birme v Št. Peter, nam špo-Več katoliških možov. (Opomba stavca. Povijanje križov mu je deveta briga, ker menda nese veliko.) * Berg Borbek na Nemškem. Dragi »Stajerc"! te, pomagaj mi, padel sem v skušnjavo! i se zatečem, če bi ti bilo mogoče poma-, kajti naredil sum nekaj tako pregrešnega, ko bi bil to storil v 16. stoletju, sežgan sem :ovo na grmadi. Vprašal boš, dragi »Stajerc", flovek kaj pa si naredil tako pregrešnega ? Zakaj si tako obupan? Veš, nič drnzega ko to-le: Revnemu prijatelja sem hotel iz bede pomagati in sicer mojemu rojaka Slovenca; s tem pasem močno razžalil trboveljskega fsjmoštra ali da bolje zastopiš, gosp. župnika od fare sv. Martina v Trbovljah in sicer s tem, da sera mu pisal v imenu mojega prijatelja dva piama in ravno v času ko je bil tam sv. misijon, kar pa seveda nisem preje vedel. Kar pa je še največ, spozabil sem se toliko, da sem ta dva pisma pisal v nemščini. To pa je ogenj t strehi; jaz pa vbogi grešnik si ne vem pomagati. In k tej pisavi Bern prišel tako-le: Tukaj je namreč vpeljana nova postava, da mora vsaki »AualiLnder" ako hoče iksj v delo stopiti, oddati svoj krstni list, dnine dobi ni kdo dela; kateri pa že dalj časa' mora pa tudi svoj »krstni list" odati, dra-ne more nobeden postati ud tako imeno-ne »Pensionskasse". Ia ravno zaradi tega nam vencem prav trda gre. Imamo sicsr vsi nekaj pirjev, pa kaj ti pomaga, ko pa je vse alo-sko pitano; kedo pa zna tnkaj slovensko ,ti? Ko bi se saj naši slovenski duhovniki poslužili latinskega jezika, katerega gotovo znajo, če jim že nemški jezik tako smrdi, bilo bi nam tadi pomsgano, bi nam vsaj kdo takajšnih duhovnikov znal prestaviti; a greš in dobiš ta-le odgovor: .Main Frennd, slovenisch kann ich auch nicht lesen", pa greš zopet z dolgim nosom klavrno proti domu. Kateri smo služili pri vojakih, stepli smo se še s »Militarpaei" ker ta je k sreči božji nemško popisan, a draga pa prede tistim, ki niso bili vojaki; oni nimajo ničesar pokazati, kar bi bilo pisano v nemškem jeziku, oni morajo tičati na eni „cehi" če se jih še tako slabo plačuje in ako ponesrečijo, kar se žalibog pogosto zgodi, ne dobi on nič in družina ne, ker niso v »Pensionsknsi" ker niso oddali »krstnega lista". Ia ravno tak slučaj privede mene do tega velikega greha. K meni pride prijatelj in me prosi: Ti znaš pisati in brati, pomagaj mi, da dobim moj krstni list iz Trbovlja, katerega so mi g. žapnik na dan moje poroke tam obdržali, sicer imam poročen list, ta pa ne velja, ker je pisan slovensko. Jaz nič hudega misleč vzamem pero in pišem (sicer nemško) ponižno pismo v Trbovlje. Na to pismo ne dobi vbogi moj prijatelj nikakega odgovora, čaka zastonj pet tednov, pride zopet k meni in prosi: pomagaj mi, krstnega lista še zdaj ni, niti enega odgevora; delo imam prav nevarno, vsak dan me lahko nbije, kaj bo potem moja žena, če pa bom še jas „kripel" ostal, potem borna čakala oba, da nama Bog mano naoaje v želodec! Jaz premislim: kaj, niti odgovora od njega, ki pridigajo ljubezen do bližnega? To pa je surovost! Mislim Bi: pomagaj ubog', drnžini, če moreš! Roka se mi trese a vendar vzamem pero in pišam po nemško drugo ponižno pismo. Na to pismo smo dobili surovi odgovor, v katerem se nam grozi z sodnijo. Sicer vem, da je to pismo od žapnega urada, ker je bil poročni list zraven, a kedo ga je pisal, to ti ne vem povedati, ali g. župnik, ali mežnar, ali kuharica, ker nikdo ni podpisan, pa kakor pisavo poznam, so ga pisali g. župnik sami, pa so se v sveti jezi pozabli podpisati, ker so morali tako veliko papirja za „I);utschiand" špendirati in pa še marko so gor dali. Povrni jim Bog, ker meni se skoraj ne zdi »za mojo* in tadi nočem delati sramote duhovskemu stana, da bi poslal Petra 12 vinarjev nazaj. Kajti potem bi vedeli vsi c. k. poštni uradniki od reke Rahre do Save, od Rheina do Donave, kakšno ljubezen imajo slovenski duhovniki do svojega bližnega in še celo svojega rojaka. Zato te prosim dragi »Štajerc* odgovori mi po tvoji prijaznosti v prihodni številki: 1. Je-li res da se no dobi krstni list, če si enkrat oženjen ? 2. Kako visoko sem razžalil žegaanega gospoda in sicer tistega ki pravi da imamo knapje črno dušo in 3. Bom li moral romati v Rim k spovedi, ker sem s tem tako velik greh naredil, da sem hotel reveža pomagati ali mi bo odpustil ta greh kaki nemški duhovnik ? Rudar v Ruhru. Op. uredništva. Kolikor je nam znano, mora dobiti vsak človek krstni list. Sramotno je pač, da se vboge knape trpinči in jim dela škodo. Kar se pa tiče greha, naj se naš prijatelj le potolaži. Takih grehov se ni bati. Po farovžih se godijo pač grehi, katere bi niti rimski papež ne odpustil t XXXXXXXXXXXXXX9IXXXXX »Jaz častim lačnega, po kruha in solnca lačnega, po sreči hrepenečega starčka, katerem je doneslo življenje polno deia le konec v bedi. Jaz častim tadi starčka a cesarsko krono, ne, s trnjevo krono, ki gleda teh 60 let nazaj in vidi le grobove, grobove in zopet grobove . . . Beraški starček postane bogat v misli na cesarskega starčka. In jnbilar ga vidi, s solzami v očeh, — on čuti potrebo krepkega dela, da ne bode več zaslužni križec nastrgani snkeji visel, da bode navdušenje za državo boljše gospodarske razmere uresničilo" . . . K. Linhart. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Novice. V zadnjem „Fihp0SU" se zagovarjajo štirji, eden druzega in vsi „F hposa" vredni duhovniki: kaplan Rabuzek iz sv. Barbare, žnpnik Ogrizek iz Drameij, župnik Vurkelc iz Dobja: in kaplan Sorko iz Cirkovce. Štiri »častiti" gospodje so to! Prvi je Že čez potoke za nagimi otrokami akakal in se ne sramuje, razglednice z nagimi ženskimi podobami pošiljati, — drugi je z lažmi in obrekovanjem proti poštenemu učiteljstvu nastopal >n cerkveni denar napačno porabljal, — tretji je zahrbtno na nekega družinskega očeta streljal in četrti je priporočal kmetom svinje krasti ter jim privoščil na smrtno aro šin-tftrjs.-.. Ti Štiri blagoslovljeni gospodje se zagovarjajo v „F.hpo9u". Hm, hm, mi se s takimi nečednimi osebami ne bodemo sporekali in prepirali I Ako se Vam je le za trohico krivice zgodilo, potem Vam je še vedno pot na sodnijo prosta. Zakaj ne tožite ? Ker je vse res, kar pišemo! Na »Fihposovo" čečkarijo pa ne bodemo odgovarjali. Ni vredno in škoda za čas ter papir! Požarna bramba in politika. ..Sudoster. Korrespodenz'° piše: Da, prvaki znajo tadi ta dva pojma združiti. Sledeča dejstva se zamo-rejo pred vsako sodnijo z dovolj pričami dokazati: Slovenske stranke peljejo strastni boj proti požarnim brambam z nemško komando, ki pripadajo deželni zvezi. Kakšne plodove prinaša ta boj, bo vidi iz tega, da se je pred nekaj časom k nekemu požaru došli ptujski požarni brambi cevi prerezalo. Pri raznih požarih se je jasilce opsovalo in insnltiralo. V Hsjdinn pri Ptuju ni dovolil svoj čas nekdanji žnpnik iz njegovega vodnjaka vodo za gašenje jemati; šele žeudarmerija ga je morala k tema prisiliti. Pri zadnjem požaru v sv. Jakoba v Rožni dolini zabranil je bivši klerikalni župan Kobentar požarnikom konje. Ali godi se še hujše! Pred kratkem se je vršil v Cirkovc h okrajni sestanek požarnikov. 