STRAN 4 Ali bodo , Podkorenu Save rloŽili vu lf dil goto- Tudi is d; STRAN 1 8 Cena krompirju nezadržno pada r prí* IV. bi* tal* Sava o, * IVÍÍ* Gorenjska^ Banka Banka * posluhom PESTREJŠA DEPOZITNA PONUDBA GLAS št. 60 - CENA 125 SIT Kranj, torek, 30. julija 1996 *» med Športno zvezo in Mestno občino Kranj usoden za športnike Od včeraj zaprti kranjski športni objekti jj*r Mestna občina Kranj že več kot leto dni ne nakazuje proračunskega denarja za vzdrževanje in JJtovanje športnih objektov kranjski Športni zvezi, ta ni več zmogla plačevati računov za ?*triko, zmanjkalo pa je tudi denarja za ostale obratovalne in vzdrževalne stroške. Zato so bili prisiljeni zapreti letni bazen, Športno dvorano na Planini, Športni center Kranj in pisarne. "Prejšnji petek nas je Elektro Gorenjske Kranj obvestil o nameravanem izklopu električne energije na letnem kopališču, Športni dvorani na Planini in na štadionu Športnega centra Kranj. Izklop je posledica neplačanih računov za porabljeno energijo v aprilu, maju in juniju. Gre za blizu 800 tisoč tolarjev, ki jih na Športni zvezi nimamo kje vzeti, saj župan Mestne občine Kranj, kljub sklepom mestnega sveta, že več kot leto dni ne nakazuje dotacij za obratovanje in vzdrževanje objektov, niti ne dovoljuje šolam in klubom plačevati računov za uporabo športnih objektov. Tako smo danes ob odklopu elektrike primorani zapreti vrata tako kopališču kot ostalim športnim objektom," je včeraj povedal v. d. vodje strokovne službe pri Športni zvezi Kranj Aleksander Stojanovič. V obvestilu, ki visi na vseh športnih objektih, pa je tudi zapisano, da bodo odprti spet, ko bo rešen problem so obiskovalci kranjskega letnega bazena kljub vročini ostali pred napisom financiranja. Kdaj bo to, pa zaenkrat *TO in obvestilom, da za šport v občini ni denarja. Foto: T.Dokl ne ve nihče. • V.Stanovnik Razočarani obiskovalci in organizator v Avstriji Alpski kvintet ni smel čez mejo Predvčerajšnjim ljubitelji iz Avstrije in drugih dežel niso dočakali koncerta Alpskega kvinteta blizu Veli-kovca. Avstrijski mejni organi na Ljubelju ansamblu namreč niso dovolili niti vstopa v Avstrijo. Zgornje Gorje, 30. julija - mogli pokazati, ker doslej le- jflboljíi je madžarski violinist fef0*".Sondor Jaroka, izvrstni mladi vilonist, udeleženec iQkijJ? mednarodne blejske šole za violino, je na ^kcvn*m koncertu v Festivalni dvorani zaigral Intro-y°Un° vScnerzo capriceskladatelja Fritza Kreislerna na kdein ,ma Demšarja. Prof. Demšar, znani slovenski ^*j$k ec v*°Hn> Je riamreč najboljšemu violinistu Satido Pi°^etne š°le namenil svoj mojstrski izdelek. Tako Vi°W kot tudi vrsta slovenskih in tujih mladih Pokfri íe bila ^i sicer zelo zadovoljna na tem J<*r0kem Stasbenem izpopolnjevanju. Na sliki: violinist *a ln goslar prof. Demšar. Več na 8. strani. • L.M., foto: Una Doki Spominska slovesnost pri ruski kapelici Minulo nedeljo je bila pri ruski kapelici na Vršiču spominska slovesnost ob 80-letnici tragičnega dogodka, ko je snežni plaz zasul več kot 300 ruskih ujetnikov in njihovih stražarjev. Slovesnosti so se udeležili ugledni gostje iz Moskve, 12-člansko rusko delegacijo pa je vodil podpredsednik ruske federacije Sergej Baburin, ki se je v slavnostnem govoru zahvalil predvsem Kranjskogorcem, domačinom, ki so vsa leta vzorno skrbeli za Kapelico in ohranjali spomin na vršiške žrtve. Več na 4. strani. • D.S. "Že leta in leta nastopamo po Avstriji, Italiji, Švici, Nemčiji, Franciji, prvič v 30 letih pa se nam je to nedeljo zgodilo, da so mejni organi na avstrijski strani Ljubelja od nas zahtevali delovno Seveda jim je nismo vizo. ?A mobitel URADNI WN| PRODAJALEC J-- POKLIČI ZDAJ! 064/225-060, 860-029 KIDRIČEVA 6b/ KOROŠKA 26, KRANJ I te tudi nikdar nismo potrebovali. Mejnih organov nista prepričala niti pojasnilo, da prvič slišimo, da je viza potrebna, niti pogodba, letošnji koledar naših nastopov po Evropi, niti posredovanje avstrijskega organizatorja našega koncerta iz Griffna pri Velikovcu. Morali smo se vrniti nazaj." Več na 28. strani. • A. Žalar TRADICIONALNI 56. GORENJSKI SEJEM ▼Dfllte Prodaja tekočih in trdih goriv telefon 064 742 555 _ 064 53 429 ftntium 75 že od 125.944,00 SIT ali 8.822,00 SIT mesečno! Tel.:064/22 10 40 Fax:064/22 37 92 Bled - Čeprav tisti, ki se spominjajo nepreglednih množic pred leti na tradicionalni Blejski noči, zdaj niso najbolj zadovoljni z obiskom, pa je bil Bled minuli konec tedna kar solidno natlačen. Rikujevi dnevi, kot se zdaj imenujejo najbolj vroči dnevi na višku turistične sezone, so na blejsko obalo nagnetli kar lepo število stojnic z raznovrstno ponudbo. Vmes je dišalo po prigrizkih, točila se je pijača. Za vse, ki hočejo nekaj več, pa so mojstri domače obrti izdelovali lesene cokle, kovali kroparske žeblje, vrteli lončarsko vreteno in še kaj. V taki ponudbi bi se dobro počutil tudi blejski zdravilec Rudi, ki so se ga spomnili tudi s šaljivo predstavitvijo njegove dejavnosti v izvedbi Gledališča Tone Cufar. V sobotni noči pa so tisoči ob ognjemetu in tradicionalnem spuščanju lučk na Blejsko jezero - kar 15.000 jih je bilo - ugotavljali, da je turistična in siceršnja privlačnost Bleda še vedno enkrat- na. • L.M., foto: Tina Doki UQ0DNIMI CENAMI A TRGOVINA NA ENEM MESTU i VSE ZA KMETIJSTVO, DOM IN DRUŽINO Liy^ERNl ZABAVNI PROGRAM S PLESOM Žerjavica 12, Kranj *Nj,9..ig. avgusta '96 ■OBIŠČITE NAS! Si OVNI VAL Z Vami vsak dan od 05. do 09. in od 15. do 21. ure NAŠ VRT JE LEP, PONUDBA PA PESTRA IN KVALITETNA 2? 064/49-068 del. čas odi 2 h do 01 h č&dj Kaposi Avtohlša Kaposi d.o.o., Trgovina Kranj, Jezerska c. 121, tel.: 064/241-358 kÉ J) SLOVENIJA IN SVET Kranjska Gora, 29. julija • Na povabilo našega veleposlanika in stalnega predstavnika Slovenije pri OZN in mednarodnih organizacijah, ki imajo sedež v Ženevi, dr. Antona Beblerja in njegove soproge Darje Lavtižar - Bebler se je minuli petek v Kranjski Gori mudil ameriški ambasador v Sloveniji Victor Jackovich. Ugledni gost je bil prvič v Kranjski Gori in si je v spremstvu svojih gostiteljev, predstavnikov občine Kranjska Gora in župnika Marka Benedika najprej ogledal kranjskogorsko cerkev, nato pa še Vršič in Tamar. Dejal je, da se je vabilu svojega prijatelja Beblerja rad odzval in da je zgornjesavska dolina s svojimi naravnimi lepotami in kulturnimi zanimovostmi nanj napravila izjemen vtis. • D.S. Slovenija in Evropa Poslanski pomisleki Ljubljana, 30. julija - Sedemnajst poslancev državnega zbora, Borut Pahor, dr. France Bučar, Zmago Jelinčič, Jože Jagodnik, Tone Peršak, Ljerka Bizilj, Danica Simšič, Janez Jug, dr. Leo Šešerko, dr. Metka Karner -Lukač, dr. Dušan Bavdek, dr. Ciril Ribičič, Polonca Dobrajc, Rafael Kužnik, Marija Pozsonec, Miloš Pavlica in Andrej Lenarčič, je podpisalo Deklaracijo o evropski politiki Republike Slovenije. V njej pravijo, da želijo preudarno ravnanje Slovenije pri tem koraku in nepristajanje na vse pogoje Evropske unije, kar bi bila zgrešena politika. Podpisniki ne sprejemajo skrajnih stališč o Evropi za vsako ceno oziroma sploh ne, ampak so za zmernejše mnenje, ko naj gre Slovenija v Evropsko unijo čim bolje pripravljena in ne čim hitreje. Deklaracija želi priprave pospešiti, med nami in unijo pa mora vladati dejaven odnos in dialog. Poslanci menijo, da mora državni zbor pred sprostitvijo trga nepremičnin sprejeti zaščitno zakonodajo. Vlada se mora o vsakem koraku posvetovati s strankami, končni korak pa morajo potrditi državljani Slovenije na referendumu. • J.Košnjek Mimogrede bo tu petek, 9. avgust Ko se začne nagradna igra Danes, v torek 30. julija, je "šele" predzadnji dan letošnjega sedmega meseca in še celih deset dni nas loči od največjega letošnjega gorenjskega poslovnega dogodka, mednarodnega Gorenjskega sejma. Sejemska vrata se bodo odprla prihodnji petek, 9. avgusta, zaprla pa šele v nedeljo, 18. avgusta. Gorenjski sejem ne bi bil sejem in ne gorenjski, če ob nJem in na njem ne bi bil zraven tudi Gorenjski glas. Marsikaj pripravljamo: 9. avgusta bo Gorenjski glas spet tiskan delno v barvah, sejemsko obarvanega bomo predstavili tudi tistim gospodinjstvom Sirom po Gorenjskem, ki sicer niso redni naročniki. Sejmu bomo nekaj več prostora v Gorenjskem glasu namenili tudi 13. in 16. avgusta. Izhajala bo priloga "Sejemski USPEH", tik ob vhodu v večnamensko dvorano Gorenjskega sejma vas bo čakal "Glasov štant". Tam bo možno oddati mali oglas - s sejemskim presenečenjem glede cene objave; lahko se boste prijavili za Glasov izlet; plačali naročnino' in oddali kupon za sejemsko naročniško nagradno igro, O naročniški nagradni igri, ki bo potekala v dneh Gorenjskega sejma, že tokrat nekaj napotkov: tako kot lani in predlani bo nagradno vprašanje objavljeno na tem mestu v časopisu, torej na 2. strani. Kupon z odgovorom bo potrebno iz Časopisa Iztezati tako, da bo na drugi stran odstisnjen Vaš naročniški naslov. Kuponov za nagradno igro, kine bodo imeliodstisnjenega naročniškega naslova, ne bomo upoštevali! Vsaka naročnica oz. vsak naročnik bo imel možnost največ treh nagradnih kuponov, žrebali pa bomo letos dvakrat: prvič bo žrebanje naslednji dan po objavi drugega kupona, v sredo,14. avgusta, drugič pa po zaključku sejma, v ponedeljek, 19. avgusta. Vse podrobnosti naslednjič - vsekakor se bo splačalo oddati nagradni kupon kar na sejmu, možno pa ga bo poslati tudi v kuverti na naš naslov. Na vsakem nagradnem kuponu bo moral biti vpisan pravilni odgovor, kupon pa Iz časopisa izrezan skupaj z naslovom. IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Državni zbor datuma volitev ni predlagal Odločil bo predsednik države Državnozborske volitve so lahko najprej 27. oktobra in najkasneje 8. decembra. Po razptfj1 volitev pa po mnenju državnega zbora volilne zakonodaje ne bi bilo več mogoče spreminja' Ljubljana, 30. julija - Zanimiva je bila polemika, ali je dajanje mnenja državnega zbora, kdaj naj bi bile državnozborske volitve, sploh potrebno in ustavno ali ne. Opozicija, predvsem poslanci Socialdemokratske stranke in Slovenske ljudske stranke, so menili, da je mnenje državnega zbora nepotrebno, predsednik državnega zbora Jožef Školč pa je vztrajal, da takšno mnenje zahteva poslovnik državnega zbora. Kdaj naj bi bile državnozborske volitve, poslanci niso sklepali. Odločitev je v rokah predsednika države, ki se bo o tem še enkrat posvetoval s parlamentarnimi strankami. Pomembna in za nekatere sporna je odločitev državnega zbora, da po razpisu volitev v državni zbor volilne zakonodaje ni mogoče več spreminja-ti.To je moteče predvsem za tiste, ki računajo, da bi volilni referendum le vplival na volilno zakonodajo že za tokratne volitve. Glede referendumov in vprašanj na njih mora odločati še ustavno sodišče, ki naj bi razsodilo še avgusta. Državni zbor je zavrnil predlog Marjana Podobnika (SLS) in Lojzeta Peterleta (SKD), da vo- Izvoljena direktorica Potem, ko so se pri Slovenskih krščanskih demokratih premislili in soglašali s kandidaturo Alenke Kovač - Arh za direktorico Agencije za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij, je bila le-ta po številnih zapletih izvoljena. Roža Žust pa je bila izvoljena za njeno namestnico. Zanekatere sporni Valentin Kokelj tako ni bil več v igri. Predvsem socialdemokrati in poslanci Slovenske ljudske stranke so menili, da ta rešitev ni dobra in da bi bilo treba za direktorico imenovati Romano Logar ali vsaj njenega namestnika Bogomirja Spiletiča. Resna ministra Lojze Janko (levo) in Andrej Šter. Slovenska vojska dobiva mornarico Prva ladja prihaja Te dni je mogoče prebrati, da bo hitri patruljni čoln kmalu v naših vodah. Ljubljana, 30. julija - Da bo Slovenska vojska dobila bojno ladjo, so potrdili najvišji predstavniki ministrstva za obrambo vključno z ministrom. Veliko je bilo ugibanj, za kakšno plovilo naj bi šlo in v kateri državi naj bi ga izdelali. S nakupom policijskega plovila se nismo ravno izkazali, saj P 111 ni tisto, kar bi moral biti. Vojaško plovilo pa naj bi bil hitri patruljni čoln iz razreda super izraelske izdelave. Podobne čolne ima tudi ameriška mornarica. Čoln naj bi bil dolg 21 metrov, zelo dobro oborožen in hiter, saj naj bi lahko brzel s 40 vozli ali 74 kilometri na uro, brez vmesne oskrbe pa lahko prepluje 700 milj ali 1296 kilometrov. Za naše morje so primerna manjša plovila, ki akvatorij bolje nadzirajo od blizu kot z obale. Naloga čolna bo pomagati policijskemu in nadzirati vstop v teritorialne vode ter preprečevanje tihotapljenja. V primeru vojne pa taka plovila učinkovito branijo pomorske komunikacije, sposobna so za protidesantni in protidiverzanstki boj in za spremljavo večjih ladij. • J.K. litve ne bi bile 17. novembra, ko bodo volili tudi v Zvezni republiki Jugoslaviji. Po svetu bi lahko volitve zamenjevali ali jih povezovali. Po zakonu je prvi rok za razpis volitev 10. avgust, zadnji pa 9. oktober. Volitve so lahko najprej 27. oktobra in najkasneje 8. decembra. Kdaj bodo, mora sedaj odločiti predsednik države, kar je njegova ustravna dolžnost. Sicer pa se mora o volilnih zadevah še razjasniti Ustavno sodišče. Od vseh, ki so se pritožili na sodišče in zahtej li njegovo mnenje, je sodi#* že zahtevalo utemeljitve t\w vih predlogov - tako od drzaj nega zbora kot od Soc»*' demokratske stranke. Kdaj *j razsojalo Ustavno sodišče,^ ni znano. To se lahko zgo^A ta teden, zadnji rok pa je.}, avgust. Potem bo jasno, kaj JJ z referendumi (treba jihJJ izvesti), kaj bomo državljjj na njih vprašani in po ka*l nem volilnem sistemu bofl> jeseni volili. .k • J.Košnjek, slika G. S«1"* Komu predčasni pokoj Poslanci so zavrnili sedanji predlog dopolnita zakona o poslancih, ki naj bi omogočil prf' dčasno upokojevanje, sklenili pa so pripravit' zakon o možnostih predčasnih upokojevanj* Ljubljana, 30. julija - Poslanci so se očitno ustraši odziva javnosti, če bi sprejeli dopolnjen zakonj poslancih, ki bi omogočal predčasno upokojevanje V°° ugodnimi pogoji ter kar precej visoke odpravnin6' Predlog zakona so zavrnili. Podoben zakon smo Sloveniji že imeli. Nekaj poslancev prvega sklica se J upokojilo po tem zakonu, potem pa je ustavno sodi»^ razveljavilo člen, ki je omogočal upokojevanje s 25 1*J delovne dobe. So pa sklenili, naj vlada v dveh mescjJJ pripravi zakon, ki bo urejeval vse možnosti predčasna upokojevanja. STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVlCj Socialdemokratski tabor v Lepeni Socialdemokratska stranka Slovenije prireja letos že drugi Poletni tabor dr. Henrika Turne v Lepeni. Tabor bo v kampu Klin v Lepeni v dolini Tretnet. Začel se je v petek in bo trajal do sobote, 17. avgusta. Tabor bo povezan s številnimi predavanji in pohodi ter srečanji. Zaključen pa bo v soboto, 17. avgusta, ko bo zaključek tabora in v Bovcu slovesna akademija ob 100. obletnici slovenske socialde-mokracije. Čudno obnašanje vladajočih Združena lista socialnih demokratov sporoča, da ne sodeluje v kadrovskih kuhinjah in pri privatizaciji kadrovskih vprašanj, ki se dogajajo v strankah vladne koalicije. Stranka opozarja na škodljive posledice nesprejetja dopolnil zakona o poslovnih stavbah in prostorih, ki naj bi omilil nekatere krivice, ki jih povzroča zakon o denacionalizaciji. Liberalna demokracija je najprej sočustvovala z obrtniki, nato pa je udarila zoper nje. Tudi Demokratska stranka Slovenije ni zadovoljna z nesprejemom dopolnil tega zakona. Po njenem mnenju to spodbuja konflikte med državljani in posameznimi skupinami. Nobena vlada doslej jih ni skušala reševati in iskati ustreznega soglasja. Neodgovorno igranje z ljudmi Slovenski forumgraja dogajanja okrog imenovanja nekaterih funkcionarjev, ko vedno bolj prevladuje načelo: kdor ni naš, je slab. V Sloveniji namreč nimamo toliko sposobnih ljudi, da bi se lahko igrali z njimi in se šli politične igrice. Država je kriva, da imamo slabo turistično ponudbo in tudi slabo sezono. Občinam je država vzela preveč denarja, zato ga le-te skušajo dobiti na najrazličnejše načine, tudi z visokimi parkirninami in lisicami na avtomobilih. Slovenski forum, v katerem sta poslanca Ljerka Bizilj in Janez Jug, graja neodgovorno ravnanje z zdraviliščem Rimske Toplice, ki propada, in Postojnsko jamo. Referendumska zloraba volilnega sistema Zveza deželnih strank (Zveza za Primorsko, Deželna stranka Štajerske, Zveza za Ljubljano in Zveza za Gorenjsko) pozorno in zaskrbljeno spremlja poskuse nekaterih strank, da bi s spremembami volilne zakonodaje tik pred volitvami zmedle volilce in zmanipulirale njihovo pozornost. Zveza deželnih strank priznava referendumsko &y zanje kot institut ljuJU volje, vendar gre v P^ji* volilnih referendumov za J, hovo zlorabo. Volilne za*0/^ daje ni mogoče spreminja" # pred volitvami, saj to zmedo in nezaupanje ter r. goje za izredne razmere, tej. ni v prid stabilnosti in de0^ raciji slovenske države, wjft deželnih strank je Že P # enim letom dalapobuoo ^ spremembo volilne za*°.g# daje, pa so bila takrat staj' sedanjih predlagateljev re t danes. Zveza opozarja s0J$ da ima vsak od Pred jLst'1 sistemov slabosti in pre°^ rtjjji endumovrčisto "drugačna —-----------2 a vo»K llag sistemov siaoosu m F*ediIflii vendar bi se bilo treba o "j dogovoriti s soglasjem- rA tem pa bi morali sprem» ^ tudi državno organiziran0 preprečiti centralizem-ka zato zavrača takšno f* jc endumsko odločanje, S8J t zloraba demokracije-Zbral J. K. ^ na glas Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Uredniika politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Dir*^ Vil"!9 Mali oglasi: telefon: 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih »o P* po Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve- po ceniku. Prometni dave* r stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 125 SIT ____ t0 Tudi Gorenjska bo gradila avtoceste jisf V novo tisočletje z novo cesto J)^RS je po vsej državi razobesil plakate Slovenija gradi avtoceste, ki turiste naprošajo,naj bodo strpni med vožnjo. ftfenjci pa smo bili vedno bolj prepričani, da so ti plakati le navadna manipulacija, saj se pri nas ni cisto nič gradilo. Do danes. V Uradnem listu Si, 30. julija publike Slovenije (št. 35) z dne 5. \i ^a Je slovenska vlada izdala !^bo g lokacijskem načrtu za "Cestni odsek Podtabor - Naklo. te|Q dnem (oziroma petnajsti dan JL°bjavi, tj. 20. julija) se je torej dolgo pričakovan in napovedan projekt dograditve manjkajoča dela avtoceste Kranj - Vrba. jj^tocestni odsek Podtabor - Naklo l tretji gorenjski odsek avtoceste J^avanke - Obrežje. Skupna dolži-8 odseka je 4260 metrov, po podat-jf 'nvestitorja Družbe za avtoceste oblike Slovenije (DARS) pa naj Rednost investicije znašala 1,4 ^lJarde tolarjev. žila eča cesta bo za eno vozišče eprav je v skladu z Nacionalnim ^ &j*arnom gradnja tega avtocestne-°dseka predvidena šele v obdobju !eta 2000 do 2002, pa se ' je s b Jeto uredbo vredno podrobneje Janiti. ^Avtocesta z računsko hitrostjo 120 •petrov na uro bo potekala v Jidorju obstoječe magistralne Ç1? (M-l). V večjem delu odseka H- ^vedena preplastitev obstoječe Jwralne povezave, saj se bo le-ta Oi0ristila za eno vozno smer, le v j^očju prečkanja Tržiške Bistrice Vj».bo zaradi spremembe njenega kakega poteka izvedla novo-Cfnja (od kilometra 2,42 do kilo-3,82). aairasa avtoceste se po lokacijskem •'Çrtu, ki - Potek trase odseka Podtabor - Naklo smo prerisali s skice, ki nam jo je posredoval DARS, zato so možne tudi napake. Štirje ste ob skici mogoče opazili, da bo cesta potekala kar skozi vašo hišo. Tu ni prišlo do napake - to je že uradno žigosano. ga je že septembra 1995 !^lal Domplan Kranj, PÉ Ürbàni-w P^čne P" naselju Podtabor in JU vfa pri Jurčkovem polju pri nasel- ^Sn ^^stoJe^a cesta 00 postalo pr0J!° vozišče v smeri Gorenjske 1 Ljubljani, za vožnjo v nasprot- no smer pa se bo zgradilo dodatno levo vozišče. Poleg omenjene trase lokacijski načrt predvideva še zgraditev avtocestnega priključka v Podtaboru, priključka Zvirče in razcepa v Podtaboru. Poleg tega bo potrebno narediti sedem sprememb regionalnih in lokalnih cest in poti. Od pomembnejših cestnih povezav se v dolžini 956 metrov prestavi regionalna cesta Podtabor - Zvirče (R-321a), cesta Bistrica - Žeje se bo prestavila v dolžini 330 metrov, medtem ko se V Šenčurju bodo razdelili stanovanjsko posojilo 8 milijonov med 15 prosilcev Na jutrišnji redni seji OS Šenčur bodo razpravljali o stanovanjskem posojilu. Pro*?*' 30- Ju,iJa " °bčina §enčur bo letos med 15 p0sS|..cev razdelila 8 milijonov tolarjev stanovanjskega s0c*°V*a' k° sevea"a predlog Komisije za zdravstvo, o|J- °. varstvo in stanovanjsko gospodarstvo sprejel »nslci svet občine Šenčur na jutrišnji redni seji. §enan*manje za stanovanjska posojila je bilo v Ptes ^U Xen^°» saj Je obrazcev zmanjkalo. Kar malo pro ^netljivo pa je nato izpolnjene vrnilo le 16 le p v- Komisija je posojilo odobrila petnajstim in ^nemu ne. s°ci ai^an Kristane, predsednik Komisije za zdravstvo, poved varstvo in stanovanjsko gospodarstvo, je Ug0(j ' da so letošnja stanovanjska posojila zelo n0v na- Denar bodo prosilci namenili večinoma za bj pr^ra(?njo oziroma adaptacijo. Vsi od prosilcev naj vsaj 30 odstotkov zaželene vsote, nekaterim pa bodo odobrilo celotno vsoto. "Pri tem smo gledali predvsem na socialni vidik. Tistim, ki imajo večje denarne težave, smo dali več," je dejal Kristane. Posojila naj bi se predvidoma odplačevala v roku 5 do 10 let preko ene izmed bank. Se pred začetkom izplačevanja posojil pa bodo vse prošnje z dokumentacijo romale na Domplan, kjer bodo preverili, ali so dokumentacije popolne. V Šenčurju so torej prisluhnili občanom s stanovanjskimi stiskami. 8 milijonov tolarjev sicer večnega problema pomanjkanja stanovanj ne bodo rešili, nekaj pa je. V proračunu ostaja za reševanje stanovanjskih problemov še okoli tri milijone tolarjev, pravi Kristane, ki bi jih bilo smotrno porabiti za nakup neprofitnih stanovanj. • S. Šubic Še več stroškov za zdravila JU°Uan íVíajec? " Skupščina Zavoda za zdravstveno zavar-se srn • eiUje Je 26- JuniJa sprejela novo listo zdravil, Wtv^0 PreaP's°vati na recepte v breme obveznega 'Pti«i».une8a zavarovanja. Lista bo začela veljati ^mbra 19% iiVrstitvaV!itvi^ liste PrinaJa do določenih sprememb v >rt ^e določirav^ na Pozitlvno m vmesno listo. Merila, ki t> vü sn • u^ose^na tokovna skupina za razvrščanje f0*itiv'ni i- .Jala iz predpostavke, da naj bi bilo na ii/^akod manjše število zdravil iz posamezne JVk j"1 narr»ske skupine, torej samo tista, katerih J^olj uči č • Vno d°kazan utemeljen oziroma so 3nj. rjr[nkovita za zdravljenje posameznih bolezni in Varstven zdravila> ki so pravica iz obveznega n na ret>83 zavar°vanja in se jih tudi sme predpisoma V,nesno ?• na račun Zavoda. Pa naj bi bila razvščena ^ doln*' D°kument opredeljuje tudi merila, po »ocena zdravila ne bi mogla biti uvrščena ne na pozitivno ne na vmesno listo. Ta so uvrščena na negativno listo. Ocenjujejo, da se bo tako pozitivna lista skrčila za 20 do 25 odstotkov. Zdravila, ki bodo od 1. septembra naprej namesto na pozitivni na vmesni listi, so npr. kalcij, za katerega so porabili veliko denarja, pa ni bilo želenih učinkov, razna mazila... Dobrodošla je tudi novost - zdravilo, ki bo pakirano za odrasle.bo na vmesni listi, isto zdravilo, le v embalaži za otroke, pa bo moč najti na pozitivni listi. Sicer pa bo po uveljavitvi zdravil Zavod izdal posebno brošuro, v kateri bosta objavljeni pozitivna in vmesna lista, prav tako pa bodo objavljene tudi cene posameznih zdravil, kar bo zlasti pomembno za zdravnike, ki se bodo lahko odločali za izbiro med cenejšimi in enako učinkovitimi zdravili. Z uveljavitvijo liste pa ne bo prišlo do sprememb pri postopkih predpisovanja in izdajanja zdravil na recepte. • M.Š. pot Podbrezje - Duplje v dolžini 356 metrov prestavi in poglobi. Poleg teh izgradenj in izgradenj vseh pripadajočih objektov na trasi, mora investitor (DARS) prestaviti in na novo zgraditi tudi nekaj komunalnih in energetskih objektov. Ne samo gradilo, tudi rušilo se bo Naj je bil projektant še toliko previden in naj je upošteval še toliko ovir, mimo rušitve nekaterih stanovanjskih objektov se ni dalo iti. Navsezadnje se to dogaja pri vsaki cestni gradnji. Na tem odseku so tako "ogrožene" štiri stanovanjske hiše. Med rampo Ljubelj - Ljubljana in glavno traso lokacijski načrt predvideva rušitev stanovanjske hiše v razcepu Podtabor. V katastrskem območju Žeje bodo morali porušiti stanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem, na tem območju pa bodo prav tako stanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem, ki je neprimerna za bivanje, poskušali odkupiti in jo nato nameniti za druge dejavnosti oziroma (v najslabšem primeru) porušiti. Rušitev stanovanjske hiše pa je načrtovana tudi v naselju Bistrica pod bodočo avtocesto. Glede na izkušnje z odkupom zemljišč pri minulih gradnjah cest smo se obrnili na DARS, da bi nam povedali, kako nameravajo nakup teh po vsej verjetnosti spornih parcel izpeljati. Svetovalec za odnose z javnostmi pri DARSU Pedja Ašanin Gole je povedal, da so postopki odkupa zemljišč opredeljeni v ti. "zemljiškem zakonu". Ta odreja, da se morajo vsi odkupi potrebnih zemljišč opraviti v roku šestih mesecev po začetku veljavnosti uredbe. Potemtakem morajo biti zemljiški odnosi dorečeni do 20. januarja 1997. Tako imenovani "zemljiški zakon" ureja le način odkupa zemljišč za potrebe gradnje avtocest. Ta odkup se torej razlikuje od odkupa zemljišč pri gradnji regionalnih oziroma magistralnih cest. Zakon pravi, da se nepremičnine povrnejo v funkcionalni obliki. To po zdravi kmečki logiki pomeni, da npr. lastnik 300 let starega (recimo: stanovanjskega) objekta na 100 kvadratov veliki parceli, kjer naj bi po novem potekala avtocesta, v zameno dobi parcelo enake kvadrature, torej 100 kvadratnih metrov. Pedja Ašanin Gole sicer zapletov pri odkupu sploh ne pričakuje, v kolikor pa bo do njih "le" prišlo, se bodo reševali sporazumno. To je uradno stališče. Obstaja pa tudi mnogo nejevernih Tomažev, ki so prepričani, da do zapletov bo prišlo in da se bo sporazumno reševanje vleklo v nedogled, kot se to vrši po že kar ustaljeni praksi. Primer je samo obnovitev ko krškega mostu v Kranju in z njim tudi Likozarjeve ceste, ki Še danes ni dokončno urejena za promet. Ne sodimo raje dneva pred nočjo; naj se zgodi, kar hoče, gradili bomo. Ob podatku iz leta 1994, da je povprečni letni promet na sedanji magistralni cesti 18.609 vozil na dan, je to tudi nujno potrebno. Nam voznikom pa ne preostane nič drugega, kot da se čimprej pripravimo na zastoje, tako v prometu kot na gradbišču, ki bodo po vsej verjetnosti ob gradnji nastajali. Saj še pomnite, kako se je gradilo avtocestni odsek Hrušica - Jesenice, kako hitro se gradi na Sloveniki. S. Šubic GORENJSKA OD TORKA DO PETKA AMZS Uslužbenci kranjske AMZS so na Gorenjskih cestah minuli konec tedna nudili 11 pomoči in 28 vlek poškodovanih vozil. Najdlje je bilo treba vleči poškodovano vozilo do Salzburga. GASILCI Kranjske gasilce so klicali na Cesto na Brdo, kjer naj bi pomagali odkleniti stanovanjsko hišo. Gasilci so po posvetovanju s policijo to intervencijo odpovedali, saj naj bi šlo za lastniško prav-danje okoli omenjene hiše. Pogasili pa so požar v IBI-ju, do katerega je prišlo zaradi vžiga stroja, požar pa se je zelo razširil še na tovarniško streho. V trgovskem centru na Bledu so poklicali blejske gasilce iz lokala Tropicana. v lokalu je počila kanalizacijska cev, gasile pa so zaprli ventil in očistili prostor. Ob cesti Bled-Zasip je ponoči zagorel večji kozolec, poln sena. Blejski gasilci so s pomočjo gasilcev iz Gorij in Zasipa pogasili požar in s tem preprečili še večjo materialno škodo. Jeseniški gasilci so opravili dve tehnični intervenciji: delo z lestvijo in meritev plina v valjarai Bela. Pogasili so požar odpadkov na začetku avtoceste pri Lescah, odzvali pa so se tudi na lažni alarm, ki je bil sprožen na Titovi na Jesenicah. NOVOROJENČKI V kranjski porodnišnici je na svet prijokalo 17 novorojenčkov. Rodilo se je 7 dečkov in 10 deklic. Najtežja sta bila deček in deklica, ki sta tehtala po 4150 gramov. Najlažji je bil deček s 2850 grami. Na Jesenicah so se rodili samo 3 dečki. Najlažji je imel 3300 gramov, najtežji pa 4370 gramov. URGENCA Na kirurškem oddelku so sprejeli 127 pacientov, na internem 35,,na pediatričnem pa 15 malih bolnikov. Ostala jeseniška kirurgija je poskrbela še za 13 pacientov. TURIZEM Na Bledu so imeli v soboto veliko obiskovalcev, saj so Blejci priredili tradicionalno Blejsko noč. Sicer pa je bilo minuli konec tedna na Bledu 5500 nočitev. Temperatura jezera se je dvignila na 22 stopinj. Bohinjsko jezero ima še vedno približno 20 stopinj, zasedenost hotelov v Bohin- S' i pa je okoli 60-odstotna. V ohinju je več domačih kot tujih turistov, v avto karapu pa je nekaj več Slovencev kot pa tujih gostov. Na Šobcu je bilo včeraj, v ponedeljek, 16 odstotkov več gostov kot na enak dan lani. Tudi kumulativno gledano je Šobec letos obiskalo 11 odstotkov več gostov kot v enakem obdobju lani. Vodi na Šobcu so izmerili 20 stopinj. 