01 klerikalne strani Be je krčmar-jem večje denarne svote obljnbovalo, da bi ne dovolili s roje prostore požarnikom. Cirkovniškim požarnikom se je obljub.lo po 10 K, ako ne bi šli k vaji. Neki kmetski fant je dobil 5 K, da bi prostor za vaje z gnojnico polil. Denar mu je dal neki katoliški duhovnik. In katoliški duhovnik. kaplan Melhijor Sorko je dejal nekemu požarnika: „Pojdi in nkradi tvojemu soseda raje svinjo, potem ti dam lažje odvezo, nego če greš k sestanku gasilcev". Na prižnici je opsoval kaplan požarnike na najnesramnejši način. In na dan sestanka priredili so procesijo. .. To so duhovniki ljubezni do bliž- nega ! Iz Spodnje-Štajerskega. Duhovniško Sovraštvo žene vedno lepše cvetke. Spodnja Štajerska bode kmalu po celem sveta znana kot dežela najstinpenejšega farškega sovraštva. Tisti duhovniki, ki bi morali z vsemi močmi na razširjenja naukov ljubezni delovati, dajejo ljudstva sami najgrši izgled. Dokaz tema je dogodek, ki se je vršil pred kratkem v S v. Miklavža pri Ormaža. Tamošaji žapnik je zagrizen pr vaški klerikalec in hujskač prve vrste. Posebno jezo ima na »Štajerca", ker se ta list ne vstrasi nobenega črnosnkneža in pove vsakemu resnico v obraz. Seveda zadene župni-kovo sovraštvo tadi „Štajerčeve" odjemalce in naročnike. Tako je sovražil tadi drnžiao Ivanaša, v katere hiši se nahaja krčma, ki ima tadi »Štajerca". Storiti seveda žapnik poštenim ženskam ni mogel ničesar. 2. svečana pa je mati Uršula Ivanaša umrla. Hčerka Jerica je postila župnika prositi, da naj sprejme pokojnico od hiše do pokopališča. Žapnik je to prošnjo odposlanca hčerke odbil. Zahteval je, da pride hčerka sama (I) k njemu. Jerica Ivanaša tega iz raznih razumljivih vzrokov ni hotela storiti. Žapnik pa jo je hotel imeti pri sebi, češ da drugače mrliča ne sprejme do groba. In res, — pogreb se je vsled žnpnikovega sovraštva brez duhovnika zgodil! L,udje so bili vsled tega grdega, nekr-ščanskega postopanja hudo razburjeni ia vse je obsojalo fajmoštrovo vedenje. Posestnik Anton Šaajdar je dal splošnemu razburjenju duška in je priporočal, da se farani proti sovražnemu fajmoštrn pri škofa pritožijo. Vsled tega se je Saajdarja — tožilo. 16. t. m. je bila razprava pred mariborsko sodnijo. Priče ao ostale trdne in povedale resnico ter označile nesramno postopanje duhovniškega fanatika. Po zagovoru g. dr. Mravlaga je bil toženec tadi popolnoma oproščen. Žapnik pa stoji zdaj osramočen pred celim svetom, kot mož, katerega sovraštvo traja celo čez grob. In to naj bi bil duhovnik? Ko bi Kristus prišel Se enkrat na svet, vzel bi zopet bič . . . Župan Horvat v sv. Lovrencu sedi še vedno na svojem stolen in se šopiri kot petelin na gnoja. To je pač največja nesramnost! Mož, kateremu se je dokazalo, da je neopravičen o t u j i, krvavi denar žapljanov za svoje namene jemal, ki bi aedel v luknji, ko bi okrajni zaitop ne imel usmiljenja % njim, ta. mož ne izgue. Da se sploh še upa med poštene ljudi! Da ne postane rdeč v obraza, kadar sreča tega ali onega lovrenškega davkoplačevalca ! Mi kličemo še enkrat: Horvat, ti imaš umazane roke, torej odstopi takoj l Ako Horvat ne odstopi kot žnpan, nadalje kot šolski načelnik, kot načelnik veterancev in kot odbornik posojilnice, povedali bodemo o njem vse, kar vemo. Lovrenški davkoplačevalci se hodijo k nami pritoževati, ker se bojijo za svoj denar. Mi opozarjamo oblast na ta neču-vani škandal! Od kje je dobil Horvat denar, da je povrnil izginjeno svoto ? Pri s o d n i j i mora odgovor dati! Red mora h ti in to t občini, kakor pri šolskemu denarja ter v poao- žiti tako in stoji to tudi v zemljiški Sodnik: .No, ti imaš prav'. Zdaj se vni pogotor pandur in reče: tJa, gospod cbidva vendar ne moreta imeti prav". In pogleda ter razsodi salomonsko v tretjič: ti imaš prav". Naturni zakladi severne Amerike i: polagoma. Pred kratkem je trdil pre Roosevelt, da je že fas blizd,ko ne bode t zrnih državah več zemlje brez gospodarji, čeli so Atnerikanci svoje gospodarstvo z kanskim gozdnim bogastvom. Danes j« vica gozdov porabljenih. Ko se je začelo kop3tvo v Ameriki, je bilo toliko premoga k t nobeni drngi dtživi. Iatotako je stala itre| železo.0 rudo. Danes pa se že proroknje, da t drglednem časa konec za premog in 'a Velikanske množine olja in plina so večji porabljene. Kmetijstvo je pričelo t Ameriki doslej neobdelani zsmlji. Ali zemljo ae je pi izkoriščalo in danes gre vse nszaj. Duhovnika umoril! Iz Vipave na Kranj se poroča grozni zločin. Te dni je prišel mladi mož v Vipavo. V krčmi je povpi natanko o razmerah v tamošnjem farovžu. Ki potem je šel tndi t farovž. Ker so dekle šale ropot, prišle so v sobo in našle sivo dehanta Matijo Erjavec v sroji krvi na Morilec je pobil dehanta z velikim kamei in vzel potem škarje ter ga nečloveško šaril. Potem je zbežal. Prizadel si je tndi večjo rano na roki. Zasledovali so, ali niio mogli dobiti. Morilec je šel namreč v Trst, je popival z nekim tovarišem. Oropal je nai žnpnikn tudi nekaj denarja. V Trsta ga je licija prijela. Morilec je 26-letni ključar Viki Pangers. Smrt na morju. Na cbrežjn Kogshima Japonskem se je potopilo vsled groznega vil 50 ribiških bark. Utonilo je 350 oseb po žlahtr „So ljudje, ki ne vpijejo samo „živkr temveč mislijo tndi visoko. Zato naj padejo meji, klavrne meje, ki ločijo mene od teba, nai oi vas, desno od levega . . . Ljudstvo, puško v naj bode geslo te jubilejne slavnosti. In Ijnditit smo mi, mi vsi, —■ ustanovitelji, varuhi, vzdi-ževatelji države smo mi, mi vsi, mi ljudstiol Nočem zmanjšati slave naših starodavnih pleme-nitažkih družin, čeprav je čas marsikaj sprem* nil. Ali jaz vidim tudi zgraditelja naš.h mest in trgov, pevca, skromnega rokodelca, bogategi trgovca, meščanskega bojevnika, vojaka proti turškimi napadi, — vedno zvestega in vedno močnega — viteza ljudstvo! Is ttbe, domači grnda, sesa vse svojo moč, kar je velikega 1 Ti, zastavonoša ljudstvo, vodiš velikijslaTiiostni sprt' vod, resnični, sveži, nebarvani sprevod" . K. Linhi Bo tega h vnovič ratno jako kot S5ed suše Je pa Aos |jioramo, zemlja. \ faroogo V raWia na vrta imljei*! sena t ali spol s sen' je in sc: Imehko i 'ina. Ak sena, p jh, osob ■lici. « Ijivem lih nast »ni se Škod zre. I oa s Zna« hoi seve i smem nenj: ft než! gladka i s ko, o ek %m nah 'nlečarr ptn Jobit pm ' dijo < (mleti fino in n koža Item neg-vim fkra. rep koi me jilnici. Kajti povsod ima Horvat svoje prste zraven. Še enkrat: Horvat odstopi! 0 župniku Ogrizeku, zdaj v Dramljah prinašamo že dalje časa dopise, ki so od prve do zadnje črke istiniti in se dajo s pričami in akti pred sodnijo dokazati. Ogrizek na te dopise doslej ni imel druzega odgovora, nego da je imenoval našega dopisnika „na uma bolauega . . ." Lep duhovnik, kaj! Opozarjamo cerkveno oblast na to dejstvo, ki gotovo ni v prid sveti katoliški ▼eri! Ako pa to ne bi izdalo, no potem bodemo tudi t nemških listih povedali, kakšni duhovniki I ■e nahajajo na Spodnjem Štajerskem . . . U SV. Jurja Ob Pesnici se nam poroča čudne stvari o tamošnjem župniku Zemljiču. Ta blagoslovljeni gospod menda misli, da je vladar ne ■amo čez duše, temveč tudi čez trupla svojih faranov. Na binkoštno nedeljo je stalo Teč mož na šolskem prostoru v bližini cerkve in čakalo maše. Kar nakrat pride župnik iz zakristije in i prične može psovati ter jih na neotesan način j t cerkev naganjati. No, g. Žemljic, malo olike, malo boljših manir bi si že lahko priučili t teku let, posebno pa manir proti tistim, ki vzdržujejo cerkev in plačujejo duhovnike. Pri prejšnemu žnpnikn se je vedno zazvonilo, kadar je nehala pridiga in pričela maša. Zakaj se je to odpravilo ? Ali hočete postati Vi, g. Župnik, za prigaDjača? No, z surovostjo menda ne bcdete veri veliko pomagali! Iz SV. Antona Si. g. nam piše prijatelj: Čudno mi se zdi, da Vam ni nič znano o po-tenciranem svetniku Martinu Košar v Slavšini. Beračil je celo zimo in nabiral po Slov. goricah in po Murskem polja darove za spomenik sv. Jožefa, katerega so postavili 17. maja pri sv. Andražu. Koliko je Košar nafehtal, se ne da dognati, pač pa je cela obitelj Košarjeva imela celo zimo gostijo doma. To je bilo življenje kakor v kakem gradu. Ssdaj se govori, da je bije svetnik Košar imel opraviti neko dekle, se ve, da iz gole pobožnosti. Morda izvemo kaj zanimivega. Grozna nevihta je divjala, kakor se nam poroča iz Lahoneca pri Onnužu, 16. t. m. Gro-melo in bliskalo je strašno in strela je udarila v hišo g Vodopiutza. Zgorelo je vse poslopje. Dež pa se je tako vlil, da so ljudje mislili, da bode vse potovljeno. Hvala Bogu, da le toče ni bilo, kajti vse drugo človek že še pretrpi. Krava Ukradena je bila posestniku Audreju Požun v Celnici. Sleparka. Neka neznana sleparka ogoljufala je trgovca Lnkesch v Mariboru za blago v vrednosti 23 kron. Požar. 5. t. pogorela je hiša in gospodarsko poslopje posestnika Simona Hornigg v sv. Miklavža. Kmalu je došla požarna bramba iz Po-brežja in rešila živino ter razne predmete in sosedna, s slamo krita poslopja. Srebrno poroke prasnovala sta graščinski obskrbnik g. Karl Schatt in njegova soproga g. Roža. Čestitamo! Življenje rešil. V Glinski pri Celju je opazil 11. t. m. zutraj ob 3. uri neki voznik, da stoji hiša F. Jesernika v plamenih. Voznik je mislil, da so ljudje že zgoreli. Trkal je in posestnik in njegova žena ata prišla iz hiše ter opazila nesrečo. Še kratek čas in bila bi se zadušila. Kmaln potem je padla hiša skopaj. Ubilo je zidarja Jurja Pokarec. Mož je hotel čez Dravo v Zavrč. Ko je na brega čolnarja klical, pričela se je nakrat zemlja pomikati. Po-harec je skočil nazaj, da ne bi padel v reko. Tam je bila neka po vodi hudo poškodovana hišica, ki se je v tem hipu podrla in ubila Po-hareca. Mrliča so pripeljali v Zavrč. Nemška Šola v Slov Bistrici je zdaj razven notranjih uredb popolnoma zgrajena. Vkljnb na- Srotniškemu navala se je torej vse posrečilo. «t vrlim naprednim možem! Vlak DOVOZil je v Št. Ilju si. g. 8-letnega učenca Menhardta. Fantič je šel čez progo, ko je ravno brzovlak pridrdral. Bil je takoj mrtev. Iz Koroškega. Sovraštvo 1 Tako strupenega sovraštva kakor ga gojijo gotovi duhovniki, bi pač ne pričakovali niti od slehernega pagana. Prijatelj nam piše iz Maria-Elenda: „Že več let sem imel priložnost, da opazujem romarje v binkoštih na našem božjem potu. Letos me je pa nekaj pre- senetilo: Dve skupini romarjev z okroglo 100 osebami so šli 10. t. m. z molitvijo, petjem, zastavami in križi skozi vas. Ali čadom čada, zronenja ni bilo slišati. Vsi drugi romarji, ki so šli doslej skozi našo vas, so bili sprejeti z zvonenjem, pridigami, žegni, mašami itd. Ti pa ne! Vprašal sem, kaj je na tem in izvedel sem, da so romarji nemški Štajerci . . . Naš znani češki župnik Drunecky je tako strupeni sovraž nik Nemcev, da niti romarjem ne zaprinese. Naravnost protiversko je to postopanje! Župnik zrišuje nemškim romarjem pristojbine, jim prepove nemško cerkveno petje pri maši in jih sploh na neznosni način muči ter šikanira. Ljudje se čez to nekrščansko žapnikovo postopanje hudo jezijo. Kajti nemški romarji so jim dona-šali vedno veliki dobiček, medtem ko so kranjski romarji naravnost šiba za vas. In zdaj se bodejo nemški romarji polagoma izogibali naše vasi"... Tako nam piše prijatelj. Mi k temu le pristavimo, da je ta župnik Drunecki tisti mož, ki je postil zaradi nemškega napisa trikrat križ iz groba neke revne mrtve iztrgati. Ta mož, kateremu niti grob ni svet, seveda tudi ne more imeti spoštovanja do verskega čuta drugih. Cerkvena oblast naj napravi red! Štrajk v Bistrici v Rožu je pričel 2. junija. Delavci industrijske družbe so pričeli stavkati. Bili so člani neke klerikalne delavske zveze iz Kranjskega, ki je poslala tndi več hujskajočih duhovnikov v Bistrico, da bi spravila nesrečne delavce v štrajk. Dne 10. t. je končal štrajk, ker so pričeli delavci pod starimi pogoji in bez vaacega dobička zopet delati ... Mi gotovo nismo sovražniki tega, da si delavci izboljšajo svoj položaj. Ali ta štrajk kaže, kako daleč zabrede delavstvo, ako posluša gonji klerikalnih hnjskačev. Morda bi se delavci na drugi način kaj pridobili. Ali črna banda jih je izrabljala v svoje politične namene in reveži čutijo zdaj to na lastnem telesu. Kdo jim bode zdaj izgubljeni denar povrnil ? Kdo bode delavcem in njih lačnim otrokom grižljaj krnha povrnil, ki so ga jim črnuhi iz ost odtrgali? Vedno pravijo klerikalci, da vodijo delavce; ja seveda, za nos jih vodijo. ,0fer" je ,ofer*. V Meiseldingu je hotel vreči neki pridni hlapec krajcar v cerkveno na-biralnico. Med drobižom pa je imel tudi 20 kronski dukat in v naglici je tega notri vrgel. Pozneje je opazil to zmoto. Sel je ves prestrašen k župniku in ga prosil, naj mu da denar nazaj. Ali župnik najprve tega na noben način ni hotel storiti. Šele pozneje se je omehčal in je dal hlapca — 19 K nazaj; 1 K pa je obdržal. Hlapec je revež, ki si sluši kruh z delom, cerkev pa ima le na Avstrijskem čez 800 milijonov kron premoženja . . . Kaznovani kaplan. Kaplan v St. Martina pri Wolfsbergu, znani klerikalni hujskač Tomaž Klampferer je klamfal toliko časa laži čez posestnika Taschlja, da ga je ta tožil. Bojeviti in srboriti kaplanče je bil obsojen na 50 kron j globe in plačilo troškov. V Rožeku (Rosegg) priredi tamošnja podružnica „Siidmarke* v nedeljo 21. t. m. v gostilni g. L»uthner večjo veselico (Sonnwendfeier) pri kateri bode sodelovalo i pevsko društvo iz Veldna. Pripravljene so razne zabave. Vstopnina pa je 40 h. Požar. Dne 12. t. m. ob 10. uri je pričelo v stopah za smrekovo skornjo goreti. Prihitela je takoj gutštanjska požarna bramba in obva-rila nadaljno razširjenje ognja. Neslo je več 100 metrov visoko žareče šindeljne. Gospodar pogorišča Pugaršeg stanuje v Pamečah. Strela je udarila v cerkev v Pnsarnica in zažgala papirnate rože na glavnem oltarja. K sreči se je razširjenje ognja preprečilo. Utonil je otrok posestnika Benedikta v Me-lahn. 4 letni dečko