985 Iz Centra za obveščanje smo izvedeli, da se na Gorenjskem ni zgodilo nič posebnega. < :<-i- i r /POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, \0RT0PEDSKE VZMETNICE =Sca TEL: 064/403-871 TRGOVINA S POHIŠTVOM, SPODNJA BESNICA 81 Ve l «-3Ï1 Proč Mlinstock Prejšnji teden, od torka do petka, je v taverai - pizzeriji v Mlin v Tržiču potekaj mladinski festival Mlinstock, na katerem so se predstavili mladi glasbeniki, slikarji in Aris tocats band, poleg tega pa so pripravili tudi zelo lepo sprejeto in dobro obiskano modno revijo, na kateri so sodelovali tudi nekateri tržiš-ki proizvajalci in trgovci. Zadnji dan festivala je bil v bali BPT-ja koncert Letečih potepuhov in Adija Smolarja. Ob koncu festivala bi sc organizatorji radi zahvalili vsem, ki so kakorkoli pomagali pri nastajanju festivala: Občini Tržič (še posebej županu g. Pavlu Ruparju), Klubu tržiških štu-dentov, tržiški nacionalni stranki, stranki liberalne demokracije - Tržič, trgovinama Dona in Mali Çrinc iz Tržiča, trgovini rend iz atrija tržifike občine, trgovini z glasbo Aligator iz Kranja, Mercatorjevi športni prodajami iz Tržiča, drogeriji Darka iz Tržiča, frizerskemu salonu Mauko iz Tržiča, baroma Čin čin in Slovenija iz Tržiča, cvetličarni Tulpa iz trgovskega centra Deteljica, podjetju Roma tex iz Tržiča, Zavodu za kulturo in izobraževanje Tržič, Radiu Tržič, Gorenjskemu glasu, Taverni -pizzeriji V MLIN in vsem tržiškim dekletom, ki so sodelovale na četrtkovi modni reviji. Odlična voda iz Jureža Kranjska Gora, 30. Julija - Občina želi zagotoviti nove količine ustrezne pitne vode za prebivalstvo, zato so v groračunu kranjskogorske ob-ine v okviru investicij zagotovili 8 milijonov tolarjev za vrtine v vodovodno omrežje Jurež in Jasna. Podjetje GEÓ-KO iz Ljubljane je Že lani začelo z raziskavami oziroma vrtinami na področju zajetja Jurež in so zato občinski svetniki sklenili, da naj ta firma dela nadaljuje tudi letos. V JureŽevem grabnu bodo uredili delovni plato ter postavili pet stometrskih vrtin ter odvzeli vzorce kemijske in bakteriološke analize vode. Že po letošnjih podatkih so izvidi o preiskavi vzorca pitne vode zelo obetajoči, saj strokovnjaki ocenjujejo, da ic voda iz zajetja Jurež zelo dobra. Izvide o preiskavi vzorca pitne vode iz Jureža je izdelal Zavod za zdravstveno varstvo iz Novega mesta. Ali bodo v Podkorenu zaprli cesto? Kranjska Gora, 29. julija -Na minuli seji občinskega sveta Kranjska Gora so svetniki opozorili tudi na hud komunalni problem: na obnovo ceste od avtobusne postaje v Podkorenu do smučarskega poligona v Podkorenu, Krajani Podkorena so že večkrat zahtevali, da se mora cesta ustrezno urediti, saj je navsezadnje velika turistična sramota, tako poleti kot pozimi. RTC Žičnice bi moral cesto urediti že pred lansko zimsko sezono. Pri RTC pa so za obnovo namenili le 200 tisoč tolarjev, dela pa bi veljala okoli 2 milijona tolarjev. Zato so bili svetniki na seji obveščeni, da bodo v Podkorenu krajani zaprli cesto, če je RTC Žičnice ne bodo uredile do septembra. • D.S. Podpredsednik ruske dume se je zahvalil Kranjskogorcem: Hvala, ker ste skrbeli za kapelico Letošnja slovesnost ob ruski kapelici na Vršiču je potekala ob 80-letnici tragičnega dogodka. Podpredsednik rus*' dume Sergej Baburinse je zahvalil Kranjskogorcem, ker so toliko let skrbeli za kapelico. Zanimivost: v Kranjski G je še 40 let živel ruski vojak Ivan, ki je tudi pokopan na krajevnem pokopališču. Kranjska Gora, 29. julija -12. marca leta 1916 je več kot 300 ruskih vojnih ujetnikov in njihovih stražarjev, ki so gradili cesto preko gorskega prelaza Vršič, zasul snežni plaz. V spomin na žrtve in v spomin na izredno trpljenje na tisoče vojnih ujetnikov, ki so v nemogočih pogojih gradili cesto, so Rusi na kraju, kjer je zgrmel plaz in kjer je pokopanih toliko žrtev, že tedaj postavili spominsko kapelico. Ob ruski kapelici je bila dolgo let skromna slovesnost, kajti žrtev so se spominjali predvsem Kranjskogorci. Kranjskogorsko turistično društvo je za kapelico vedno zgledno skrbelo, saj so jo obiskovali tudi številni turisti. Zadnjih pet let pa ob njej poteka tradicionalna sloves-, nost tudi ob udeležbi gostov iz Rusije. Letos, ob 80 - letnici vršiške tragedije, so slovesnost pripravili občina Kranjska Gora, društvo slovensko -ruskega prijateljstva in rusko veleposlaništvo v Ljubljani. Ob tej pomembni obletnici so se poklonili spominu na ruske vojake tudi najvišji predstavniki gospodarskega in političnega življenja iz Moskve, v Slovenijo je pri- Ob 80-letnici tragičnega dogodka, ko je snežni plaz zasul več kot 300 ruskih vojnih ujetnikov, je bila pri ruski kapelici na Vršiču slovesnost, na kateri je podpredsednik Ruske dume Sergej Baburin. potoval podpredsednik ruskega parlamenta Sergej Baburin, spremljalo pa ga je pet poslancev, gospodarstveniki in dva visoka predstavnika ruske Cerkve. V soboto si je ruska delegacija ogledala muzej prve svetovne vojne v Kobaridu in trentarski muzej, zvečer pa je bila v kranjskogorski cerkvi maša za vse žrtve vseh vojn v zgornjesavski dolini. Mašo je vodil beograjski nadškof Franc Perko. V veliko zadovoljstvo številnih Kranjskogorcev in turistov - zbralo se jih je okoli 250 - pa je bil pred mašo in pod lipo pred cerkvijo koncert ruskih pevk, ki so tudi prispele z rusko delegacijo. V nedeljo so visoki gostje s spominsko slovesnostjo in mašo ob ruski kapelici na Vršiču počastili spomin na ruske vojne ujetnike. Maševal je škof, pomočnik metropolità Kirila, episkop Innokenti Di- mitrovski, v kulturnem programu pa so sodelovale ruske pevke in cerkveni mešani pevski zbor iz Goric pri Golniku. Pevci iz Goric so tudi sicer vedno ubrano zapeli ob vseh dosedanjih spominskih slovesnostih ob ruski kapelici. Slovesnosti, ki so ji prisostvovali najvišji predstavniki ruske politike m cerkvene oblasti, tudi veleposlanik ruske federacije v Sloveniji Aleksej LeonidoviČ Nikiforov, so se udeležili tudi predstavniki Slovenije: predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar, predstavniki nekaterih slovenskih strank, poslanci in veleposlanik in stalni predstavnik Slovenije pri OZN in mednarodnih organizacijah, ki imajo sedežv Ženevi, dr. Anton Bebler, ki nam je povedal, da je v Ženevi ob neki priliki poglavarju ruske pravoslavne cerkve omenil rusko kapelico na Vršiču. Tedaj sta se domenila za slovesnost ob 80-letnici, ki naj bi se je udeležili visoki gostje iz Rusije. Po pozdravnem govoru kranjskogorskega župana Jožeta Kotnika je spregovoril Sergej Baburin, podpredsednik ruske dume, ki je izrazil globoko hvaležnost Kranjjjj gorcem, ki so toliko let skrtj in ohranjali kapelico v spofl" na padle ruske sinove. » Nikoli ne bomo po^i da ste domačini toliko Jj ohranjali spoštovanje do K gičnega dogodka in W, kapelico in spomin na žrtvjv je dejal Sergej Baburin. jj, daril je, da je letošnja sKjjj nost na Vršiču še ena üjjj priložnosti za tesnejše sodjjjj vanje med Slovenijo in R1^ Slovenija je že v Evropi.' Rusije pa Evrope ni. Ob spomeniku žrtvah kapelici je ruska delefi^j položila vence, prav tako j se spominu poklonili *K slovensko - ruskega društvi predstavniki slovens**' državnega zbora. ji In še zanimivost, ki je povedala Kranjskogo^ Darja Lavtižar - Bebler: ^ "Nekateri ruski vojaki # pred osemdesetimi leti * darle rešili iz objema stfJL nosnega snežnega plazu. *1 njimi je bil tudi neki P| vojak Ivan, ki je nato J štirideset let živel v KraUJ Gori. Opravljal je priložn05' dela priLavtižarievi družit1". Kranjski Gori je tudi pan." • D.Sedej iot *0rt Iti Prisp J* S' s Pri "zimski" sanaciji cest se predvsem hiti Regionalne ceste niso niti odmerjene Pri izvajanju asfaltnih preplastitev na hudo poškodovanih cestah se je pokazalo, da te ceste niso niti odmerjene, zato sicer nujne razširitve razburjajo lastnike zemljišč. Gorenja vas, 29. julija - Sicer hvalevredna prizadevanja za ureditev regionalnih cest, ki pa se izvajajo praktično brez potrebnih predpriprav in urejevanja odnosov z lastniki zemljišč, kažejo na to, kako zelo neurejeno Je naše cestno gospodarstvo. Pri zadnjih asfaltnih preplastitvah v zadnji zimi razpadlih cest je predvsem očitno, da upravljavce in izvajalce zanima le, kako bi ta dela čimprej opravili, tudi mimo želja in zahtev prizadetih občin in ljudi. Kot da je pomembno le to, da se bo s tem nekdo lahko hvalil pred volitvami. Na začetek popravil zimskih poškodb regionalnih cest je končno dočakala tudi občina Gorenja vas - Poljane, kjer so v sami vasi že pretekli teden začeli s sanacijo podlage, saj je bila ta do te mere "razrahljana", da bi bilo vsako polaganje asfalta pri takem stanju ceste povsem nesmiselno. Urediti je potrebno vsaj osnovno od-vodnjavanje, podlago izravnati in utrditi, saj bi v nasprotnem kaj kmalu počil in se zgubal še tako debel asfalt. Kot nam je povedal referent za komunalno gospodarstvo na tej občini in predsednik KS Gorenja vas Ivan Petrovčič, so sc morali o načinu sanacije na hitro odločiti, zato so o tem razpravljali na svetu KS, občinski svet pa z odločitvijo naknadno seznanili. Tudi v Gorenji vasi so bili namreč pomisleki nad tem, ali ne bi asfaltna prevleka tudi dolgoročno odložila rekonstrukcije ceste Gorenja vas -Trebija, za katero že imajo lokacijski načrt in dovoljenje, v pripravi pa je že tudi glavni projekt (v letošnjem državnem proračunu je za ta pripravljalna dela zagotovljenih 9,8 milijona tolarjev). Vendar so se ob ponudbi predstavnikov Družbe za državne ceste in Cestnega podjetja Kranj, kot izvajalca, da se asfaltira 2,1 kilometra ceste od Gorenje vasi do Hotavelj, le odločili, da ponujeno sprejmejo, saj ocenjujejo, da je drugi del ceste (Hotavlje - Trebija) veliko bolj nevaren in prednostno potreben rekonstrukcije. Pri izvajanju omenjenih del pa prihaja tudi do zapletov: medtem ko so lastniki zemljišč na nekaterih najbolj kritičnih delih ceste celo brez odškodnine dali soglasje za to, da se z ukrepi za odvodnjavanje in za možno razširitev ceste poseže po njihovih zemljiščih, medtem ko na hotaveljskemu polju nekateri lastniki protestirajo proti ponovni širitvi ceste. Ta cesta je bila namreč prvotno široka le 4 metre, pri tem urejevanju pa bo skupaj z bankinami že večkot 5 metrov. Ugotovljen je tudi "izvirni greh": kljub temu, da gre za regionalno cesto, ta nikoli ni bila zemljiško odmerjena, zato so na občini obljubili lastni- Župan je izgubil stavo Med vprašanji svetnikov na zadnji seji škofjelošU občinskega sveta je bilo tudi vprašanje, zakaj se dovom preplastitev križišča pri Petrolovl bencinski črpalki, m znano, daje to križišče Izredno nujno rekonstruirati In Ç semaforizirati (če ne gn drugače, tudi z zacasW rešitvami). Zupan občine Škof}a Loka Igor DraksW1 pojasnil, s svetnikom Jožefom Galofom pa v odmor* * celo stavil, da bodo preplastitev končali pred križiščih negre, da btpo nekaj mesecih razkopavali pravkarfi* * položeni asfalt. Na predlog, da naj se vsaj vkoplje p^JJ kabU semaforjev, le bil prepričan, da soj** križišču nujno potrebni tudi pasovi za zavijanje. na terenu" ga demontirajo: izvajalci asfaltne prepir *£> «*X je napovedal svetnik Galof, segli tudi v km Kakšne načrte Imajo torej državni upravljavci cest, so perspektive za rekonstrukcijo vsaj dela KldriceV^TA ob tem samo mogoče vprašati Nekaj je gotovo: skozi ^ Loko se ne vozijo prav pogosto. kom, da se to pri pripravi rekonstrukcije uredi in vsa odstopanja glede na stanje v katastru z odškodninami tudi poravna. Omenimo še, da se na občini Gorenja vas • Poljane zavedajo možnosti, da bi izvajalci z vednostjo naročnika, ali brez nje, sedanje popravilo izvršili bolj površno, kot je bilo dogovorjeno. Prim^J namreč ni daleč: kljub oOfA po temeljiti sanaciji n«/ prizadete cestne podlatf Soteski v Selški dolini, «b| cije tampona, kot ago&ffl na občini v Škofji Loki, ni 3 Zato izvajanje del tudi spremljajo in kontrol^ SALOH POHIŠTVA KRANJ, PREDOSUE 34 (KULTURNI DOM) TEL: 241-031 * KONKURENČNE CENE •MJODNIKREDffl * BREZPLAČNA DOSTAVA •MONTAŽA AEK. MAJA VEUKA IZBIRA POHIŠTVA ZA KOMPLETNO OPREMO VAJEÇA DOMA VEČINO POHIŠTVA IMAMO V2ALOQI! Odprto od 12. do 19. ure, sobota od 9. do 13. ure POSEBNO UGODNO -KUHINJE SVEA Sobotno praznovanje najstarejšega gasilskega društva na Gorenjskem - PGD Loka je v zadovoljstvo organizatorjev minilo po načrtih: veliko zanimanje je v%,up prikaz gašenja pred sto in več leti, organizirali so gasilsko parado in razvili jaD M prapor s 43 spominskimi trakovi in več kot 100 žebljički, pa tudi družabni del z v*5'^ je bil polno zaseden. Pričakovanja o 1000 zbranih uniformiranih gasilcih se ste*' A izpolnila, vendar so škofjeloški gasilci prepričani, da so svoj 120. jubilej lepo /w^JJj bodo vikendaši zaprli cesto? g4 m ipOl ko lol Za pokljuško cesto se občina ne zmeni )^endaši na Goreljku sami plačujejo za zimsko pluženje cest, sami so plačali tudi za asfalt, M pa se bohinjska občina ne zmeni za njihovo prošnjo, da bi sofinancirala obnovo odseka w fcport hotela. Cesto uporabljajo tudi turisti. SK5 >i,W Čl« lStva,i ^oreljek na Pokljuki, 29. julija - Na fejjku na Pokljuki je okoli 150 L*e,>dov, od tega 20 počitniških domov gostinskih ter hotelskih objektov. Vsi JJtoiki domov in vikendov pa se že dj^j časa hudo pritožujejo zaradi 2f*ga makadama. ki vodi do njihovih l***nih domov. Se posebej je cesta ^a'a slaba po zadnjem obilnem de-11 * tako je cestni odsek od magis-. * ceste na Pokljuki do Šport hotela v ^držno slabem stanju. Jj'kendaSi po svojih močeh sami Pijejo cesto in jo na lastne stroške ti tudi plužijo - letos so za pluženje jJJPevali 500 tisoč tolarjev. Lani so Jr'JUCno z lastnimi sredstvi asfaltirali çti odsek mimo spomenika Prešer-kjí? brigade in za to namenili 5 ■7J°nov tolarjev, letos pa so poslali JNski občini prošnjo za pomoč in za j^nciranje, vendar brez uspeha. Ustste na Pokljuki ne uporabljajo le Piki počitniškioh hiš, ampak tudi jjgti. ki se lahko samo čudijo, > 2~nem stanju je makadam. ^ asfalt in za letošnjo obnovo ceste se >i ve* ^ Jvsem zavzema predsednik Turistič-pjjj-društva Pokljuka Ratomir Andrič,ki II?Dn°va cestnega odseka od rnagis-^e do Šport hotela bi lani stala 2 Ali bodo jezni lastniki poČtitniških domov na Goreljku na Pokljuki zaprli cesto? milijona in 700 tisoč tolarjev, leto pa znaša predračun že 3, 5 milijona tolarjev. Naše turistično društvo si prizadeva, da bi se enkrat že uredila zadovoljiva cestna povezava od Mrzlega studenca do Kopti vnika, asfalt pa bi moral biti položen od sirarne do križišča Koprivnik - Jelje. Ta naložba bi bila vredna okoli 12 milijonov tolarjev. Tudi krajevna skupnost Koprivnik se pripravlja na asfaltu-anie svojega odseka ceste, in če bi bil asfalt tudi na Pokljuki, bi dobili dobro cestno povezavo med blejsko in bohinjsko občino.