se je igral ob bregu, padel v vodo in utonil. Po svetu. Ljubi »Štajerc"! K nekemu madžaron-skemu sodniku sta prišla svoj čas dva prepirajoča se kmeta. Prvi je tožil: »Moj sosed pelje s svojim vozom čez moje polje in mi dela ■ tem veliko škodo. Tega ne morem trpeti11. Sodnik: .Ti imaš prav I" — Obtoženi kmet je dejal: Na drag način ne morem priti na svoje polje. Poleg tega mi je izrecno dovoljeno, vo- Gospodarske. Preščipavanje trtnega mladja. — Pri navadni I vzgoji na palce in napenjale« skušati moramo izvabiti ni I palcu dve čim bolj krepki mladiki, ki bosta služila za j les v prihodnjem letu. Vse drugo mladje se mora zgo- I rej tretjega ali četrtega lista nad grozdom preščipniti. I ker bi v nasprotnem slučaju jemalo onim dvem mU I dikam moč. Navadno poženejo preščipane mladike it I zakotnih oči nove poganke. Tudi te poganke je treb; I prikrajšati, ker bi tudi oni jemali za prihodnje leto na- 1 menjenim mladikam redilne snovi. Zakotnih pogankov 1 ni dobro odstraniti koj pri stareji mladiki, ker požene I v takem slučaju oko, ki se nahaja poleg zakotnika aU 1 baštarda, kakor ga naši ljudje imenujejo. Bolje je, ako I preščipnemo zakotne poganke nad prvim listom. S tem | dobimo na trti nekoliko več listja, obenem pa ne silimo I glavnih oči brezpotrebno poganjati Osobito je to važno I na onih mladikah, ki so namenjene za napenjalce. Oči, ] ki poženejo že letos, ne bodo prihodnje leto rodile. Pa 1 tudi, če so oči na mladiki preveč razvite, ni dobro, ker 1 v zimi lahko pozebejo. Kaj storiti, ako se v zeleno cepljena trta ni prijela ? Človek pride včasih v pravo zadrego, ker ne zna, kaj bi bilo boljše, trto v novic cepiti ali pa pustiti, da rastejo divji poganki. Ako obira poganke in se trta tudi v drugo ne prime, potem je ob trto, v nasprotnem slučaju zamudi za eno leto Dober svet je tu dosti vreden. Mi delamo tako: Ako spoznamo dovolj rano (okoli do 10. junija), da se ni trta prijela, pozlatiti se na isti mladiki kot prej v drugo, če se pa vidi neuspeh bolj pozno, potem je boljše pustiti trto, da se prosto razvija. Ako zraste do prve polovice julija dovolj krepko in se da do tega časa lubad na mladikah privzdigniti, knjigilezo. del :i na •etei \ se požlahtni trta v pišcalo ali v oko, če pa ni i do tega časa dovolj razvito, pusti se trta rasti S cepi vnovič šele naslednje leto. ITeikratno rahljanje zemlje v vinogradih se v f letih jako priporoča. Rahla zemlja se ne osuši naglo, kot strjena, zato ne trpe v taki zemlji trte \ wled suše. Rahljati je zemljo najboljše za dežjem, p je pa dovolj osušila. Ako rahljamo zemljo v suši, I moramo, da zemlje pri tem ne preobračamo. Suha l zemlja, ki pride v globočino, vzame iz spodnjih i mnogo vlage, zato bi tako delo škodovalo. V suši ahljati zemljo toraj tako, da ostane suha i na vrhu. nljenje z novim senom. Z rednim krmljenjem ;ena treba je toliko časa čakati, da se seno i ali spoti. Osobito velja to za konje. Ako krmimo senom, predno se je skuhalo, prouzroča to pije in scalnica ima več barve. Tudi blato postane imehko in zluznato. Živina je videti bolj mrtva in Ako se polaga živini velike množine prav no- (sena, prouzroči lahko to tndi razne bolezni v pre- uh, osobjto želodični in Črevesni katar, ki se spozna llici, veči žeji, manjšem veselju do piče, v mehkem, jivem blatu in na porudečeli sluzni koži v gobcu. sin nastopi celo kolika in napenjanje. Tudi druge sni se lahko pokažejo, ki prouzročajo lahko tudi , Škodljivost novega sena je še veča, ker ga živina žre. Kdor je siljen krmiti z novim senom, pomeša ^a s starim ali vsaj s slamo, s katero naj se Znamenja mlečne krave. — Kedar kupujemo Itavc, hočemo imeti navadno dobre molznice. Proda-'eda hvali svojo živino, toda na njegove besede [k smemo dati preveč. Kupec mora znati sam, kaj kupi. I&amenja mlečne krave so sledeče:.glava nežna, gladka i nežno dlako obraščena; ne sme biti podobna bi-avi, spredaj naj bo bolj ozka. Rogova naj bosta in tanka, ušesi veliki, lahko premakljivi, tanki, kraj s Hno kožo in fino kratko dlako. Čelo bodi_ bolj wko, očesi veliki, s prijaznim pogledom, gobec širok, |mehek primerno gork in vlažen. Vrat bodi dolg, zgoraj lanjši, spodaj nekoliko debejši. Koža na vratu naj bo nekoliko nagrbančena. Hrbet, križ in nastavek repa naj I« nahajajo v ravni črti. Če se napravlja za prednjima jplečama ob rebrih nekaka jama, je to znamenje obile mlečnosti. Rebra naj bodo ozka in med seboj oddaljena, osobito zadnja. Pod trebuhom se nahaja mlečna jama. |&n veča je ta, oziroma čim bolj razvite so žile, ki vodijo pod trebuhom proti vimenu, tem bolj bo krava mlečna. Vime bodi veliko, golo ali kvečemu obdano s Eno dlako, če ga potipljemo, občutiti se mora mehko in ne sme biti v njem trdih krogel. Čim bolj nežna je na vimenu in čim bolj se vidijo skozi kožo žile, tem boljše znamenje. Ako se nahajajo na vimenu več, nego štirje sesi, kaže to na dobro mlečnost. Če ostane po molžnji napeto, je to mesnato vime in krava ; ne daje navadno dosti mleka. Križ bodi širok, tanek in dolg z mehko žimo. Noge naj imajo nežne kosti in naj bodo bolj kratke. Koža cele krave bodi mehka in tanka in ravno tako tudi dlaka. Kako zidajmo nove hleve? Z veseljem opazujemo zadnji čas da so nači kmetovalci vendarle pričeli upoštevati naše nauke ter zboljšujejo svoje hleve, kakor morejo in znajo. Prav je tako, kajti v slabem hlevu, kjer je zaduhel zrak, blato, tema in nesnaga, ne more živina prav uspevati. Mnogo naših gospodarjev se je lotilo v tem oziru radikalnega dela in so popolnoma razdrli star ter napravil nov hlev. Ne rečem, da jih bo zamogel vsak kmet posnemati, ker stane tako delo mnogo in v sedanjih slabih časih ni vselej dovolj potrebnega denarja na razpolago. Mnogo njih se bo moralo zadovoljiti morda samo z zvišanjem hleva, z napravo potrebnih oken, s potlačenjem ali samo s požišče-njem hleva. Kdor pa misli, da ne napravi s »Sikanjem« mnogo in se je odločil za napravo novega hleva, ta naj dobro premisli, kako naj dela hlev, da bo ustrezal M. Pri tem naj misli tudi na prihodnje čase. Tu hočemo iti v kratkem glavna svojstva dobrega hleva, po katerih se ravna lahko gospodar, ko napravlja načrt za hlev. Kedar zidamo nov hlev, odberimo si za zidanje suho zemljišče, ki ne bo preveč oddaljeno od našega bivališča. Kadar škoduje človeku vlažno stanovanje, tako škoduje živini vlažen hlev. Ako ne moremo dobiti blizu hiše suhega prostora, skušajmo odpeljati vlago s pomočjo jarkov. Zidovje varujemo vlage, ako denemo v zid za pedenj nad zemljo kotramasto plahto, ki se dobi v nekaterih mestnih mirodilnicah. Te plahte ne more predreti vlaga. Če le mogoče, naj se zida hlev ločeno od stanovanja, da se zamore ob času požara eno ali drugo poslopje lažej rešiti. Stanovanje naj bo obrnjeno na cesto, hlev pa aa dvorišče. Preblizu stanovanja ni dobro zidati hleva zato, ker prihaja poleti iz hleva k stanju slab zrak. Pri nas na Goriškem se zida navadno hlev s stanovanjem v isti črti, kar je tudi dobro. Če mogoče, naj pride pa med hlev in stanovanje orodnica ali klet. Najboljše je. ako je obrnjena glavna stran hleva proti jugu, da ne prihaja po zimi preveč vetra v hlev. Če se napravijo okna proti jugu in proti severu, se južno obrnjena okna poleti lahko zakrijejo, da se vbrani prevelika vročina. Sploh je dobro obsaditi hlevske stene ali s trto ali pa s sadnim drevjem, kar odvrača preobile šolnine žarke od zidovja. Ko napravljamo načrt za nov hlev, pomislimo koliko glav živine hočemo rediti. Kakor kažejo razmere, se bodemo morali tu in tam lotili bolj živinoreje, zato naredimo raje nekoliko več prostora, nego premalo. Na glavo velike živine se računi okoli 15 kubičnih metrov prostora. — 5 — Visokost hleva naj znaša 3 do 4 metre. Bolj nizko od 3 metrov naj se ne zida novih hlevov. Veči hlevi naj bodo pa visi. Primerna visokost hlevu za 6 glav živine bi bila 31/« m. Širokost hleva je odvisna od tega, ali hočemo napraviti v hlevu eno ali dve staji. Hlev z eno stajo naj bo vsaj 4Vt m širok. Pri tem se računi za jasli 60 cm, za stajo 250 cm, za gnojnični jarek 20 cm in za hodnik 120 cm širine. Hlev z dvojno stajo pa naj bo za 330 m širši, dobro pa ni če je mnogo bolj ozek. Dolgost hleva se ravna po številu živine. Navadno se računa l'/i m prostora na odraslo živino. Lahko se to širino tudi nekoliko zmanjša. V velikih hlevih nima živina navadno več nego 1 m prostora. V hlevih z dvema stajama se napravlja navadno hodnik po sredi. Le v velikih hlevih, kjer je mnogo Staj, ki so nastavljene pa povprek hleva, nahajata se hodnika ob strani. V takih hlevih se napravljajo siaje navadno tako, da gleda živina z ene staje v ono z druge staje. Jasli sta toraj skupaj. Navadno se nahaja pa med obema jaslima hodnik, po katerem se polaga živini piča. Taki hlevi so sicer jako praktični, vendar stanejo mnogo in niso za naše revne razmere. Tlak v hlevu bodi neproderen. Gnojnica je premoženje, zato je ne smemo spuščati pod zemljo. V hlevih, kjer uhaja gnojnica v tla, pokažejo se prav lahko razne kužne bolezni. Najboljše je, če napravimo tlak iz betona. Osem do deset posod grušča pomešanega z nekoliko peska in eno posodo cementa, pa malo vode zmešaj skupaj, razgrni po staji in zabij z lesenim batom, pa bo tlak. Ko se je ta nekoliko osušil pogladi ga z betonom, ki ga napraviš iz polovice peska in polovice cementa. Tak tlak je najbolj cen, najbolj vstrajen in s!uži obenem najboljše namenu. Za stajo napravi iz betona plitev jarek, ki bo visel proti gnojnični jami. V nekaterih hlevih je ta jarek, okoli 30 cm globok in 30 cm širok. V njem se spravlja gnoj in gnojnica. Če je staja nekoliko bolj ozka (2 do 230 m), spušča živina blato naravnost v ta jarek. Od početka zdrsne sicer živina včasih s zadnjo nogo v jamo, kmalu se pa privadi in staja ostaja vedno suha. Taki gnojnični jarki se priporočajo osobito tam, kjer je malo stelje. Hodnik za stajo naj bo nekoliko nizi od staje, da vzgleda živina veča. Napravi se lahko iz betona ali pa iz okroglega kamenja, ki se zabije v ilovico. Proti sredini naj bo nekoliko izbočen. Ako je treba v hlevu opornih stebrov, naj se denejo ob strani hodnika. Strop v hlevu naj bo ometan, da ne padajo iz zgornjega prostora smeti in prah na živino, kar bi jo le dražilo. Ometan strop se tudi lažej snaži, pa tudi varuje boljše gorkoto v hlevu. Se boljše je, če napravljamo mesto lesenega stropa, obokan strop. V slučaju ognja, ovaruje ta popolnoma goranji del. Najbolj poceni napravimo tak strop s pomočjo železnih traverz, ki jih nastavimo po L'/« do 2 m narazen. Prostor med traversi se oboka z opeko. V takem hlevu ni treba potem še posebnih opor, ker je strop dovolj močen. Okna se postavljajo v hlev tako, da ne prihaja svetloba živini naravnost v oči, marveč od zadej ali pa od zgoraj. Zato je napraviti v hlevih z eno stajo okna v steni, kjer se nahajajo vrata. V hlevih z dvema stajama pa je deti okna nad jasli. Navadno se delajo 1 m široka in 60 cm visoka okna, toraj daljša kot viša. V mrzlih krajih naj se dene dvojne šipe, da se ohrani v hlevu gorkota. Tudi drugod se to priporoča, ker se ubrani po zimi potenje šip. Najboljše je rabiti železne okvirje ki so večni. Šipe naj se odpirajo od zgoraj navzdol, da ne prihaja zrak naravnost na živino. Poleg oken napraviti je v hlevu tudi zračnike. V ta namen je izvrtati v zid po velikosti hleva dve ali več 15 cm Širokih, 25 cm visokih lukenj, ki se dajo s pomočjo vratic odpirati in zapirati. V manjših hlevih naj se napravi ena taka luknja v vrata, druga pa na nasprotni strani tik stropa skozi zid. Skozi te luknje naj dohaja v hlev svež zrak. Še boljše, nego da se zid prevrta, je, ako napravimo za zgornje zračnike posebne dimnikom podobne odvodnike, ki peljejo gork, slab zrak vrh strehe. Jasli v hlevu ne smejo biti previsoke. Rob jasli naj bo kvečemu 80 cm nad stajo. Najboljše so jasli iz betona, ki so spodaj lahko pa zidane. Take jasli so trajne, Čedne in živina ne gloda na njih. Kedar je potreba se jasli lahko omijejo. Lesene jasli ne smejo imeti špranj, da se živina na njih ne pokvari. Dobro je deti vrhu jasli tudi gare ali lojtre za seno. Da bodemo napravili, ko zidamo nov hlev, tudi primerno veliko postrešje, kamor bodemo devali seno, o tem ni treba še posebej pisati. Senik ne sme biti popolnoma odprt, ker odnese veter mnogo piče, pa tudi popolnoma zaprt senik ni dober, ker se seno v njem nekako zaduši. Tudi dež pokvari v odprtem seniku mnogo klaje. Senik imej zato okna, ki so pa prepre-žena bodisi z mrežo ali pa z opeko, ki je zidana tako, da pušča dovolj zraka v senik. Dobro je če se zamore z vozom naravnost na senik, kar olajša spravljanje sena. Kdor zida toraj hlev v položnem svetu, naj misli tudi na to ugodnost,____________________Št. Somišljeniki Nabirajte jubilejne marke! Kakor znano io izdane t proslavo cesarjevega jubileja posebne poštne marke. Mi prosimo, da nam pošljejo naši somišljeniki že rabljene te poštne znamke. Za veliko Število teh znamk dobimo gotovo svoto denarja, ki se bode porabila v napredne šolske na- 1m e n e. Nabirajte torej jubilejske marke in pošljite jih uredništvu ..Štajerca". Kdor se strinja z našim delom, kdor razume in ceni našo nalogo, kdor ni naprednjak le na jezikn temveč tndi v dejanja, ta mora biti član našega tiskovnega društva (Pressverein). Vsak član tega drnštva ima posoditi drnštvu 10 deset kron, ki Be v r n e j o in ki se tndi obrestujejo. Ta denar torej ni izgubljen, temveč se vrne na zahtevo z 4°/o obresti. Vsakdo ima lahko več deležev po 10 K, vsakdo pa vplača taki delež tudi lahko po obrokih (ratah). Dtuštro ima namen, zasiguriti gospodarski, denarni temelj ,Štajerca", povečati list čimbolj, da zamore odgovarjati vsem zahtevam čitateljer, izdajati vsako leto .Štajercev koledar", ki bode nudil več koristnega in zabavnega Čitiva kakor vsi drugi koledarji, — sploh ima naše tiskovno druStvo namen, delati za izobrazbo, poduk, gospodarsko zboljšanje, delati za osvoboditev ljudstva od zatiranja in bed*. Vsakdo bodi član, kajti izobrazba edino nas dovede do boljše bodočnosti. Na delo! Vodstvo tiskovnega drnštva „Štajerca" v Ptuju. Loterijske številke. Gradec, dne 13. junija Trat, dne 6. junija : 81, 80, 2, 52, 14. 