« Vendar pa se za ta komunalni problem ne zmenita ne blejska in ne bohinjska občina, kljub temu da bi šlo za sofinanciranje, saj bi lastniki vikendov sami prispevali določen znesek. Ali se bo zdaj na Pokljuki polagal asfalt tako, da se bodo puščali makadamski pasovi - se pravi: kdor bo imel interes m denar, bo asfaltiral, drugi pa ne? Pri Turističnem društvu se tudi sprašujejo, kdo je lastnik te ceste: občina ali vikendaši. In če se izkaže, da so lastniki vikendaši, se lahko zgodi, da bodo lepega dne cesto kar zaprli, o čemer prav tako že razmišljajo jezni lastniki počitniških hiš in domov. Nekatere firme so pripravljene prispevati, vendar pa jim mora biti jasna finančna konstrukcija. Če občina Bohinj ne sodeluje, potem finančneganačrta ne more biti - in cesta bo v prihodnji pomladi še slabša in lahko se res zgodi, da jo bodo jezni lastniki domov in vikendov res zaprli.. • D.S. ato, ^anci Rozman, ravnatelj kranjske gimnazije V štirih letih med pet ^najpomembnejših šol v Sloveniji WÉ^T komaj 31 *e*' °d oktobra magister matematike, med dijaki eden najbolj priljubljenih /nflj^ofesorjev - Franci Rozman, s 1. septembrom novi ravnatelj kranjske gimnazije. r»[odiraliza ravnatelja? rt^iïin ^očem nekatere spre-,tnm si5?be: Kranjska gimnazija ' ittí Vls°ko kotira, vendar ka?1110 ^e skrite možnosti, s viJe^m' lahko segli še ' v slovenski vrh. Razen te a;*? Kranj gimnazije še ne t,./1 dovolj. Gimnazija naj bi r"a izobraževalno, kulturno, t£lskovalno> razvojno ras" za Kranj oziroma Gorsko. Skratka, rad bi, da se 111 ^slednjih štirih letih uvrsti ei^lIiT^ pet najpomembnejših v Sloveniji. To lahko naj* di <™ vas imajo zelo Jto ^e vam ne 00 tožilo £°»čevanju? "tiri k°m Se naprej, po 'ahk fe na tec*en- Sicer Pa H4r*°. za dijake marsikaj Jdim tudi kot ravnatelj." Pt*?kSni so vaši cilji na t.i. Jamskem področju? ^eníÜ"*1 m korenitih spre-Nb* v naslednjih letih kò72 ne bo, saj je šola Kj^rvativna ustanova. *o i?]**** tudi na maturi, ki H,^sKa gimnazija je sploš-K?e?a usmeritev je dobra, Moj uspešno opravili, fc^an pa je, da gimnazija -ftne delno naravoslovna, tJJPyej bi v Kranj rad pridal tudi oddelek z mednar: iS? maturo. Zdaj nekaj Sol)Sih dijakov po dru-Cjletniku izpustimo v tJ:í%no. V Kranju vidim j0Ql raziskovalno enoto, ki bi j oblikovali bodisi skupaj z ig.^ko in škofjeloško gim-^Mo, bodisi sami... to*0*0 gledate na pobudo f ««anoWfev druge in celo 3* gimnazije v Kranju? Da, tret)o nisem, za drugo Vsekakor. Mislim, da več re za računalništvo, kot dve gimnaziji Kranj ne potrebuje. Z drugo bi pridobili dvoje. Prvič bi v naši omilili prostorsko stisko, drugič pa bi tako lahko ponudili širšo paleto programov. Do strokovnih gimnazij sem namreč precej skeptičen, bi pa v Kranju gotovo potrebovali športni oddelek in moč-nejše družboslovne oddelke." Pred leti, vem, so vas dijaki večinoma tikali. Kako je zdaj? "Zdaj me v glavnem vikajo. Dogovorili smo se, da morajo vse profesorje vikati, sam ne bom izjema." Kranjska gimnazija je v okolju sicer cenjena, mnogi pa ji očitajo preveč "hladen" odnos do dijakov. Kaj menite vi? "Program, s katerim sem kandidiral za ravnatelja, sem v veliki meri gradil prav na bolj odprti in prijazni šoli. V odnosih profesorjev in ravnatelja do dijakov in staršev je treba marsikaj narediti. V novem šolskem letu bomoza-to uvedli skupne govorilne ure, tudi sam jih bom imel tako za dijake kot starše. Spet bomo ustanovili gimnazijski pevski zbor, poživili delo dramske skupine, naše dijake želimo vključiti v različne projekte v občini, kot so novoletne proslave v vrtcih, inštrukcije za osnovno šolo, sodelovanje pri raznih humanitarnih poslanstvih, vsem želimo preskrbeti delovno prakso, dolgoročno pa namerava šola prevzeti odgovornost tudi za prosti Čas dijakov." "Sicer pa menim, da se o odnosih med našimi profesorji in dijaki pogosto neza-služeno preveč kritično govori. Smo vendarle ena redkih šol, ki spoštujemo pravilnik o ocenjevanju, jeseni bodo z novim dijaki dobili še nekatere dodatne ugodnosti. Logično pa je, da imajo učitelji do diiakov različne pristope. Nekateri so strogi, dijakom ne pustijo blizu, drugi so bolj odprti, "prijazni". Šola mora imeti prve in druge. Treba je namreč vedeti, da dijaki le še niso zreli ljudje, da jih tudi v študiju in poklicu ne čaka samo lepo." Boste okrogle kljuke na vratih zbornice zamenjali z navadnimi? "Ne. Učitelji morajo vsaj v zbornici imeti svoj mir tudi. Dijaki lahko pridejo do njih tudi v kabinetih. Na sploh v zbornici zaenkrat nimam namena uvajati kakšnih velikih sprememb." Kako so vas kot ravnatelja sprejeli dosedanji, zvečine starejši kolegi? "V zbornici, kjer sem najprej predstavil svoj program, so dali več kot polovično podporo trem kandidatom, tudi meni. Starejši kolegi so morda nekoliko nezaupljivi do mene, odklonitve pa ne čutim. Seveda, imel bom opozicijo, to vem, temu se ne da uteči in je po svoje celo dobro." H. Jelovčan, foto: T. Doki KRANJ, Mladinska 2, p.p. 93 Tel.:064/211-336 Fax:064/221-803 Enota TRŽIČ, PrediIniška 6 Tel.:064/51-193, fax:064/50-190 Enota JESENICE, Maršala Tita 57 Tel.:064/81-218, fax:064/81-283 GRADNJE UPRAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE VEČSTANOVA^JSKIH HIŠ D>GM COSPODMIB §Q - ZMJP/piE JOM TUD9 VB, ZRCALCE, ZRCALCE Za palete posekati pol Pokljuke Kranjskogorski občinski svet je zaradi različnih cenitev o vrednosti cevovoda v karavanškem predoru zaenkrat zavrnil obravnavo najemne pogodbe s Teosom Pemetom • za vodo Julijano. Svetniki pa kljub vsemu budno spremljajo, kaj se z vodo dogaja. Tako smo lahko slišali neuradno mnenje, da naj bi Perne vse pravice za vodo Že prodal neki ljubljanski agenciji. Zanimivo. Zanimiva pa je bila naslednja pripomba svetnika: » Če bi naslednjih deset let točil maksimalno10 litrov vode na sekundo v plastenke in jih » lifral« z vlakom, bi moral samo za palete posekati pol Pokljuke...*: Koliko za hokej? Jeseniške svetnike je na minuli seji občinskega sveta zanimalo, koliko prispeva jeseniška družba Acroni spon-zorskih sredstev za - jeseniško hokejsko moštvo. Predsednik družbe Acroni Jesenice inž, Anton Steblaj jim je približno takole odgovoril: »Oba sindikata v Železarni to Številko prav dobro poznata - je pa stvar poslovne odločitve Acronlja in Slovenskih železarn. Povem vam lahko le, da je številka trikrat manjša kot se po Jesenicah govori...« Zdaj je treba le še zvedeti, kakšna številka kroži po jeseniških ulicah.. Komunistična zdraha Če ste v petek brskali med našimi pismi bralcev, ste lahko frebrali odprto pismo tržiSkemu Županu in tržiškemu omunalnemu redarju, ki ga je napisal jezni Kranjčan, ki je za brisalec svojega zelenega clia v enem popoldnevu v pol ure dobil kar dva parkirna listka. Medtem, ko je hotel plačati prvega, je žena v avtu le dobila drugega. In pri piscu odprtega pisma je na dan objave pisma v našem časopisu zazvonil telefon. Starejši moški glas je vprašal, če je tam tapa ta, in ker je bil, je zelo znerviran in z neprijaznim ionom piscu pisma dejal, da naj komunistično zdraho dela v Kranju in ne v Tržiču Ob tem se je pozabil predstaviti in pozabil na kar nekaj pravil lepega vedenja. Mi pa sé lahko vprašamo eno - je to, če se ne strinjamo s tem, da nam komunalni redar 'pripopa' listek za brisalec kaj komunističnega in predvsem zdraharskega. Po mnenju anonimnega khcatelja je. In če je temu res tako, potemtakem vsi lepo demokratično vzgojeni državljani pač plačajo vse kazni in listke brez kakšnega vprašanja in pojasnila. Oblast ima očitno zmeraj prav in ne kaže se spraševati, če to, kar pravi, res drži. Konec koncev je svinčeni, vedno prav usmerjeni komunizem že za nami V petek in soboto bo Kranjska noč Več kot običajna veselica Dvodnevno nočno veselico bodo prireditelji v petek obogatili z nastopi folklornih skupin, v soboto pa z otroškim računalniškim rajanjem, harmonikami, dobrotami iz kmečkih kuhinj ter predstavitvami turističnih društev. Kranj, 30. Julija - Čeprav v nekatera turistična društva. mestni občini Kranj po novem praznujejo 3. decembra, Prešernov rojstni dan, se bo spomin na avgustovski praznik očitno ohranil z največjo kranjsko veselico, Kranjsko Ob pol enajstih pa se bodo pri odru ob kranjskem vodnjaku zbrali tudi otroci. Celodnevno otroško rajanje bo vsebovalo računalniške tekme pod okriljem Opusa, nočjo. Letošnji prireditelj je pevske nastope na temo Kar jeseniška družba Design, ki aoke, nastop mlade pevke je na javnem natečaju zmagala med petimi ponudniki. "Kaže, da Je bil naš program najboljši in da pri izbiri ni bilo kuhinje," pravi direktor Alojz Grmovšek. Za razliko od prejšnjih let se letošnja Kranjska noč razširja tudi na dnevno dogajanje. V petek, 2. avgusta, se bo začelo ob štirih popoldne, ko bo po Prešernovem mestu zadonela glasba. Pol ure kasneje se bodo skozenj sprehodili godbeniki in mažoretke, otvoritvi ob petih pa bodo sledili zanimivi nastopi folklornih skupin. Veselica bo ob osmih. Na Slovenskem trgu bo igrala skupina Gimme 5 z Dejo Mušič in gosti, Monike Mavric in otroško modno revijo. Vmes bo ob Eol poldne revija mladih armonikarjev iz Besnice. Veselica bo spet ob osmih, ko bo na Slovenskem trgu začela igrati skupina Avtomobili s predskupino Delir-ium, na Glavnem trgu bo za zabavo skrbel ansambel Jev-šek, pred Prešernovim spomenikom pa jeseniški duo Kivado. Opolnoči bodo na Glavnem trgu izbrali kraljico Kranjske noči. Nočni veselici bosta oba dneva trajali do dveh zjutraj, ko bo direndaj potihnil, Prešernovo mesto pa bodo zavzeli čistilci. Gostinska ponudba bo letos v rokah Glavnem trgu ansambel prirediteljev, jeseniške Gamsi, pred Prešernovim družbe Design, ki se ji bodo na spomenikom pa škofjeloški duo Evergreen. Vmes bo ob desetih na Glavnem trgu, kjer bo sploh središče rajanja, modna revija, na kateri bodo svojo ponudbo predstavili kranjski trgovci. Naslednjega dne, torej v soboto, se bo nadaljevalo že ob desetih, ko bodo najbolj vneti iz minule noči najbrž še počivali. Na Glavnem trgu se bodo z dobrotami iz domačih kuhinj predstavile gospodinje iz društva kmečkih žena ter pridružili tudi "stacionirani" kranjski gostinci. Seveda ne bodo manjkale stojnice z najraličnejšo kramo pa zabaviščni park na parkirišču ob gimnaziji, v ogib jezi meščanov, ki so doslej bolj ali manj uspešno zaklepali vhodna vrata hiš, pa bodo tudi letos na voljo WC kontejnerji. Pa še to: promet na prireditvenem prostoru bo v petek in soboto preusmerjen na obvozne ceste. H. Jelovčan Na Hrušici prebivalcem nikoli ni dolgčas Hrušica v nobenem primeru ni zaspano naselje, ampak je po svoji živahni kulturni, športni in zabavni dejavnosti lahko zgled marsikateri krajevni skupnosti. Hruščani znajo sodelovati, se znajo zabavati m živijo s svojim krajem, so odprti in prijazni, zato ni čudno, da so k" številčno obiskali tudi ekipo Gorenjskega glasa, ki se je pri njih mudila na obisku. Hrušica, 29. julija - V krajevni skupnosti Hrušica živi danes 1.700 prebivalcev in se zato kraj uvršča med večja naselja v jeseniški občini. Hrušica nekdaj ni bila veliko naselje - bila je prijeten majhen kraj poleg Jesenic, v zadnjih desetih letih pa se je v stanovanjske bloke in zasebne hiše na Belem polju priselilo kar tisoč novih ljudi. Priseljeni krajani so se vključili v številne dejavnosti, ki jih ima prizadevna krajevna skupnost: tako v športne klube in društva kot v kulturno dejavnost, saj imajo na Hrušici velik kulturni dom z dvorano, ob njem pa igrišča za razne rekreativne športe. Na Hrušici je živahno leto in dan • od veselic do zabavnih prireditev in kulturnih srečanj, mi pa smo se mudili med prijaznimi Hruščani prav v dneh, ko se na Hrušici v Počastitev krajevnega prazni-a vrstijo še bolj številne prireditve kot običajno. Nova pošta Hrušica ima kulturno in športno društvo, gasilce, pašno skupnost, ustanovili so odbor za postavitev cerkve na Hrušici, vendar so dela nekoliko zastala, ker se je zapletlo z lastninjenjem zemljišča, kjer naj bi po že izdelanem projektu postavili cerkev. Na Hrušici imajo vrtec, ki ga obiskuje 25 malčkov, že nekaj let pa se Hruščani trudijo, da bi dobili tudi šolo. Vsa njihova prizadevanja so bila na Jesenicah sicer upoštevana, vendar pa v samem mestu potekajo številne investicije v šolski Írostor, tako da bo hruščans-a osnovna šola prišla na vrsto šele po letu 2000. Kar pa bo letos poleti Hruš-čane najbolj razveselilo, je otvoritev nove pošte v njihovem kraju, poleg trgovine. Pošto, v kateri bosta zaposleni dve uslužbenki in poštar, bodo predvidoma odprli 25. avgusta. Križišče pri Dobršniku Med komunalnimi problemi, ki vedno med krajani vzbudijo nejevoljo, je vsekakor dotrajana cesta skozi naselje. Ko se je gradila obvoznica mimo Jesenic, so Hruščani upravičeno pričakovali, da bo tudi za njihovo uničeno cesto kaj denarja -vendar je ostala cesta taka, kot je bila. in pristojnosti. Občinski sveti bi del komunalnih nalog -vzdrževanje poti, zelenic in manjša ureditvena komunalna dela - lahko prenesli tudi na krajevne skupnosti, vendar o tem še niso odločali. Tako je posameznim krajevnim skupnostim izredno težko načrtovati akcije in planirati, saj ne vedo, kaj bo. Marsikateri komunalni problemi pa se mor- Lokvanja ni več Marija Golob s Hrušice je leto dni zelo prizadevno vodila društvo Lokvanj, v katerem so se zbirali tisti, ki so bili osamljeni in željni družbe. Marija je sama organizirala razna srečanja in za člane - bili so tudi z Jesenic - grireji ala izlete Tako so na [rušici imeli kar pet srečanj in štiri izlete. Žal pa se je zgodilo to, kar je najmanj pričakovala. Nekateri, ki so ji bodisi zavidali izredno zanimanje za njeno povsem prostovoljno delo bodisi so ji hoteli nagajati, so se spotaknili ob ime društva -Lokvanj. Lokvanj naj bi bila srbska beseda.. Marija je bila prizadeta in je • odnehala. Škoda. Kajti številni osamljeni tako s Hrušice kot z Jesenic obžalujejo, da Lokvanja ni več. Republika Hrušica - so retí1 nekdaj. Zakaj, nas je zanim*' lo? Cesar Franc Jožef je J delavce, ki so zgradili želez«11? ki predor pod KaravankafJ leta 1906 dal zgraditi naseff in od tedaj dalje se je železo1' carsko naselje, ki je nastalo, povsem kmečki vasi ob i™ metrov dolgem predoru - ^ enovalo Republika. : Malo iz nagajivosti so toj? Jeseničani Hrušici vedno li: tista vaša Republika Hn** A danes je lahko marsikaj krajevna skupnost, kjer ft. ljudje vsaksebi, odmaknje^ nezainteresirani, le lahko vistna Hruščanom, kajti tnlf, in stari na Hrušici v resfl'J Živijo s krajem. V tem smjjv so res nekaj posebnega, } mala vaška »republika«. «aJ v njej vedno kaj dogaja spoflt no in z veliko dobre volje. Ob našem obiskuje bil na Hrušici balinarski turnir. Balinarjji so se oglasili tudi pri naši ekipi in ročno pokazali naslovljene izvode Gorenjskega glasa in dobili • ravno toliko Glasovih majic, da so pri priči ustanovili balinarsko moštvo Gorenjskega glasa. » Glasova » so torej tekmovali v balinanju... Krajevna skupnost se trudi, da bi se do septembra uredilo križišče pri potoku Dobršnik in izstopna avtobusna postaja, medtem ko bodo stara kisoka odstranili. V programu imajo tudi ureditev kanalizacije v naselju ob po toku Dobršni k in preplastitev ceste od železniškega nadvoza ter ureditev pešpoti. Vendar pa v krajevni skupnosti, ki jo tudi po volitvah v organe krajevnih skupnosti vodi dosedanji predsednik Zoran Kramar, opozarjajo na to, da po volitvah novih organov nikjer v občini krajevne skupnosti pravzaprav ne vedo, kakšne so njihove zadolžitve ajo takoj urediti, saj se s čakanjem dela samo podražijo. Krajevni muzej? Na Hrušici, ki je živahna v vsakem pogledu - v naselju imajo kar pet dobrih gostiln in celo ribarnico • so dali tudi pobudo, da bi uredili krajevni muzej. Med vaščani Hrušice se hrani dovolj zanimivega gradiva, Hrušica ima pestro zgodo- vino tudi z izgradnjo železniškega predora, prostor za muzej je in... In kmalu bo Hrušica zanesljivo bogatejša še za krajevni muzej, saj je Hruščanom, ki kaj obljubijo, treba verjeti na besedo. Ne? Seveda je treba. Hruščani dane besede še nikdar niso snedli, kar so dokazali tudi z akcijo pomoči za dva soseda, ki sta jima na Belem polju pogoreli hiši. Hruščani so množično prispevali denar, prostovoljno pa pomagali tudi pri gradnji novih hiš, krajevna skupnost je izvedla akcijo Eomoči po vseh okoliških rajih in občinah. Akcijo, ki ji po odzivnosti in po zbrani finančni pomoči ni para, saj so v mesecu dni zbrali kar okoli 15 milijonov tolarjev v denarju in materialu. Hruščani so si res sosedje -tako v dobrem in slabem. Glasova terenska ekipa je bila v soboto na HRUŠICI in med drugim smo sogovornikom na obisku delili tudi oštevilčene reklamne čepice - in še marsikaj. Med obiskom v sončnem sobotnem dopoldnevu smo jih razdelili 31 in včeraj, v ponedeljek, smo v priložnost' nem žrebanju kuponov z reklamnih Glasovih čepic za nagrade izžrebali: kupona 4851 in 4856 (nagradi: poljubno Izbran letošnji Glasov izlet, za eno osebo); kupona 4852 In 4880 (nagradi: Glasova poletna majica). Vsem štirim nagrajencem čestitamo! P. S.: Tudi z naslednjega obiska TO SOBOTO, 3. AVGUSTA, v ŠMARTNEM v Tuhinju, bomo žrebali kupone, o čemer preberite v torek! Na obisku so bili: novinarka Darinka Sedej, fotogra-flnja Tina Doki In komerctallstka Tanja Šimenc DELOVNI ČAS: 8.00 - 24.00 NEDELJA 10.00 - 24.00 Mednarodni mejni prehod Predor Karavanke HRUŠICA 71/B, 4270 JESENICE TEL.: 064/871-068 O svojem kraju so rekli: Božena Ronner: » Zelo sem ponosna, da sem Hruščanka. Se posebej sem vesela, da je oživela kulturna in športna dejavnost na Hrušici in da se za to trudijo posamezniki, ki niso pridobitniški, ampak delajo to iz svojega veselja. Želijo si, da bi se Hruščani združevali tako kot v preteklosti. Nekako odmaknjeni pa ostajajo prebivalci Belega polja, z izjemo mladih, ki prihajajo in se vključuje v kulturne in športne aktivnosti. « Bogdan Langus: » Hrušica je kot kraj v redu urejen in na Hrušici je bivanje zelo prijetno. Škoda je le, da ob toliko prebivalcih nima pošte in banke, ki bi bila zelo zaželena, posebno za tiste krajane, ki nimajo avtomobilov in morajo z avtobusom na Jesenice. Mislim tudi, da imajo krajani Hrušice okoli svojih hiš m blokov lepo urejeno okolico. « Janez Sušteršič: »Na Hrušici je vedno zelo živahno. Ne nazadnje smo tu tudi mi, balinarji, člani kulturno - športnega društva Hrušica, ki prirejamo večkrat zelo obiskane turnirje. Kot Hruščana pa me najbolj moti to, da so hoteli voziti odpadke iz drugih občin na Malo Mežaklo. Hruščani smo sosedje Male Mežakle in zanesljivo bi čutili neprijetne posledice.Kot nam ni všeč to, da je pod Hrušico Še vedno separacija, iz katere se vali na Hrušico bel prah... « Drago Ariani: » V redu je, ta naša Hrušica. Vedno se kaj dogaja. Kulturno - športno društvo prireja že enajstič v kulturnem domu tudi srečanje ljubiteljev zimzelenih melodij. Na Hrušici so še vedno zanesenjaki, ki jim ni škoda svojega prostega časa za korist kraja in tudi komunalno je kraj zadovoljivo urejen. « Zelo obiskana planina na Rožci Pašna skupnost Hrušica enega izmed najbolj urejjj' nih pašnikov v Karavank^' Da je planina Rožca, Hr^ čanska planina, ena izme najbolje urejenih planl£j priznavajo vsi kmetijs* strokovnjaki. Pašno skupnost vodi J**$ Šmid: » V planini na Rfcl ima pašna skupnost Hru»£ 42 hektarov pašnih povri'0 in več kot 2 tisoč hektar^ nerodovitnega in za p8* neprimernega sveta «. Na planini stoji pastirsk* koča s hlevom, tam r tekoča voda iz rezervoar)*' solarna naprava, mobitel za veze. Pri pastirju AloJz. Tramtetu z Dovjega in njegovi ženi, majerci, obiskoval^ večinoma planinci, vsak dan lahko dobijo okusne žgan«*-klobase z zaseko, kislo in sladko mleko. Letos se na planini pase 89 govedi, živina pa °°. . planini ostala do 27. septembra. Planino so uredili kmetje? Hrušice sami: od leta 1978 do danes so opravili kar lS-9^ prostovoljnih ur. Tako so obnovili streho, na novo postav" 700 metrov lesene in železne ograje, očistili 16 hektar0 pašnika, na novo uredili traktorsko vleko, vodno ptepf za pregon živine, uredili pot do koče, obnovili vodj napeljavo, postavili dve solnici, pobirali kamenje ^ planini se minimalno gnoji z umetnimi gnojili. -0 Planina je poleti zelo obiskana, saj se nanjo radi nap0"-;, krajani Hrušice, mimogrede se oglasijo številni pi»111 jj pridejo pa tudi kmetje, mejaši s planine Podrožca, ki in™ letos na paši na svoji planini 130 glav živine. « Pasji drekci kamor pogleda* Tisti krajani Hrušice, ki radi hodijo na sprehode« ponavadi odločijo za sprehod do spomenika na Be polju. j. jc A kaj, ko so tudi Hruščani ljubitelji štirinožcev, skupaj s svojimi gospodarji tudi radi sprehajajo m na sprehodih opravljajo svoje "potrebe". .. 0b Tako pasji iztrebki ali pasji drekci po domaČe lczJJI tj vsej stari cesti in na njej. Nekateri sprehajalci zato v ^ problem nenehno opozarjajo in si želijo, da bi 6°jPiL(jili psov na tak ali drugačen način elegantno odstr nezaželene iztrebke svojih pasjih prijateljev. Gorenjski glas v Šmartnem v Tuhinju V soboto, 3. avgusta, bo Gorenjski glas na Šmartnem v Tuhinju. Vse, ki ste nam priprav^^^ž v kakršnokoli zanimivost ali bi radi povprašati «jÇ^ občini Kamnik, kako bo z reševanjem takšnega % ga problema v šmartnem oziroma v Kò ■ ^ v podobnem, vabimo med 10. in 12. uro v M^jCofllt Šmartnem. Povabili bomo tudi predstavnike oDCmc ^p ter prejšnega in novega vodstva krajevne skupnosu-boste prišli z Gorenjskim glasom, čaka darilo: po^Q^ P, ali kapa Gorenjskega glasa, naročili se boste yp Gorenjski glas ali oddali mali oglas. Žrebati ou ^ nagrade. O našem obisku in srečanju z vamxpaoonw r Gorenjskem glasu v torek, 6. avgusta. • A. Z* V domovini lajnarjev ^ 19, do 21. julija je v Les Getsu potekal Festival mehanične j**«. V francoskem mestecu se je zbralo približno 80 j°*Mcnih lajnarjev iz desetih evropskih držav. Edini slovenski Hktavnik na festivalu je bil Kranjčan Rastko Tepina. r*JBarstvo je njegov poklic, ne samo konjiček, o katerem ve "•fsikaj povedati ^ za pretok energije J0,J,°^ÍíIIO··IeP?· Pr rrvi lajnarji so živeli jjevropskih dvorih. Mar-p*do misli, da se je lajna javila šele po prvi sveta11' v°im' vendar nam je ^.stko Tepina pojasnil, da j laJnarstvo takrat dožive-8voj razcvet Jv "j .olv.1,1. Po prvi ctovni vojni je vlada ytro-Ogrske podelila • Jnim invalidom dovol-nJe za igranje omenjene-E ^trumenta in tako je nj10 lajno slišati na ulicah Jjsikaterega večjega ,0csla kraljevine. Takrat k, *e z lajno seznanili Erani' toreJ sirši kro8 Bft?i1· PreJ Pa so jo lahko K^ali le redki izbranci *>orih. Ull^jnarje so pri nas včasih enačili z berači. Pravi lajnar nikakor je ,ra^' marveč je igralec in nastopač. Rastko Tepina pravi, da treba pri igranju lajne vedno ustvariti poseben stik s p^|uŠalci, ki so hkrati tudi gledalci. Bistvo vsega je vzpostaviti Sle ener8Üe» P" čemer kranjskemu lajnarju zelo pomagajo ' Sove dolgoletne igralske izkušnje. ^tival v Les Getsu dolival, ki je trajal tri dni, se je pričel z dvigom zastav vseh Jk'< |z katerih so prišli lajnarji. Ob tej priložnosti so na lajno rçSrali himno vsake države udeleženke. Nato so se lajnarji ravili na sprevod po mestnih ulicah, pri čemer so vrteli ^ svojih lajn. /L.Les Getsu so so se zbrali le tisti lajnarji, ki se z lajnarstvom Ijajo. In zakaj je bil festival ravno v Franciji? Rastko Prii » ^e n£ to vprašanje odgovoril, da je domovina lajnarjev lv Francija. , *e ^^ma letošnjega festivala so bili otroci. Kranjski lajnar pravi, J° otroci res hvaležna publika in da zanje zelo rad igra. (L^stko Tepina se zahvaljuje kranjski občini, ki mu je ^cirala pot v Francijo. • S. Zabkar, foto: D. Dubokovič IZ ZAKAJCKOVE ULICE ! 11 Polovica počitnic je že mimo, zato malo manj šolarji, predvsem pa njihovi starši že mislijo na novo šolsko leto. Največ skrbi imajo seveda tisti, katerih otrok bo letos prvič prestopil šolski prag. In prav zanje in seveda za njihove skorajšnje šolarčke je Milena MiklavčiČ napisala otroško slikanico z naslovom ABECEDA IZ ZAKAJCKOVE ULICE, ki jo je s prikupnimi karikaturami opremil Iztok Sitar. S to knjigo se otrok uči abecede na prikupen, igriv način, črke in številke v knjigi so poosebljene, tako da se otroci lahko z njimi pogovarjajo. Med spoznavanjem črk in številk se naučijo tudi lepega vedenja in skrbi za šolske potrebščine. Knjiga je v trdi vezavi in obsega 162 strani; cena 2.200 SIT Naročite jo lahko po telefonu 064/223-111 ali s to naročilnico . --^£__^|_ NAROČILNICA Naročam.......izvod(ov) knjige ABECEDA IZ ZAKAJCKOVE ULICE Ime in priimek:.......................................................................... Naslov:...................................................................................... Pošta:........................................................................................ Pošljite na: GORENJSKI GLAS, Zoisova 1, Kranj tel.: 064/223-111; fax: 064/222-917 »44 CA o a CA 8 Cfl 1 4-» CD 3s '4 JÜUJ LU tf>co - y v" s ~ 3E-o t- u.ž< t- -j < Z "Oq- ,n - . mm ^oí^oz 'ZzJOZJ :^coz(oms ! a. S'Q 3 * S 2 O S ui x £ ^ £ g) "5 Z 2 > ^ T y- C/3 r- •• Q uÍ iS = 2 Q O 2 g ui C<0 C Z iS ig Z ui SEJ E j □ uj O'N £ z Sgi CC W T- - O ui OS? nO < Z S LU >N o < < OZ z >o CD O ocop 3 Ui 3 UJ o < o £ co z 3 TOKMcJJHnGLAS in HK Acroni Jesenice vam omogočata nakup HOKEJSKE VSTOPNICE ZA OBISK VSEH HOKEJSKIH TEKEM NA JESENICAH v sezoni 96/97 CENE VSTOPNIC: STOJIŠČE SEDIŠČE 27.000,00 SIT 36.000,00 SIT V sezoni 1996/97 bo na Jesenicah: Predvideno število tekem -1. moštvo Predvideno število tekem - 2. moštvo Alpska liga Državno prvenstvo Prijateljske tekme Državno prvenstvo Prijateljske tekme 11 tekem 16 tekem 10 tekem 20 tekem 10 tekem Predvideni program tekem za mesec AVGUST 1996 na Jesenicah 14.8. HK Acroni: Tehnolog UHTA 19.00 16.8. HK Acroni: HCKAC Celovec 19.00 (prijateljska' 19.8. HK Acroni: ECVSV Beljak 19.00 (prijateljska 1 3.9. HK Acroni: Spartak Moskva 19.00 (pnjateljska te DOM UPOKOJENCEV KRANJ objavlja prosto delovno mesto ZDRAVSTVENI TEHNIK - NEGA za določen čas 6 mesecev Zahtevani pogoji: - srednja medicinska šola - opravljeno pripravništvo in strokovni izpit - znanje slovenskega jezika - afmiteta dela s starejšimi ljudmi Nastop dela 26. avgusta 1996. Prijave z dokazili pošljite do vključno 9. avgusta 1996 na naslov: Dom upokojencev Kranj, Cesta 1. maja 59, Kranj. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 14 dneh po objavi. o. UJ -J to !.s C -J 2* —C s o *o ° -* S čl« &8 #< 3 CD OZS«g fi Z<0COÇ0jsjü r-' 5 2Q-U.(/) OJ u. 5-s ü-j LL oc UJ fš i i l i I...H.I« .....■■■■■■■ .iii.i.bi i ■ £fl»^ Ko so leta 1978 iz več kot 500 kosov panjskih obsegajoče zbirke Čebelarskega muzeja Radovljica seg „j izbor 114 najzanimivejših panjskih končnic, najbrž nlPjrj< i pričakoval, da bo prav ta zbirka postala ena od z?^ najdaljšim popotniškim stažem. Marca in aprila letos J . v zbirka panjskih končnic na ogled v Muzeju ljudske kü» ^ v avstrijskem Spittalu. Na poletje pa se je preselila p3 muzejsko hišo v Kaning ob Millstadtskem jezeru. ^a*1*)^ se panjskim končnicam obeta tudi potovanje v itay^tf Tolmezzo, kjer so se pred časom že zanimali za gostov Poskusimo ^ Se mi J* marelico pravijo, da je J° hranljiva, da ima veliko yjïni'na A, to je rastnega j^Uina, zato nai jo jedo Wrtitikj in tisti, ki morajo LLSvojem delu veliko raz-L*Wi. Primerna je za staro l ^ado. Prav zdaj zori in ie JLJJjveč na trgu, zato si jih Jjoscimo, si naberimo vita-za kasneje. Uživajo jo [l*0 tudi sladkorni bolniki. vi(le8 vitamina A vsebuje tudi ■pji C in magnezij. V pj"nJ» pa marelica pomeni JJVo poživitev. Za jesen in ?