36, 56, 84, 79, 11. Dobrostanju olivettva služila apotekarja Thierrv-balzam ia centifolij-mazilo, o katerih izbornost pričajo stotera zahvalna pisma. Ta dva neprekosljiva, sve tovnoznana sredstva, ki se nikdar ne pokvarita, donašala skoraj vedno pomoč. Imejte ta sredstva vedno doma ter hranite se ednaki ponaredb, ki so kaznive in brez crednosti. Thierrv-balzam 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 6 K, Centifolij-mazilo 2 dozi K 360 se prave dobita v apoteki pri angelj-varuha A. Thierry v Pregradi pri Rogatcu. Razočarali so vsi o lahki in stedljivi rabi splošno hvaljenega tekočega „Cirine-0lwachswichse" za parket in linelej, samo dvakratna raba na leto potrebna; drugače se le izbriše in tla so brez napake ter se dajo umivati. Ena res splošno priljubljena lekarna je firma P. Jarltle v Pakracu. Opozarjamo na njene inzerate in jo najtopleje priporočamo. PrepUDO pridete v delu kakor k rendez-voas, ako nimate dobro idoce ure. Marsikatero sitnost bi si prihranili, ko bi vedeli, koliko je ura bila. In tako lahko pridete do dobre ure! Pišite le poštno karto na firmo: „Avstrijska eksportna družba za ure Dunaj-Westhahnhof" ter si naročite za K 8'— krasno srebrno Gloria-uro za gospode (glej inzerat!) za katero se 3 leta pismeno garantira. Promet razpoSiljaloe trgovine zahteva aparat, o katerega velikosti nima navadni človek niti pojma. Pomisliti je na tisoča in zopet tisoče komadov blaga, ki morajo biti naloženi, da s« kupcem pravočasno ujjodi. Marsikatero blaga ima zopet razne vrste po velikosti, barvi in muštru. Vsak posamezni komad vsaka* vrste blaga mora biti posebej numerijran, registriran, pri prodaji fakturiran in izbrisan iz skladiščnih o registrov. Numeriranje era v milijone in tako se _ lahko predstavlamo, koliko oseb in koliko delavske moči je v tej zalogi potrebno. RazpoSiljalna hiša liani« Konrad valuzbuje zdaj 200 oseb; njih delu najdemo lepe članke v letnikih 1907 in 1908. Hanns Konradovega koledarja kterega dobijo vsi kupci te firme zastonj in poštnine prosto. Tvrdka Kari Koclan tovarna za sukno, lodne in modno robo iz pristne ovčje volne v Humpolcu prične ravnokar razpošiljati nove vzorce obširnega sklada letne robe za gospode in gospe. — Priporočamo, da se pri potrebi na to staro Humpoličko firmo obme ker je znana za solidna, o čemur se lahko vsakdo a*m prepriča. 50060 ar gratis katalog dobi vsak čitatelj tega lista od svetovnoznane zaloge ur in zlatega blaga Max BSliael, Dunaj IV. Margaretenslrasse 27/27 čisto zastonj in poštnine prosto. Kore-spondenčna karta z natančnim naslovom zadostuje. S Učenec močen e dobrimi šolskimi spričevali se takoj sprejme v trgovini Joti. SctlOlger t Ptuju. 4 pari kamenja in enim volcoom na zmerni vodi. Mlin, hišno poslopje in stala, vse zidano, vse dobro obdržano, 6 oralov zemlje blizu Maribara ae po ceni hitro proda. Kje pove upravništvo .Štajerca". 444 Prilična prodaja! Prodam svoj umofnl milil, zvezan z žago za dile in kovačnico, zelo krepka vodna moč na reki La? budski (Lavantflusg), 15 minut od železnice. Nadalje drugo posestvo na istem potoku, kjer je dobiti istotako krepka uvodna moč. Nadalje gospodarsko posestvo, 3 minute od železnice, 50 oralov zemlje z stavbižcem za kolodvorsko restavracijo. Vse z »fundus instruetus«, tudi vsako posestvo samo. Vpraša se pod »Gute Existenz«. poste restante, Lavamund, Koroško. 4555 Pozor, kmetovalci! V gornji Pulskavi pri Pragerskem ima tvrdka K. čl;R. Ježek veliko zalogo vseh vrst kmetskifa strojev in se vsem kmetom posebno priporoča. V zalogi ima vedno: vitij i ali gepelni, mlatilnice, predležja, slamoreznic«, reporeznice, mlini za jaboljke, grozdne stiskalnice, drobilni mlini, žitne čistilnice, mlini za vej a ti, brane, plugi itd. gt tS Podpisani posreduje tudi naročila na vse vrste kmetskih strojev, sesalke za studence, motorje na bencin, motorje na plin, opreme za opekarne, stroje za opeko i. t. d. Zmerne nizke cene, ugodni plačilni pogoji. -- Popravila se tudi sprejemajo in po nizki ceni računajo. Zastopnik in oskrbnik zaloge: 457 Franc Kampuš v gornji Pulskavi. Močni sedlarski učenec se sprejme pri Ph. Rom, sedlarski mojster v Gralweinu pri Gradcu. 424 Sprejmeta se čvrsta 2 dečeka 14 let stara, zmožna slovenskega in nemSkega jezika za večjo trgovino. Biti morata pofltenih starišev pri Franz Drofenik v Poloanah 416 Učenec se sprejme v usnjarski delavnici Josef Ooriupp, Ptuj, BOrgergasse. 437 Mlado nežno dekle iz boljše Smetske liisc se takoj v gostilni „zur Post", Sv. Jakob v Rožni dolini sprejme. Vpnsa seprigospej Sehnster v Sv. Jakobu. Delavke dobijo trajno in dobro plačano delo v fabriki ožigalne^a Maga (Zundwarenfabrih) Hana- Rast pri Mariboru. 389 SINGER šivalne stroje naj se kupi edino v naših prodajalnah ki se jih pozna vse na tcm-le znaku : Ne pust te se zapeljati z naznanili, ki zasledujejo le namen, pod imenom SINGER rabljene mašine ali take drugega vira prodati. Kajti naše mašine se ne oddajajo naprej prodajalcem, temveč se prodajajo neposredno od nas občinstvu. SINGER Go. akc. dr. za šivalne stroje fllijalka Ptuj Hauptplatz. Učenec krepak in zdrav, iz dobre hiše id z dobrimi šolskimi t pričevali. nemS&ne in slovenščine zmožen za specerijvko trgovino se sprejn e pri Artnjiik it ScliostiTiiticli v Ptuju. „Pressboden" iz dobro posu entga mecesno-vega lesa, ravnotako 16 polov-njalior dobiega 1907-vina iz lastnih goric se proda pri g. Alberti« Kofler, Ptnj, Herren-gasse 27. 461 Parket in linolej, elegantno, trajno in umivalno, vzdržuje le od 1901 hvaljena „CiriDe-Olwachflwichse*. Raba cduos'avna in Stediina. Steklenica po K 3 — in K 170 ?e dobi povsod. Edini izdelo-vatelj J. Loreu & C«., R«r na Ctskem. 406 Kovač od 18. leta naprej se sprejme za plinarno (Gaswerl) mesta Ptuj. 455 Učenka ki zna nemško in slovensko pisati ter računati se sprejme s 1. julijem t. 1. Raje vzame se take, ki znajo nekaj šivati. Začetna plača mesečno 6 K. Josef Robnik, trgovina z mešanim blagom, S v. Lovrenc pri Mariboru. 448 Gostilna z koncesijo sa žganje in tobak, ležeča na okrajni cesti (V e-1 e n j e - C e 1 j e) Doberna, z novimi zdanimi poslovji ia okoli 7 oralov njiv, travnikov in gozda se takoj proda. Natančneje ae izve pri Viktor Sakuchegg v Voleiji 447 Učenec za vozno in podkovno kov&3-nico se sprejme 14 do 15 1st star, ki zna ditati in pisati. Učnega denarja ni Vsi drugi pogoji ustmeno aH pismeno pri Fr. Kleinbrodt v V o j n i k u p?i Celju. 46y Proda se novo zidana hiSa, z gospodarskim poslopjem, s sadnim vrtom in l'/> orala nji*', vae v dobrem stanu. Natarčoeje se izve pri Karol F r a s i n v Skokah, St. 11. pri Maribora m Dva krepka mladeniča v starosti od 16 do 18 let se sprejmeta kot učenca v umetni mlin. Naslov; „KunstmUhle der Gewerkschaft Hohen-*] mauten". 