° jo sušimo, vlagamo v J?rce> spravljamo pa tudi JjKe, Danes pa objavljamo j r*j receptov za marelične Jjjote U stare, preverjene bikove kuharice. Celični cmoki i. Potlačene skute, 2 rumen-3 dkg masla, 1/2 dl kisle ^ne, sol, moka, sladkor Marelica, žlahtna, dišeča Presno maslo mešaj z rumenjakom, prideni skuto, smetano, sol in toliko moke, da dobiš rahlo testo. Ugneti ga kakor vlečeno m razval-jaj precej debelo. Z marelic snemi kožo in odstrani koščico ter jih povaljaj v sladkorju. Testo razrezi v primerne kvadrate, zavij marelice, oblikuj cmoke, stresi jih v prostorno kožico s slanim kro-pom in med Ïocasnim vretjem uhaj približno 7 minut. Odcejene zabelji z drobtina-mi in presnim maslom ter potresi s sladkorjem. Pripravimo se za zimo J^arelična in leskova marmelada Jfrelim marelicam ali breskvam izločimo koščice. Polo-Voh sušimo v lastnem soku, le po potrebi prilijemo malo U?^- Ko polovičke začnejo razpadati, postopoma dodajajo s'adkor. Za boljši okus pridenemo tudi nekaj koščic. Če Porabljamo marelično marmeladeo za krašenje sladic, jo ||Ct[ačimo in šele pretlačeni kaši začnemo primešavati »lanu ^1" ^g marelic ali breskev damo 40 do 50 dag y*korja. Marehčna marmelada je lepe barve le, če je hitro Li^na, da sladkor ne karamelizira. V kozarce polnimo [Jpko boli redko, ker se pozneje še zgosti. Breskve za kuho ,i^elade morajo biti dobro zrele, mesnate in se morajo qiU»ka ločiti od koščice. Marelični narastek 3 ilice marelične marmelade, 2 žlici stolčenega sladkorja, ilica ruma, 6 beljakov, 2 žlici pre-sejane moke Mešej marmelado in sladkor z rumom tako dolgo, da se močno speni, nato rahlo zamešaj trd sneg beljakov in moko. Narastek nakopiči v pomazano nepregorno posodo ali skledico in jo postavi v ne prehudo pečico pol ure prea tem, ko ga nameravaš dati na mizo. Prav tako lahko narediš narastek iz ribezljeve, malinove, jagodne, šiškove in kutinove marmelade. Marelična pogača Testo: 4 jajca, 12 dag margarine ali olja, 18 dag sladkorja, 2 dl mleka, 2 ilici ruma, 30 dag moke, pecilni prašek, limonina lupina Nadev: razpolovljene in na rezine narezane marelice Penasto umešaj margarino, izmenjaje dodajaj rumenjake in sladkor. Dve žlici ga prihrani za dodatek snegu. Med testo prilij mleko in rum ter zamešaj polovico moke in limonine lupine. Drugo polovico moke, pomešane s pecilnim praškom, zamešaj med testo s snegom. Testo dai v namazan šarkeljnov model in peci pri 175 stopinjah C tričetrt ure. Lahko pa napraviš najprej trd sneg, počasi dodaj sladkor in ko je ves ZDRAVNIK SVETUJE C*l) Plae: dr. Iztok Tbmazln, specialist splošne medicin« v Zdravstvenem domu Tržič. SRČNI BOLNIKI IN VODA 5S" Znano je, da so doslej zdravniki večinoma ods-srčnim bolnikom kopanje in pla-¥ vodi. V zadnjem času pa se ta 8 na podlagi dokazov o ugodnem to . r*kreacije v vodi spreminjajo. Kardio-fir,0o srčrw'm bolnikom vse pogosteje °čajo rehabilitacijo in rekreacijo v %>'r.Seveda po skrbni presoji stanja posa- l$*9a bolnika. *flrt,*f ^sojanju omejitev srčnih bolnikov za °'$fvs Počutij0' s0 zanle IbMo omejitve **4r&° manJèe, kot za tiste, ki jim je vsako Oo, ^an/e v vodi neprijetno oziroma napor-v *0diunem le potrebna večja previdnost ftfjíta kije hladnejša od 23 stopit stopinj In v vodi, On/W58 od 36 st0Pini-fofoooTJX so u9°dni učinki toplih kopeli fc%oo Pstopinj za deset minut) ali savne 6o/„.?.. w stopinj za petnajst minut) pri cinikih ST0P "o So7 z la2)im popuščanjem srca. Podob-fovi''za vodike 2 zvišanim krvnim toisade* predvsem tiste, ki še nimajo huje utorat\r9a srca- v nekaterih zdraviliščih že °° Pral?? P'avanJe kot obliko rehabilitacije ^hnH-m srčnem infarktu, seveda po ^^P.njib preiskavah in ob skrbnem «Vn*kBm nadzoru. Nevarno je kopanje za bolnike s hujšimi motnjami srčnega ritma, ki ob napadu lahko izgubijo zavest in bi se lahko zaradi tega utopili. Njim ne priporočamo kopanja v globljih naravnih vodah, ob nadzoru pa se lahko kopajo v kadeh ali bazenih z nižjo gladino vode. Vedeti morajo tudi, da hladna voda zvečuje možnost nastanka motenj srčnega ritma. Kopanja ne priporočamo bolnikom s hujšo obliko srčne angine. Odsvetujemo ga tudi vsem, ki so zboleli za katero od akutnih srčnih bolezni npr. vnetjem srčne mišice, osrčnika ali zaklopk. Previdnost pri zadrževanju v vodi velja tudi ob virusnih infektih, npr. ob gripi, saj te večinoma nenevarne in kratkotrajne bolezni včasih lahko prizadenejo tudi srčno mišico. Skakanje v zelo hladno vodo, še posebej, če je človek pregret, ni priporočljivo niti za zdrave ljudi, še manj za bolnike, ki imajo kakršne koli težave s srcem ali ožiljem. V splošnem torej velja, da je kopanje v vodi, ki ima prijetno temperaturo, za mnoge srčne bolnike nenevarno in celo koristno, Še posebej za tiste, ki so vode vajeni in se v njej dobro počutijo. Potrebno se je izogibati pretiravanjem pri naporu, dolžini zadrževanja v vodi in temperaturi vode. Seveda pa je koristno vprašati za mnenje osebnega zdravnika, ki praviloma konkretnega bolnika najbolje pozna. porabljen, še nekaj časa ste- Eaj, potem dodaj rumenjake, led lepo spenjeno zatepi olje ali raztopljeno margarino, pomešano s pecilnim praškom in zamešaj z mlekom in rumom.Testo vlij za prst na debelo v namazan pekač. Po vrhu položi krhlje marelic, pomešane s sladkorjem. Enako lahko naredimo jabolčno, češnjevo, rabarbarino ali borovničevo pogačo, pa tudi orehovo, rozinovo, lešni-kovo, mandeljnovo, makovo in podobno. Marelični kompot 2/4 marelic, 25 dag sladkorja Pripravi v kožici za 3 cm visoko vodo z raztopljenim sladkorjem. Zavri in nato v vrelo vodo vloži drobne cele marelice, večje pa razpolovi. Pokrij jih in kuhaj počasi, da se zmehčajo, a ostanejo cele. Nato jih previdno zloži v stekleno posodo in vlij vanje pokuhan, ohlajen in precejen sok. Če imaš rajši oiupljene, jih polij z vrelo vodo, snemi lupino in nato kuhaj. Marelični koktajl 2/4 mareličnega iganja, 1/4 gina, 1/4 vermuta, čašica pomarančnega izvlečka, led. Vse sestavine stresemo v shaker, dobro pomešamo in serviramo v visokih čašah. Pa še to: Ko kupujete marelice, pazite, da vzamete take, ki imajo gladko kožo, so rahlo dlakave in nimajo odrgnin. Niso vedno le bolj rdeče obarvani sadeži aromatični. Tudi svetlejše, blede sorte so lahko zelo okusne. Prezgodaj obarvane marelice nimajo Eravega okusa in so "mo-nate4. Madžarski marelični liker 1,5 kg marelic brez koščic, 10 mareličnih pečk, 25 g mandel-jev, 3 nageljnovi klinčki, 250 g sladkorja, 1/2 mareličnega žganja in 1/2 l vodke. Marelice operemo, osušimo in razkoščičimo. 10 pešk damo na stran. Marelice damo v skedo in jih grobo zmečkamo. Pečke stolčemo in vzamemo ven jedrca. To skupaj z mandeljni in nageljnovimi klinčki stolčemo v možnarju. Vse skupaj zamešamo s sladkorjem in zmešamo z marelicami ter pustumo pokrito stati 4 do 6 ur, tako dolgo, da se sladkor povsem stopi. Sem in tja maso premešamo. S to mešanico napolnimo veliko trebušasto steklenico, zalijemo z mareličnim žganjem in vodko ter dobro zapremo in postavimo na sonce, kjer naj cel mesec zori. Po enem mesecu vsebino stresemo na sito, odcedimo in sadeže močno stisnemo. Tako dobljeni liker damo nazaj v steklenico in dobro zapremo ter pustimo še mesec dni na svetlobi, vendar ne na žgočem soncu. Liker potem še enkrat precedimo skozi kavni filter in z njim napolnimo kakšno lepo, zanimivo oblikovano steklenico. KOZMETIKA Kozmetični studio Kaline v Ljubljani:061/301 972, 13 31 161, v TGC Kranjska gora 064/881 397 # REVOLUCIONARNE NEGE obraza ln telesa, upoštevajoč smernice svetovnega kongresa kozmetike, kot hitra pomoč pri aknah, mazoljih, luskavici, lišajih, staranju kože. &AROMATERAPVA Z DEKLEORJEVIMI ESENCAMI IN BIODROGINIMI PREPARATI, energija za telo in dobro počutje. Terapije za vitko in zdravo, nežno kožo, najučinkovitejše terapije za hujšanje, proti celulitu in preoblikovanju postave. *ELEKSIR MLADOSTI - MIKROPEEUNG S KRISTALI za odstranjevanje slabih, poškodovanih celic. NE SLUCAJU.TUDI MOÍAN K/JÍAIOFJÇ rWEDUJE NEŽNO NEGO. Domači Z marelicami zdravnik do boljšega počutja Inštitut za gerontologiio v Kijevu priporoča, da za ohranjanje zdravja in Čimdaljše življenje jemo sveže marelice ves čas, ko zorijo, ko pa ni čas zanje, pa jemo kompote, sušene marelice ali izdelke iz njih. Sicer pa je znano, da marelice pomagajo proti zaprtju in za lažje mokrenje. Trikrat na dan pred jedjo jemo sveže marelice ali pa po jedi pojemo marelični kompot. Za izločanje glist pomaga, da pred rednimi obroki pojemo nekaj jedrc iz mareličnih koščic. Če hočemo, da se nam zmajša kislina v organizmu, dalj časa, približno mesec dni jemo posušene marelice. Ta mesec na vrtu Avgust - Veliki srpan Če o Sv. Ožboltu (5. 8.) dežuje, še dolgo nt lepega vremena. Če je na sv. Jerneja (24. 8.) lepo, bo lepa jesen. Tudi za avgust lahko rečemo, da so najvažnejša opravila zalivanje, okopa vanje in spravljanje pridelka. To je mesec, ko sadimo zimski česen, vrtne jagode in okrasne rastline. V vsako prosto vrsto sejemo motovileč pa pozno endivijo, špinačo, redkvice in okrasne rastline. Sejemo sadike andivije in vrtnih jagod, da bodo obrodile naslednje leto. Pobiramo polže, odstranjujemo jajčeca, ličinke in gosenice na zeljnatih rastlinah. Kopljemo zgodnji krompir, pulimo čebulo in česen. Porežemo in sušimo dišavnice (meliso, kamilice, baziliko, poprovo meto). Rahljamo prst, plevemo, uničujemo škodljivce. Če so vroči, suhi dnevi, izdatno zalivamo. Avgusta tudi gnojimo sadnjemu drevju. Cepimo vrtnice in sadno drevje. Obreže-mo maline. Kosimo travo. Nabiramo zdravilne rastline. Biokoledar za avgust 1. in 3. je čas za sejanje, sajenje in presajanje listnatih rastlin. 3. in 4. za sadje in zelenjavo s plodovi, 5., 6. in 7. dopoldne za korenaste rastline, popoldne pa za rože ter še ves dan 8. in 9. avgusta, 10. in 11. je spet čas za listnate rastline, prav tako še 12. zjutraj, popoldne ter 13. pa so na vrsti plodovke. 14. je mlaj in na vrtu ne delamo. 15., 16. in 17. dopoldne je Čas rezerviran za podzemne pridelke, popoldan in 18. ter 19. pa so spet na vrsti rože, 20. in 21. je čas za listnate rastline, 22. in 23. ter 24. dopoldne za plodovke, 24. popoldne in 25. ter 26. dopoldne so na vrsti korenaste rastline, 26. popoldne in 27. pa je čas za rože. 28. na vrtu ne delamo, ker je polna luna, 29. in 30. dopoldne se posvetimo listnatim rastlinam, 30. popoldne in 31. avgusta pa je las za plodovke. Ko nas opikajo čebele, ose, komarji... Prav fe, da vemo • Če nas piči osa ali čebela, prizadeto mesto večkiui natremo s prerezano glavico čebule. • Proti pikom in^cktov, kač in proti pasjim ugrizom je prva pomoč takale: na laro nakapamo česnov sok ali tinkturo. • Če nas opikajo komarji, osice in podobno ter nas prizadeto mesto hudo srbi, kolo premažemo z jabolčnim ali vinskim kisom. Komarje odvrncno tako, da se že preventivno namažemo z jabolčnim ali vinskim kisom. • Pri pikih pomaga tudi, da mesto vboda namazemo s prevretkom iz orehovega listja. • Z mesta, kjer nas je pičila osa ali čebela, najprej odstranimo želo, potem pa ga natremo z zmečkanimi peteršiljevimi listi in cvetovi arnike, večkrat na dan. • Pri vseh pikih pa odlično pomaga tudi Kon6:vo smrekovo mazilo. Pel minul za lepši videz Zelo zrele marelice pretlačimo in zmešamo z ledom. Masko si nanesenio na obraz in jo obdržimo 20 mmut, potem pa si umijemo obraz s čisto travno vodo. Postopek ponovimo po 10 dneh. uho kožo Naše povabilo na prijeten avgustovski izlet z Gorenjskim glasom iVfl Veliko Planino, v Terme IreL, To soboto, ko bo že prva avgustovska sobota, bomo spet pripravili celodnevni Glasov Izlet po avstrijskem Koroškem. Obiskali bomo Celovec (tudi zaradi nakupov, ker so trgovine prvo soboto v mesecu odprte tudi popoldan), se sprehodili po Mtntmundusu, preverili temperaturo vode v Vrbskem jezeru in ugotovili, če sta Blejsko In Bohinjsko jezero toplejši, si našit čas za nakup v prostocarinski prodajalni Kompas MTS na Ljubelju, Itd. Avtobusa bosta zjutraj odpeljala z Jesenic oz. Iz Radovljice, In tz Škofje Loke, "uradni" start bo v Kranju. Prav tako bo zvečer pri povratku. Za sobotni izlet sta oba Integralova avtobusa zasedena - če pa bi želeli z Gorenjskim glasom rajžatt po avstrijskem Koroškem, bo to letos možno spet prvo soboto v septembru (7. 9.). Zadnji avgustovski četrtek, 29. avgusta, bo še en Izlet v TERME ZREČE, kjer se bomo kopali v bazenih s termalno vodo, zvečer pa zaplesali v hotelski restavraciji. Za prvi takšen avgustovski izlet prihodnji četrtek namreč na avtobusu ni več prostora, zato že napovedujemo obljubljeni dodatni dan za "skok" pod Roglo. Tudi 29. avgusta bo avtobus zjutraj vožnjo začel v Radovljici, peljal skozi Kranj in Škof jo Loko v Zreče - in zvečer seveda v obratni smeri. Na Glasovih izletih vselej poskrbimo za popotnico - s praznim želodcem ni možno plavati. Kopanje bo v obeh zunanjih in notranjem bazenu, s tem pa izbirati temperaturo vode - v Termah Zreče jevoda primerna za vse, za vroče in tudi za malo manj "vnete". Seveda bo tudi večerja in zabava s plesom, povratek pa pozno zvečer. Prispevek k stroškom izleta: 3.750 tolarjev na osebo; za naročnike Gorenjskega glasa In družinske člane zgolj 3.200 tolarjev, za otroke samo 2.200 tolarjev. Še posebej pa Vas vabimo na Glasov izlet v nedeljo, 11. avgusta, na Veliko Planino, kjer bo tradicionalno praznovanje pri kapeli Marije Snežne, zatem pa planinsko srečanje v pastirskem naselju, Vsakoletno avgustovsko srečanje na Veliki Planini ob prazniku Marije Snežne je izjemno planinsko doživetje * Glasov avtobus bo tudi 11. avgusta zjutraj odpeljal iz Radovljice skozi Kranj (in po potrebi morda še skozi Škof jo Loko), na Veliko Planino nas bo zapeljala gondola, povratek v Kranj bo okrog 20. ure. Na planinskem srečanju na Veliki Planini bodo igrali ViharnikL Prispevek s stroškom izleta: 3.200 tolarjev na osebo; za naročnike Gorenjskega glasa in družinske člane samo 2.500 tolarjev (poleg prevoza z avtobusom + žičnico sta vključeni tudi popotnica ter planinska enolončnica na Veliki Planini). Dodatne informacije In prijave za katerikoli Glasov Izlet: po telefonu 064/ 223 - 444 (Gorenjski glas, malt oglasi) aH 064/ 223 - 111. Poleg osebnih podatkov je ob prijavi za izbrani izlet dobrodošel tudi Vaš naslov In telefonska številka, kjer ste dosegljivi, ker pred vsakim Izletom vse prijavljene posebej obvestimo o podrobnostih. Zaradi možnosti vmesnih postankov priporočamo, da pri prijavi navedete tudi, na kateri postaji bi želeli počakati Glasov avtobus na dan Vašega Izleta! »it »t a* ihrija Generacije v negovanju lepote mobitel Najlepši koncerti stare glasbe v radovljiški Graščini z vrhunskimi umetniki iz vse Evrope vfoyeru baročne arhitekture v renesančnem mestnem gnezdu Linhartovega trga TOP DELO s***"* Prodaja vstopnic: Emona Globtour Maximarket, tel.: 061/213-912 Turistično društvo Radovljica, tel.: 064/715-300 POKROVITEUI IZLETOV ARwAJ PIVOVARNA UNION »HUGLAS MISS GORENJSKE ZA MISS SVETA Tudi letos bo Slovenija zastopana v izboru MISS SVETA ("Miss World"). Zaključna prireditev bo novembra, MISS Slovenije bo izbrana konec septembra, pred tem bo sedem regionalnih izbirnih tekmovanj. Eno od njih bo tudi na Gorenjskem - MISS GORENJSKE, ki se bo potem potegovala za naziv Miss Slovenije in potem morda tudi za Miss sveta. Izbirali jo bomo 9. avgusta ob 20. uri, v sklopu večernega zabavnega programa na Gorenjskem sejmu v Kranju. Igral bo Pop Design. Za sodelovanje deklet v gorenjskem & slovenskem & svetovnem lepotnem izboru, katerega finale je lani ob neposrednem prenosu 117 TV postaj spremljala poldruga milijarda TV gledalk in gledalcev po vsem svetu, so tudi letos osnovni pogoji enaki: višina vsaj 165 cm; starost med 17 in 24 let; slovensko državljanstvo itd. Za vse, ki bi se želele udeležiti največjega svetovnega lepotnega tekmovanja, v katerega se s svojim regionalnim izborom vključuje tudi Gorenjska, objavljamo "Prijavnico". Izpolnjeni prijavnici iz Gorenjskega glasa je potrebno priložiti fotografijo ter oboje do 31. julija poslati na Agencijo Videoton Geržina, 2001 Maribor, p.p. 84 - dodatne informacije po telefonu 062/22-43-20 ali mbt. 0609/616-603. Prijavnim v&n^^^k IME IN PRIIMEK.................................................... TOČEN NASLOV..........................................................WORLD TELEFON doma.................... TELEFON v službi DATUM IN KRAJ ROJSTVA................................... POKLIC ALI DEJAVNOST....................................... OSEBNI PODATKI: VIŠINA (cm)..................... TEŽA (kg) MERE prsa - pas - boki (cm)............... KONFEKCIJSKA ŠTEVILKA................. ŠTEVILKA ČEVUEV............................. BARVA OČI.......................................... BARVA IN DOLŽINA LAS..................... I PlAVA IAOUNAI HOTELI • APARTMAJI • KAMPI POČITNICE V OBJEKTIH PLAVE LAGUNE NISO DRAGE' CENE P01PENZIONA V NEKATERIH 40,' DEM 4 V DEM i V DEM PavíIjoní BeIIevue HoteI Turist HoTeI DflfÏN ÍIN AlbATROS POPUSTI ZA OTROKE DO 12. LETA STAROSTI DO 50%! CiUd. Ia (2 osi bi) BdlrvuE (5 osede) Astra (4 osede) VíIf špAdiči (6 osEb) 76,' DEM 86,' DEM 117,' DEM 176,- DEM N0U0 01996. LETU! 'BAZENI V KAMPI H: ULIKA (naturist), ZEIENA LAGUNA in BIJEIA UVAJA! 0 NIŽJE CENE PIJAČ IN ALA CARTE HRANE! * OBNOVLJENI HOTEL ZORNA! INFORMACIJE: Agencija Vašega zaupanja, ali pa: . PLAVA LAGUNA, POREČ A WL Tel.: 00385/52/410-10 1 410-202 aÚ Wk. Fax:451-044 JUÈ PRIJAVNICA ZA IZBOR KRALJICE KRANJSKE NOČI Ime in priimek Naslov tel. fax Prijave sprejema: Manekenska agencija Butterfly Berlin iz Kranja Mob. 0609/643-770 - Sabina ORGANIZATOR: Družba DESIGN Jesenice, tel/fax: 064/862-522 jutíjan^ 85, y Domžale TOURS 061/711^ TEN Tel.: VN MADŽARSKE BUDIMPEŠTA (avtobus) t. do n švgutt (cent 139 DEM) VN ITALIJE MONZA (avtobtu) 7. k i aeptmbtr (cena 139 DEM) SREDNJEDAIMATINSKI OTOKI (Brac, Hvor in Vi«) POSEBNO LETALO Odhodi ii Ijublfon« in Maribor* VN PORTUGALSKE ESTORIL (letalo) 17. do i* mpfmtm (cena 1.020 DEM) IZREDNO UGODNE CENE -OBROČNO ODPLAČEVANJA ZAHTEVAJTE NAÀE KATALOGE - POŠLJEMO VAM JIH PO P0$n!!' TURISTIČNA AGENCIJA ODISEJ Maistrov trg 2,4000 Kranj, Slovenija TEL: 064/221-103, 221-139,221-146, FAX: 064/211-^ CLUB BERNARDIN' VSE VKLJUČENO -5 POLPENZIONOV 265 DEM NAJEM LUKSUZNIH APARTMAJEV VILE BARKA NA SAMI PLAŽI 7 polp. v ANKARANU h m 51 5 DEM (Íaije *RflB-Hotel International, 7 polp. za 330 D€M; en otrok do 12. leta biva 6^€ZP\FIČNOI *HVRR-J€lSfl, 7 polp. že za 235 D6vl, HVflfl, 7 polp. že za 285 D€M *KOflftJlfl-7plop. že za 270 D€M, UJMBflRDfi-205 DčM m 7 - DNEVNO KRIŽARJENJE PO DALMACIJI (TUDI KORNAT!) 399 DEM; prosta mesta še pri odhodih: 17.8. in 24.8. IN KVARNERJU 420 DEM, prosta mesta Se pri i odhodih: 17.8. in 24.8. 1 ♦potovanje TÀJSKA-JORDANIJA, 11 dni, prosta mesta se pri odhodih: 17.8. In 24.8. - ZADNJIČ PO SUPER CENI 1.499 n PRIJAVITE SE PRAVOČASNO ZA ODHOD 30.10. (novembrske počitnice) 11 dni -1.599 DEM * JORDANIJA (Amman, Petra, Jerash, Wadl Rum), 7dni, odhod: 22.9., cena: 1.390 DEM. !e$er J c "iki * z P" A. % % 5» fave Ha Hi S tfgU] Ju H % B. Prih % v; K t led % ate Jelc Hic % h{ % S K 19* 5i*k,30. julija 1996 GOSPODARSTVO UREJA: Marija Volčjak 11. STRAN • GORENJSKI GLAS PŽ. Anton Šteblaj predstavil Acroni Acroni med evropskimi proizvajalci jekla Jeseniški Acroni se uvršča med pet najboljših proizvajalcev jekla v Evropi. Do konca leta bo verjetno odšlo na čakanje okoli 400 zaposlenih. Posamezne družbe Slovenskih železarn se ne lastninijo, lflrtninijo se Slovenske železarne d.d. v celoti. Povprečna plača v Acroniju je 74 tisoč tolarjev. Vnke, 29. julija - Prednik uprave jeseniškega ponija inž. Anton Šteblaj ? JÇ odzval na povabilo Laškega občinskega sveta odgovarjal na številna v ^anja svetnikov o poslopju največje firme v občini, Jgvojnih perspektivah, od-L^anju delavcev, plačah, JJjUnjenju, zemljiščih in po-JJto. Občinski svetniki so z zunanjem prisluhnili pre-*vitvi Acronija, saj se svet-a zavedajo, kako odločilno 2* občino uspešno ali jj^Pešno poslovanje firme, l?aposluje 1700 delavcev, i^Uorna Jeseničanov in oko- ^roni je že nekaj let ena J°°lj uspešnih firm v kon-J^u slovenskih železarn in ? besedah predsednika up-Je Antona Šteblaj a zavze-k?A mesto med sorodnimi Izvajalci jekla v Evropi. v°'lč»na izdelanega jekla se pj^roniju ne povečuje, am-usmerjajo v visokokva-J|na in cenovno zanimiva J?*- Letos bo prodaja dose-jjj JQ5 tisoč ton; Acroni več jj3*a kot uvaža, izvoz dosega V bilijonov nemških mark. ^dnostno 33 odstotkov ^^jzvodnje prodajo na doma-• "P trgu, 67 odstotkov pa na Jri tržiščih. Acroni danes ne j^uje s partnerji v nekdanjih ^Oslovanskih republikah: ^ .'fianje za sodelovanje in vJeseniško jeklo je veliko, DtJ?ar so s plačili še vedno V jeklarni 2 na Koroški Beli delajo delavci v štirih izmenah. Na sliki: jeseniški jeklar preverja kakovost » šarža « iz peči, kjer se je pri temperaturi 1500 stopinj Celzija talilo visokokvalitno nerjavno jeklo... - Foto: J.Pelko obratne ambulante začeli s letih povsem zapustili hale in predelavo jekla in tako ures- zemljišča, ki jih imajo še na ničili tudi načrte, naj bi doma Jesenicah in v celoti opravljali -»i«., predelali čimveč jekla. De- vso dejavnost na Beli - tako ^emS;Acrom e§a tr8a"e cembra letos naj bi začeli l^a in mu sledi, vendar proizvodnj0t » $tanCanjem afe.Se ne sodeluje J*h pogodb. razen S§ih b pfjL1^ velikih investicij v v f°JnJe ne bo šlo, predvsem v4ij konstrukcij o v hladno Vjfo, ki naj bi bila konča-V ? koncu prihodnjega leta. bJpa ^zna remontna dela. y» delovna mesta HçT11 ni bil uresničen pred tUa.Vnim planiran projekt ,.,cKtm,— naložba, s *wS?0t0IJcv, Htal:?1 Pndobili več novih vajo $u si še naprej prizade- finance, računovodstvo i ^a'n'i k* &mveč delavcev drugo - v naslednjih tre *4t0 "° delo in so se tudi 4ltemí5 eli dogovarjati za ^0ri!:ailVne rešitve: za meša-z idrijsko Rotoma y LTH ni bilo stavke $k |j°vei? Loka - Tatjana Nastran, direktorica LTH, nam je ^•ry ! da v nJinovem podjetju ni prišlo do stavke, y *c samo do prekinitve dela. ^e proizvodnja zastala za dve uri, ker so se regre? V deiu proizvodnje odločili, da bodo zaradi $e nisT. klicali sestanek z vodilnimi. Regresov delavci íresoï Sindikalr--ili- Direktorica nam Je povedala, da mg bi po ^stoit m sporazumu zaposleni do 12. avgusta dobili 30 ^KOV iTnIačali v ohrokih. V i[i?v regresa, ostalo pa jim bodo izplačali v obrokih. dit PodJetju imajo trenutno zelo veliko naročil, ... 7 Katerih so morali omejiti dopuste na največ deset daneDaVedaJ° se, kako pomembno je izpolniti naročila do rw ..&a roka HiVcbt^-:— _„ :„____„^olr. Ho imain vplikri H^ilTniH' direktorica pa je povedala, da imajo veliko obavam; imkov> kalere bi lahko z dobrimi prvimi pi^rru obdržali. j?r'dobitve V 2a(mJem času veliko investirala v nove H0,ektivnp pa klJUD temu P" višini plač spoštovala > v Podier °80dbe' Direktorica nam je povedala še to, >at° svoiim a ine nameravajo vzeti kreditov in da lahko ,2Polnipn; delavcem izplačajo le toliko, kolikor zaslužijo 1 nimi dobavami. • Š. Žabkar Posojila Stanovanjskega sklada Republike Slovenije Obrazci za vloge naprodaj od četrtka Ljubljana, 30. julija - V četrtek, 1. avgusta, bodo pooblaščene enote Pošte Slovenije začele prodajati obrazce za vloge najnovejšega razpisa stanovanjskih posojil Stanovanjskega sklada Republike Slovenije. Na že 16. razpis ugodnih stanovanjskih posojil, ki so tokrat namenjena gradnji individualnih stanovanjskih hiš, se bo mogoče prijaviti med 2. in 9. septembrom. Sklad bo vloge sprejemal le po pošti, vse potrebne podrobnejše informacije pa so navedene na obrazcih za vlogo. Razpisana skupna višina sredstev znaša milijardo tolarjev. Do posojila s triodstotno realno obrestno mero so upravičene mlade družine, ki so sedaj stalno prijavljene pri sorodnikih ali so najemniki za določen čas, svoj stanovanjski problem pa rešujejo prvič. Prosilci morajo imeti gradbeno dovoljenje (izdano med 1. 1. 1995 in 25. 6. 1996) za gradnjo individualne stanovanjske hiše, nadomestno gradnjo, nadzidavo, dozidavo ali za izgradnjo podstrešnega stanovanja. Vse informacije v zvezi z razpisom je mogoče dobiti tudi na avtomatskem telefonskem odzivniku Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, tel.: 061/17-10-502 ali 17-10-509. Regres - v denarju ali bonih? Kranj, 30. julija - Jutri je zadnji dan za izplačilo regresa v denarju, ker pa imajo mnoga podjetja finančne težave, izplačujejo regres v obliki bonov. Pozanimali smo se, kako je s tem v dveh večjih tovarnah obutve v Sloveniji - Peku in Planiki. V Peku delavcem poleg regresa dolgujejo še junijske osebne dohodke, ki naj bi bili po trditvah direktorja Andreja Ferčeja izplačani še ta mesec. Regres bodo delavci dobili v obliki bonov za nakup čevljev v njihovih trgovinah, bonov za živila ter denarja. Kakšno bo natančno razmerje med temi tremi oblikami izplačila nam gospod Ferčej ni znal povedati, čimveč pa ga bodo skušali izplačati v denarju. V Planiki je stanje še slabše, saj bodo regres v celoti izplačali v bonih. Boni bodo vredni 85.000 SIT, od tega jih bo za 25.000 SIT prehrambenih, za 60.000 SIT pa bodo lahko delavci kupovali obutev v njihovih trgovinah. Kot nam je povedal direktor Planike Bojan Starman, je izplačilo v taki obliki interni dogovor, tako da se nihče ne pritožuje. Ni sicer tako, kot bi moralo biti, vendar so take razmere, da izplačilo regresa v denarju na nikakršen na'cin ni izvedljivo. • M.Š. V Sloveniji je 166 kopališč Termalna voda je najbolj vabljiva Lani jeseni je odbor za kopališča pri Združenju za gostinstvo in turizem sklenil redno ocenjevati in kategorizirati kopališča. Lani je slovenska kopališča obiskalo nad tri milijone kopalcev. Na Gorenjskem je 26 komunalnih in hotelskih kopališč. Kranj, 30. julija - V Sloveniji je skupaj 166 kopališč. V 23 krajih je 39 naravnih, termalnih in mineralnih kopališč, ob slovenski obali je na 26 lokacijah 41 plažnih in bazenskih kopališč, na Notranjskem in Goriškem je 7 bazenskih kopališč, na Gorenjskem je 26 komunalnih in hotelskih kopališč, v Ljubljani in neposredni okolici je 13 bazenskih kopališč, na Dolenjskem in v Beli Krajini je 13 kopališč (4 naravna, 6 bazenskih in 3 zimska), na Celjskem je 12 pretežno bazenskih kopališč, v Mariboru je 8 bazenskih kopališč, od katerih je eno zimsko, v Murski Soboti in okolici so 4 bazenska kopališča, tri pa so na Koroškem. Spremljan je tudi obisk in sicer na kopališčih, na katerih vstop ni prost. Podatki pravijo, da je lani slovenska kopališča obiskalo dobre 3 milijone obiskovalcev, od katerih jih je bilo skoraj dva milijona dnevnih. Komaj pol odstotka vseh pa je imelo vstop na kopališče vračunan v ceno prenočevanja. Vsa kopališča so lani skupno obratovala dobrih 12.000 dni. Koliko plujemo Zbrani so tudi lanski podatki o plovilih in plovbi v slovenskem morju. Čeprav se je lani v primerjavi z letom 1994 površina v marinah in na suhem v te namene zmanjšala, so podatki o navtičnem turizmu razveseljivi. Povečala se je površina pokritih prostorov za shranjevanje plovil, v marinah je bilo zasidranih 5422 plovil ali 15 odstotkov več kot leto prej, povečalo pa sae je tudi število stalno aboniranih plovil. Na plovilih na kopnem ali na morju pa je bilo nastanjenih lani 6979 oseb ali za 6,2 odstotka manj, za dobra dva odstotka manj pa je bilo tudi prenočitev. Junij, julij in avgust so glavni meseci, na plovilih pa so najpogosteje plapolale nemška, avstrijska, italijanska in slovenska zastava. Večina tujih plovil je prišla k nam po morju, največ pa je bilo jaht in gliserjev, šele nato pa so jadrnice. Najbolj obiskana so bila termalna kopališča, v katerih sta bih dve tretjini vseh obiskovalcev kopališč. Pičlih 9 odstotkov kopalcev je bilo na kopališčih ob obali, dobrih 23 odstotkov pa na ostalih kopališčih. Dejansko je bilo kopalcev še mnogo več, saj je kopanje na rečnih, jezerskih in morskih naravnih kopališčih še marsikje brezplačno in zato evidenca obiska ni mogoča. • J.Košnjek Občinsko priznanje za NOMINE - R Odlična embalaža iz zasebnega podjetja Jesenice, 29. julija - Emil Tomaž Rihtaršič s Hrušice je eden najuspešnejših jeseniških podjetnikov, ki pospešuje in spodbuja konkurenčnost malega gospodarstva, uvaja sodobno tehnologijo z veliko inovativnosti. Proizvodnja firme NOMINE R je energetsko varčna in ne onesnažuje okolja ter omogoča odpiranje novih delovnih mest v