46$ Kdor Želi po nizki ceni kupiti izvrstno veliko posestvo, ležeče ob Pesnici, obstoječe iz imenitnih travnikov, sadonosnikov lepi les, viničarija, gosp. poslopje v najboljšem stanu, vsa premičnina z masinami in ž vino vred (vse skupaj meri 68 johov) naj se oglasi osebno ali pismeno pri gospej Helena Kroschl Triester-strasse 15, Maribor. 469 Učenec. zmožen nemščine in slovenščine, se sprejme v špec*. rijski in manufakturni trgovini Adolf de Gosta, Brežice na Savi. 464 Učenec so- sprejme v trgovini z mešanim blagom Ludivig Kraits-dorfer, sv. Duh pri Poličanih. Ste*, m II. s.iOb Razglas. C. ia kr. državno vojno ministeiBtvo je ceno smodnika za vremensko streljanje v kiStsh a 25 kii vsled novega zvišanja prvotnih cen za 25 kiluke jute smcduiške vreče cd 1. jnaija t. 1. naprej zvišalo. Smodnik za vremerjsko streljanje, katerega se ima naročiti po dtžiluemn odbora v kištah po 25 kil koSta ted j z zabojem in voznino od smodniškega skladišča do železniške postaje Karhdoif vred cd 1. junija 1908 naprej 20 kron 80 viu. (do eedaj le 20 K 62 vin.) Gradec 1. juoija 1908 Od staj. deželnega odbora. Namizno vino, 'deče........ 18 kr. N.urv8i>o vino, b^lo.........20 „ Bizeljski bnrgnndir . . . . . . . . . 26 ,, prioorofe za oddi>;o v gndovjn od 56 litrov naprej OttO KllSter, CelJB. Vinski ket v velikem hra- mloicnero poslopja. 446 Nedoseženo! Svetovni čudež! Nedoseženo 1 600 komadov samo gold. 1.95 1 krasno pozi. prec. ank. ura z verigo, natanko idoča, 3 leta garancijo, 1 moderna zidana kravata za gospode, 3 kom. fini robci, 1 krasti prstan za gospode z inv bifcerom, 1 lepa eleg. garnitura okraska za dame, obstoječa iz 1 krasnim koigejom u orient biserov mod. okrasek za dauie s pat. zaključkom, 2 eleg. zapestnici za dame, 1 par bSesnik s pat. kavlji, 1 krasno žepno toaletno zrcalo, 1 usnjato denarnico, 1 par mangetnih gumb. 3° Doubl-zlato, patent zaključek, 1 eleg. album za razglednice, najlepši razgledi sveta, 3 Šaljivi prelmeti, velika veselost pri mladih in starih, 1 praktičen navod za ljubavna pisma gospodov in dam, 20 ko resp. predmetov, in fle 300 predmetov, potrebnih v hiSi. Vse skupaj z uro, ki je sama toliko vredna, sanio gold. 1.95. Pošilja se po povzetju ali ako se posije dMos Balsamom«, vam lahko naznanim, da sem s njim popolnoma zadovoljen. Že po 8 dneh so se pojavili očitno losi; ako ravno so bili lasi svitli in mehki, so bili vendar krepki. Po 2 tednih dobila je brada svojo naravno barvo in tedaj žele se je pokazal imenitni vpliv vašega balzama. Hvaležno ostajem I. C. Dr. Tverg. Kopenhagen. Podpisana lahko vsakomur pravi »Mos Balsam« kot zaneslivo sredstvo za pridobitev las priporočam. Trpela sem dalje časa na tem, da so mi izpadali in so se pojavili čisto goli prostori v laseh. Ko sem pa rabila 3 tedne »Mos Balsam«, pričeli so lasi zopet rasti in so postali težki ter polni. Gdč. M. C. Anderesen, Ny Vester-gade 5, Kopenhagen. 1 zavoj »Mos« gold. 5. Dobi se po povzetju ali s tem, da se plača naprej. Pišite na največjo specialno trgovino sveta: Mos-Magasinet, Copenhagen 395 Daneraark. Dopisnice se frankirajo z 10 vin., pisma z 25 vin. 4» — 7 L krc Da se v najem pa tudi proda 431 lepo posestvo i trgovino tik premogokopa v Zabukovci po zelo ugodnih jh. MaUnfineja pojasnila daje Johana Grainer, posesUica. Redita prilika! i zavoljo družinskih razmer posestvo 10 minut nice ob Savi, obstoječe iz 31 oralov rodovitne ed katere je 7 oralov gozda, 24 oralov njiv ov. Hiša in gospodarska poslopja so vsa novo i z opeko krita. Prode se vse obsejano kakor »leži. Natančneje se izve pri g. Fran j o Barovič v Sevnici ob Savi. 419 S96 Za birmo! §t. Visoko moderna rement. Gloria srebrna ura i,', ... za gospode! Ta imenitno izdelana ura poseduje skrbno izkušeno, v kampiija idočo kolesje, 3 krasno gravirane pokrove in „Springdeckel", ter prodamo to uro za K S'— s sekundnim kazalcem K » —. PoSlie se po povzetju. 3 leta pismeno I Avstrijska eksportna družba za ure Dunaj—Westbahnhof 25. Tisočero priznanj! [inaliii francoski aparati svetovne tovarne |I. Yermorel di Ville franche (Rhone) i najboljši in priznani od vseh vinogradnikov. Posebno priporočljivi so : brizgalnice ..Eclair' ti peronospori, žveplalnica „Torpille", proti oidiju; jektor »Excelsior" proti filokseri; acetilenska svetilka edus*' proti trtnim črvom. Kakor nadomestilo navadne zmesi na podlagi modre in apna je hipna zmes Eclair-Vermorel f§| nodna, uspešna ter se drži peres. ' Predmeti za menjavo pri vseh aparatih. Biki in opisi na željo zastonj in poštnine prosto pri nem zastopniku za Avstro-Ogrsko-B T. Doswald, Trst eaFiazza Lipsia št. 6. j S 370 Tovarna za poljedelske stroje I. Prosch-a v Celovcu priporoča izboljšano vitžle (Gopel) mlatilnice z najnovejšimi tečaji (lagerji), lahko tekoče. Dalje stroje za rezanico delati, trijerje in mline za šrot. Kupcu 63 postavi vsak stroj na njegovo želesnUSno- postajo vozniae jKVsto. Prodaja s* tudi na obroke, ceniki se posjljnjo poštnino prosto in usto o j. Ustna zaloga vparibgrujvjVikringhof~uiičr Čevlje! Priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih obuval, kakor moških, ženskih in otročjih čevelj domačega in tovarniškega dela po vsakovrstni ceni. Vse to se dobi in kupi pri gospodu Ivan Berna, Gospodska ulica št. 6 « Celju. 408 30 letni mož z samostojno dobro službo, vdovec z J dveletnim otrokom se želi oženiti s pošteno deklo s par UsoC forinlov premoženja. Ponudbe pod „L K. Nr. 120" po.,te restante Maribor. Želi se sliko in naznanilo starosti. 432 Domača pijača narejena Z „Mostin" cla izvrstno pijačo in je najboljše uadomestilo za pristni sadni mošt. „Mc-stin* je sestavina naravnih substanc in valed tega neškodljiv ter vpliva ta pijača na Človeka oživljajoče in pospešuje prebavo. 300 I. te pijače narejene z ,,Mostin" stane 4 g!d. 80 kr, „Mostin" se dobi pri Janezu Pose h, špecerijska trgovina, Maribor, Koroška nlica 20. — Poštna v vsak dan. — Srari se pred pona-redbsmi. Ne okusa], dokler nI vode zraven! 80 o o jesihova esenca, bela in rudeča s katero se pripravljajo najokusnejše jedi in jesih za vkuho. I Liter velja 2 kroni. Kakor se ravno potrebuje, naj se zmeSa 1 liter 80»/o je-sihove esence z 30 ali 24 ali 14 litri Čiste studenčne vode in izvrsten jesih je gotovi. J0f Hamlzno In bučno olje 1 liter 70 in 80 kraje Zalega pri R. Bračko, trgovcu v Ptuju-v novi poštni hiši. :t«7 Sukna humpolečki lodni, suka o ■a salon obleke in modno ■ukno za obleke priporoča Karel Kocian tovarna za aukno T Humpolci Vzoici brezplačno. Tovarniška cena. H8f Na prodaj je novozidana enonadstropna z ceglom .krita hiša z 5 sobami, kuhinje, 2 kleti, velbana, in lepi vrt zraven hiše tik glavne ceste, 3 minute od farne cerkve v Poljčanah '/, ure od kolodvora, sposobna za trgovino in gostilno, kakor za vsaki obrt. Drugo posestvo, zidana hiša z 3 sobe, kuhinja, velbana klet in klet za zelenjavo, hlevi svinski in goveji, 4 johov gozda, travniki, sadonosnik, njive, lep vinograd, vse v enem okoli hiše, pripravno za takega, ki ima veselje živino rediti, na obeh posestvah je šparkasa. Več se izve pri Vincenz Preiern, posestnik v Poljčanah. 420 XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Fabrika kmetskin in vinogradniških. mašin priporoča najnovejše vitale mlatilne stroje, stroje za rezanje krme, šrot-mline, za rezanje repe, re* bler za koruzo, sesalnice za gnojnico, trijerje, stroje za mah, grablje za mrvo, ročne grablje (Handschlepp- und Pferdeheurechen) za mrvo obračati. stroj za košnjo trave in žitja, najnovejše gleisdorfske sadne mline v kamenitih valčkih zacinane. hidravlične preše, preše za sadje in vino. (Orig. Oberdruck Differenzial Hebelpresswerke) patent „Dučhscher", dajo največ tekočine, se dobijo le pri meni. Angleške nože (Gusstahl), rezervne dele, prodaja mašin na čas in garancijo. — Cenik zastonj in franko. 433 XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Zahtevajte 8& zastonj, da se Vam pošlje ilustrovani cenik z nad 1000 slikami. suka v, »a., vem« Garancija več let Vsako ne breznapačno blago se vzeme pri polni sveti nataj. Nr- 865 Srebrna dim- O.Kft ska rementoar goli " "" Nr. 32* Srebrna rementoar O.Kft za gospode gold.. v *'" — ii i. Nr. 337 Srebrna unker 15 kanenjev , goli. 5. dvojni fi.EA mantrli pi.M O Ov mantelj gold. S. 341 Srebrna anker dvojni mantelj <^B^-? 15 kamenjev, po- 7 Q.Kft ^■If sebio mocHagold. ' « "" Anton Kiffmann največja zaloga ur srebrnega in zlatega blaga. Eksport v vse dežele. Marburg. P I. Štajersko. Mranilnica (Sparkassa) Vstanovtjena leta Čekovnemu računu Št. 808051 pri c. kr. poS-tno-hranilničnem uradu. priporoča se glede vsa- | kega med hranilnične 2adeve spada-jočega posredovanja, istotako tudi za posredo vanje vsakorsnega posla z avst. ogersk. banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno viaka zaaeva pojasni in po vsem vstreže. Ravnateljstvo. UOZiČkt otroke v novi veliki trgovini 200 Johann Koss v Celju --------- na kolodvorskem prostoru ===== se dobivajo že od.....gold. 8*50 naprej drage sorte po........ 7*— ■ fretje , ,........ 8'— četrte „ ......... 8'— » Pete „ ,........18'— in z fedrami po.......12"— , Za finejše sorte se naj zahteva posebni cenik. Red Star Line, Antwerpen Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New-York in v Filadel- fijo. — Dobra hrana — Izborna oprava na ladji. — Nizke vozne cene. Pojasnila daje Red Star Line, 20, Wiedener Giirtel na Dunaji ali Franc Dolenc, konc. agent t Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 41. • Zahtevajte zastOBJ moj veliki cenik mojih najfinejših in natančno idočih ur, srebernine in zlatnine. Dokaz da imun res fino in dobro blago, je to d* imam odjemalce, iz vseh dežel in glavnih mest. Za vsako uro se pismeno 3 leta jamči. Nedopadeno blago se lahko smenja, ali dam celo vsoto nazaj Xlkel ire »i......1-80 I SreV ank. rta.....4 50 tocfc..........3-50 Ure kadilke......1-60 •rek. ženska......3-50 | Stenske are . . 1-60 laprej. Razpošilja po postnem povzetju Specialna delavnica sa najtetejla popravila ur, zlatnine in optik TH. FERIVBACH največja (»briška zalog*, ur atarfcirg M. Jos. Kasimir nasproti W. Sirks Nfl. v PTUJu 178 trgovina sšpecerijo, materijalom, barvnim blagom, priporoča karbolinej, galica, žveplo, gumi-trakovi, strešni lak, strešna papa, portland in roman-cement po najnižjih cenah in solidni postrežbi Novost!! Novost!! • • „Podagrin" • • izvrstna proti gihtu revmi, ozebiin potnimi nogami. Karbolinej za sadno drevje špricati in štrihati proti raku, krvni uši in drugemu mrčesju ter proti poškodovanju od zajcev. Gospodska ulica št. II. — Herrengasse Nr. II. Kari Kasper trgovina z mešanim blagom in cei. kr. skladišče smodnika ===== v Ptuju štev. xx ===== priporoča pri najnižji ceni: kavo surovo in žgano, olje, rii, sladkor, eaj, rum, vonjave, petrolej, milo, kakor vsakovrstno drugo špecerijsko blago; nadalje priporoča raznesilni smodnik, črni in rujavi smodnik za lovce, posebno fini lovski smodnik v škatlah, drobni svineo, kapioe, patrone za puške in revolverje itd. — Glavna zaloga Tomaževe ilindre, kajnita 40'/.-uo kalijevo sol ia gnojenje travnikov, njiv, za jesen in spomlad. — Prodaja iveplenokialega amonjaka in superfosfata za gnojenje vinogradov. 1 Postrežba Jako urna in solidna.------------- Samie pravi je le Thierry -balzam z zeleno nuno kot znamko. Najmanj s** posije J2.2 ali 6/1 ali patent polna družinska steklenica K 5'—. Zaboj zastonj. Thierry centifolij-mazilu NajmaDJ se poflje 2 doze K 360. Zaboj zastonj. Povsodi priznana kot najboljša domača sredstva proti bolečinam, pečenje v želodcu, krCu, kaliju, hr>pa\osti, voetju. ranami itd. — Naslov za naročbe in denar: 4. Thierry, apoteka k angelj-iambu y Pregradi pri Rogatcu. Zaloge v r.ajviM-ili apotekah. 397 Tozičke za otroke (Kinder-Sitz- und Liegevvagen), v katerih lahko otrok sedi, pa tudi take za ležati, imata vedno v zalogi in priporočata po 12, 16, 20, 24, 30, 35, 40—50 K. Cene so nizke, vozički so lično in močno izdelani. Pismenim naročilom se hitro, pošteno in točno ustreže. Brata Slaw'itscli, trgovca v Ptuju. Koscipozor! Ce bofeš, da bi kona dobro rezala in dolgo brit držal«, tedaj m kupi naturui k»m*n z znamko S ,Maiftr' Kater-ga dobiš le pri Joh-taa OJer St. Lorenzen ob Marbnrg. Po pošti 10 komadov 4 krone iranko. 417 Svilne robce Volneno blago Druk od firbarja Cajge in satene Platno belo in pisano Štofe in kamgarn Srajce in kravaie kupuje večina 201 samo v ta novi veliki trgovini MannKosSvCelju na kolodvorskem prostoru. Vzdržan je zdravega želodca a- -7 reje- V 1 za- ™ temelji v glavnem v vzdržan ju pospeševanju, in urejevanju prebav Ijenja, ter odstranjpi.;u neprijetnega mafienja (Stuhlvcrstopfung . Dobro, iz zdravilnih ze> lenjav pripravljeno, apetit in prebm ljenju, pospešujoče sredstvo, ki odstrani znane posledice i ezmernosli, isti p učne di-j©te, prehlajenje, zamaitaje, sestava preobilne kisline n. p. „Sodbrennena, napenjanje itd. in krene bolečine odstrani in zmanjša dr. Rosa balsam za želodec iz apoteke B. Fragner v Pragi. varilo! ^*' ('''' "viika nosijo po- r4ŽmIj Ovarilo 1 marko. stavno deponirano varstven« \f# Glavni depot: Apoteka B. FRAGNER, e. kr. dvorni liferent „z«m achwarzen Adler" PRAGA, Kleloseite 203 k„t .terudioHte. BC~ Postna poSiljatev vsak dan. ~9Q 1 cela steklenica 2 K, '/, stekl. 1 K. Po posti proti naprej poSiljalvi K 150 se 1 malo steklenico, K 2'80 pa 1 veliko steklenico, K 4-70 2 veliki, K 8'— i velike, K 22-— li velikih steklenic franko vseh stacionov Avstro-Ogrske pošilja. Depoti _____ v apotekah avstrijskih. Potnikom v Ameriko priporoča generalna agentura im 17 1 ITflVll in White Star-Linije najhitrejo vožnjo prek Basel - Paris - Cherbourg-New-York, 2 odhoda v tednu, hrana že v Baselu prosta, z velikanskimi in varnimi parniki teh linij, prevoz od Cherbourg-New-York v resnici 51/« do 6 dni Vsa potrebna in natančna pojasnila daje radovoljno in zastonj: Generalna Agentura lm Obersteg & Co. 28 Aeschengraben Basel (Šviea.) 292 5000 ur zastonj katalog pošljem vsakomur brez plačila zastonj in prosto. kron ! kron kron . K. .... pat. ;i — Budilnica .2-40 [ J. budilnica 6— \ Uu u« Snjb, Rosk. «•— »votla