jeseniški občini. Letos prvič so se na Jesenicah odločili, da podelijo najvišja občinska priznanja tudi uspešnim podjetnikom. Letos bo priznanje prejelo NOMINE R, proizvodno in storitveno podjetje d.o.o. Jesenice, ki ima svoje proizvodne prostore na Hrušici. Takole pravijo v obrazložitvi: NOMINE R zaposluje 17 delavcev in kot proizvajalec in dobavitelj izstopa v proizvodnji termične obdelave ekološko čiste folije in zagotavlja embalažo za prehrambeno industrijo v obliki farmariranih izdelkov različnih dimenzij. Podjetje je ustanovljeno kot gospodarska družba z omejeno odgovornostjo in je izšlo iz razvitega desetletnega obrtništva samostojne obratovalnice Emila Tomaža Rihtarsiča - kandidata za podelitev Plakete za uspehe na področju obrti. Zasebnik Rihtaršič je v začetku osemdesetih let z razvojem v kovinsko predelovalni dejavnosti in s svojim trdim delom v obrti z izdelki in polizdelki nadomeščal uvoz Elanu, Alpini, Železarni. Smučarske zavore, dereze, mehanizmi za smučarske čevlje je bilo samo nekaj teh izdelkov. Zaradi zahtev trga je prestruktuiral program in razširil proizvodnjo tudi na proizvodnjo izdelkov iz plastike. Proizvodni program z brizganjem plastike je omogočil žirovski Alpini nadomestitev uvoza tekaškega okovja Rotafella, firma NOMINE R sodeluje s Henkel Zlator-ogom v programu kozmetike FA Deo rollon.. Z ustanovitvijo podjetja v zasebni lasti podjetje danes vodi sin Tomaž Rihtarslič, proizvodni program pa je usmerjen v termično obdelavo ekološko čistega matenala predvsem za prehrambeno industrijo: za polnjenje mlečnih izdelkov, kot so jogurt, smetana, skuta, širni namazi, pudingi, kreme, proizvodne zmogljivosti in tehnologija pa omogočata tudi proizvodnjo embalaže za polnjenje topljenih izdelkov, kot sta maslo in margarina. Firma sodeluje z Agroind mlekarno Vipava, Gorenjskimi mlekarnami, Mercatorjem, Celeo Arjo vasjo in Ljubljanskimi mlekarnami. Proizvodnja v nobenem primeru ne onesnažuje okolja. Pri razvoju tehnologije obdelave plastike je upešni zasebnik Rihtaršič investiral tudi v celotni projekt predelave -reciklaže odpadkov iz proizvodnje, ki kot sekundarni proizvod predstavljajo izvoz v Italijo. To pomeni, da podjetje vsvoji okolici nima nakopičenih odpadkov. • D.Sedej POSLI IN FINANCE _UREJA; Marija VoKiJak__ <** NA ŠTIRIH KOLESIH TEST FSO TRUCK 1.9 D Prevzem blaga! Poljakom se je posrečilo osebni avtomobil predelati v uporaben dostavnik. Dva sedeža, zmogljiv motor in velik tovorni prostor. Oblika niti ni važna, prav tako tudi ne kakšna dodatna oprema. Važno je, da z njim lahko prepeljemo dobro tono tovora. Vsak dan oziroma takrat, kadar to pač moramo storiti. In FSO se je izkazal za prav tak avto. Če pri FSO-ju za mižite na eno oko in ob strani pustite dejstvo, da je njegova oblika že kar precej stara, da ima avto tudi sicer nekoliko starejšo zasnovo, ugotovite, da imate pred seboj povsem soliden voz. V svojem razredu seveda. Povprečnemu poznavalcu avtomobilov že prvi pogled na avto razodene, da so Poljaki svojemu Polonezu enostavno odrezali za- dek, namesto tega na avto pritrdili velik tovorni prostor, pod motomi pokrov namestili v mesecu avgustu u 2 avtoplaščev Sísrcxa» vam brezplačno operemo avto. Pri nakupu 4 avtoplaščev £@f5x&" vam podarimo majico Polo in operemo avto. BOLTEZ VAŠ NAJBOLJŠI PARTNER ZA VARNO VOŽNJO KRANJ, Staneta Žagarja 58c Telefon:064/331-639, 331-662 citroenov dieselski agregat in metamorfoza je gotova. Tisto prvo, kar sem občutil, ko sem sedel v testni FSO, je bila nebogljenost. Le ta je kasneje sicer izginila, a ne popolnoma. Razlog - slaba preglednost zadnjega dela avtomobila. Testni avto je imel nad tovornim delom nadgradnjo, njena bela vrata pa so vzvratnemu ogledalu v kabini odvzela vsakouporab-no vrednost. Dve zunanji vzvratni ogledali sta se mi zdeli odločno premajhni, da bi brez težav avto zapeljal tja, kamor sem želel. Kasneje sem se na to sicer navadil, občutka nelagodnosti pa nikoli nisem popolnoma izgubil. Povsem drugače pa je, ko govorimo o notranjosti avtomobila. FSO-ju se pozna, da ima svoje korenine v razredu osebnih avtomobilov. Sedeži HVALIMO: velik tovorni prostor soliden motor natančen menjalnik GRAJAMO: slabša preglednost zadnjega dela vozila trd volan oblika Tehnični podatki: FSO TRUCK 1.9 Diesel Dimenzije: dolžina: 4719 mm širina: 1650 mm višina: 1465 mm (z nadgradnjo 2050 mm) Motor: štirivaljni diesel (Citroen) prostornina: 1905 ccm moč: 51 KW/69KM navor: 120 Nm so dobro anatomsko oblikovani in nekoliko trši, a tudi dolgotrajna vožnja ne pušča bolečih posledic na vašem hrbtu. Armaturna plošča je solidno oblikovana, moti le nekoliko cenejša plastika. Na armaturni plošči poleg merilnika hitrosti najdemo še mer-ilnike nivoja goriva, temperature motorja in tlaka olja, ne najdemo pa merilnika vrtljajev motorja. Na armaturni plošči zanj sicer je predviden prostor, vendar pa samo za osebne avtomobile - v tovorne različice ga ne vgrajujejo. Za odlaganje drobnarij je predviden manjši predal pod prestavno ročico in pokrit predal pred sovoznikom, kakšne večje kose prtljage pa lahko stlačite tudi za sedeže. Motor za dostavnik so si pri FSO-ju izposodili pri Citroe-nu. Preskusni avto je poganjal motor s 1905 kubičnimi centimetri prostornine. Motor doseže največjo moč 51 kilo- V Merkurju se bodo borili s kakovostjo "Merkur je danes prvi na vasi, potem bo med zadnjimi v mestu!", je zapisal v uvodniku intrenega časopisa tega podjetja Novice Alojz Burja, ko je razmišljal o posledicah vključevanja Slovenije v Evropsko unijo. Slovenski napori priti v izbrano evropsko družbo sicer nimajo alternative, saj slovensko gospodarstvo nima možnosti, če se ne bo odprlo AUTOLINE KRANJ Bleiweisova 10 AOOO Kranj tel.: 064/216 563 »m ïoow»* »■sap* m ,a1'.,."< m globalizaciji pretokov blaga in storitev, le zavedati se je potrebno, kakšne posledice bo to prineslo. Po izkušnjah držav, ki so se nedavno vključile, npr. Avstrije, je ta korak lahko tudi za marsikoga usoden, ker prinaša tudi težke obveznosti. Pomeni namreč ukinitev velikega dela tako slovenskih kot tudi evropskih zaščitnih mer, kar lahko pomeni oživitev proizvodnje in izboljšanja domače konjuk-ture, hkrati pa veliko hujšo konkurenco. Merkur ne bo tekmoval le s Kovinotehno in domačo privatno trgovino, pač pa se bo moral spopasti z velikimi trgovskimi sistemi, kakršen je npr. Bauhaus. Če so doslej pri nas prevladovale norme DIN, se bo potrebno prilagoditi številnim novim, zlasti evropskim EN. Ker vse kaže na to, da si bo Slovenija utrla pot v Evropo med prvimi državami na Vzhodu, vsekakor pa na Balkanu, v Merkur- I'u vidijo možnost, da s akovostno ponudbo izdelkov zahoda prodrejo na jugoslovanski trg. Poraba goriva na 100 kilometrov: poln pri 70 km/h pri 90 km/h mestna vožnja na testu (polovično naložen) prazen 4,6 4,0 6,4 5,0 7,8 6,8 6,01 diesla na 100 km vatov oziroma 69 konjskih moči, kar zadostuje, da FSO Truck doseže največjo hitrost 135 kilometrov na uro. Posebej velja omeniti menjalnik, ki je nekoliko trd vendar izredno natančen. Verjetno ena večjih pomanjkljivosti avtomobila pa je, da nima servoojačanega volana. Obračanje volanskega obroča na mestu, kljub temu da je le-ta verjetno prav zato nekoliko večji, pomeni svojevrsten napor. Napor se s premikanjem vozila sicer zmanjšuje, tako da se do naslednje uporabe mišic žepov-sem spočijete. Na Poljskem servoo-jačevalnike sicer obljubljajo, kdaj pa bodo tudi zares postali sestavni del FSO-jev, pa se še ne ve dokončno. Največja odlika avtomobila pa je zagotovo tovorni prostor. Vozili smo osnovno izpeljanko FSO Trucka, katerega tovorni prostor je dolg 2 metra in širok meter in pol, vanj pa lahko naložimo skoraj meter in pol visoko. Na tovorni prostor lahko pritrdite nadgradnjo, izdelano iz steklenih vlaken. Izgled avtomobila lahko znatno izboljšate z obrobami, ki segajo od spodnjega roba tovornega protora pa do višine podvozja. Ko je na tovornem prostoru pritrjena nadgradnja, lahko tovor nalagate samo skozi zadnja vrata, v kolikor pa nadgradnje nimate, pa lahko odprete tudi obe bočni stranici. Tovorni prostor je sicer le grobo obdelan, ročice za odpiranje stranic zahtevajo nekaj moči, kar pa je po svoje pozitivno, saj se tako ne odpirajo takrat, ko se ne bi smele. Vzmetenje FSO-ja je t tovornjaško trdo, krajših fl^J avnin ne more ublažiti. *j posebej, če je tovorni Pr?s*j! prazen. Ko s seboj odpelje^ kakšen cent ali dva t£r vsaj vora, zadnje listnante vzfff pričnejo 'delovati'. Lega atf mobila na cesti je ^} 1 praznemu avtomobilu pri jih hitrostih nekoliko zaffjj zadek, ko pa imamo v za1' da tovrstni avtomobili 011 namenjeni dirkanju in da J njihova največja hitrost off' jena na osemdeset kilometf na uro. Pri tej hitrosti pa *v na cesti stoji prav tako pr*2 kot tudi naložen. (i Pri nas se lahko odloc* med tremi različicami dosj> nika FSO: med standard^* kakršno smo imeli na tr tako prostorom in ono z s podaljšanim tovorffjj dvojuj kabino, v kateri je pros t za pet potnikov. FSO-jem bi, po zagojo uvoznika, lahko prepeljal* 1075 kilogramov tovora. • besedilo in su* Uroš Špehar PREROK 090/41-29 090/42-38 i • ORTOPEDSKI azWéti-MM KRČNIM ŽILA*1 • PROGRAM r IN KO TIN EN CE ^ Bh^MIUI W^ * POMOŽNA ZDU^ WKWIMliíAMlirMmidam SREDSTVA $1 Kidričeva 47 a, 4000 Kranj, tel.: 064/21 8' ZA UDOBNO IN SPROŠČENO HOJO ORTOPEDSKA OBUTEV It) berkemanf1 ÍD> berkemanf Al' Delovni čas: 8-19, sobota: o PANČUR Blejska Dobrava 1 4273 Blejska Dobrava tel.: 064/874 000 VREME Vremenoslovci nam za danes napovedujejo pretežno oblačno s krajevnimi plohami in nevihtami, temperature pa bodo od 22 do 27 stopinj C. Jutri se bo postopno razjasnilo, tako da bo v četrtek sončno. Tudi veter bo oslabel afLUNINE $J SPREMEMBE »s bo (je) polna luna nastopila ob 12.35 zato nam Herschlov vremenski ključ za prihodnje tf napoveduje veliko dežja. Naslednja sprememba Položaja lune bo v torek, 6. avgusta, ko bo zadnji krajec nastopil ob 7.25. W. AKCIJA GORENJSKEGA GLASA IN GORENJSKE TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ GLASBENIKI MESECA pripravlja SIMON ŠUBIC Največ predlogov za Kiki Band ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE . Prejšnji teden smo, kot veste, objavili razglednico, na *ateri sta se pasli dve kravi. Spraševali pa smo vas seveda P° kraju, ki se je na sliki kazal v ozadju. Večina vas je pravilno Wovila, da je bil tistega lepega dne, ko sta mu kravici P°jedli zelje, jezen nek kmet v Kranjski Gori (takrat je bila še p^ra). Mi smo naredili svojo nalogo in izmed vaših dopisnic 'srebali naslednje srečneše, ki bodo dobili nagrade v JJ&dnosti po 1.000 SIT: Dolores Janm, Partizanska 31, 5l6d; Rozi Sire, Svetinova 19, Jesenice; Jožica Finžgar, Sfosova 17, Kranj; Damijan Lavtar, Stripnik 2A, Selca in *°nja Stefančič, Rabičeva 18, Mojstrana. Danes pa vam zastavljamo novo nalogo. Do petka, 2. *v9usta, nam morate na Gorenjski glas, Zoisova 1 - seveda s Popisom "za Zbiramo stare razglednice" poslati pravilni ^ovor na vprašanje: Kateri kraj je na sliki? Kranj - Enomesečno izbiranje oziroma glasovanje za val predlog glasbenika meseca je pri koncu. Sicer v zadnjih julijskih dneh še vedno pričakujemo, da bodo prispeli še novi predlogi, pa lahko že povemo skoraj dokončne izide. Največ glasov je prejel Kiki Band iz Selce, o katerem smo izvedeli, da še nima svoje kasete, so pa fantje že posneli nekaj pesmi. V zadnjem tednu je na naš naslov prišlo največ predlogov za skupino Albatros, ki se je tako Kiki Bandu prilepel za pete. Vse kaže, da bomo naslednji mesec predstavili eno izmed omenjenih skupin, če se seveda danes in jutri ne zgodi nekaj dramatičnega. Kajti prvima dvema ansambloma, ki sta dokaj neznana, sledijo precej bolj znani in uveljavljeni ansambli. Najprej Slapovi, ki so vedno bolj priljubljeni tudi med Gorenjci. Tem sledijo Ansambel Lojzeta Slaka, Stoparji, Ble-goš, Čuki, Vesele Štajerke, Lintvern, Slovenski kvintet, Ansambel Nika Zajca itd. V juliju se je nabralo kar precej predlogov, ki so pomagali tudi nam, da bomo lažje iskali najbolj popularne ansamble na Gorenjskem. In tisti, ki se bodo v naslednjih mesecih predstavljali na tej strani, se imajo za to zahvaliti tudi vam, ki ste zanje glasovali. Kot prvi je to Kiki band, o katerem boste lahko prebirali že danes teden. GORENJSKI GLAS IN GORENJSKA TELEVIZIJA KRANJ GLASBENIKI MESECA - KUPON Za glasbenike meseca predlagam: Ime in priimek: Naslov: Pošta: Kupon pošljite na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj. radio triglav 64270 Jesenice, Čufarjev trg 4 STEREO 96 MHz RDS Zadnjič, ko so radijski novi-frji spraševali naše poslance, ka>n bodo šli na zasluleni popust, so dobili dokaj zanim-lv* odgovore. Vsaj tisti, ki so jih Povabili pred mikrofon, so vsi Po vrsti priznavali, da gredo...ali Madiarsko ali na hrvaške °t°ke ali kam drugam v tujino. Wkogar ni bilo, ki bi izrecno dejal, da bo z vso silo podprl domoljubno in z davkoplače-V(,lskim denarjem obilno podpr-° akcijo Imejmo se fajn in ostal v domaČih logih. Ce ta akcija še zgleda pri vrhu *c more dobiti, ji pač ni usojeno, d* òi prodrla. Prodreti pa tudi ne f0r* tudi iz drugih razlogov: Cistična Slovenija ni predraga e Za povprečen lep povprečne-«a Slovenca, ampak je hudo Cenjena tudi za tujega turis-* Uganka je seveda, zakaj se Cistični komentatorji tega tako .Z{rajno izogibajo: čemu ne Wfto in glasno povedati, da so iu"? ^''e m b°d° favni vzrok ^stične bere. Le čemu se fàbljati v nekih namišljenih J?°ah in vzrokih, ki da so ob°íilno vPlivali m turistični j ^ > ko pa je vsakomur jasno, p ÍMr«í, bogat ali reven, vedno slal·lf0 na cena Pa nai ^° to tetni^ m M*'C' °li V5topnica za bo na parkiriščih naših obalnih mest parkirni mojstri. Naj bo na Hrvaškem še tako drago in še za toliko in toliko dralje kot na slovenski obali, parkirnine pa le ne bomo plačevali čisto na vsakem koraku in čisto za vsako figo! Ne parkirnine, ne vstopnine za plalo, ne cestnine in ne podobnih in-ovativnih zadev, ki so si jih v zadnjem času omislili domala v vseh turističnih središčih. A pustimo obalo, saj imamo tudi na Gorenjskem več kot v blejskem « Gadafiju », trgovskem nakupovalnem centru. Parkirava na parkirišču pred Lovcem, v parkirnem boksu, na parkirni hišici pri varnostniku ali vratarju pa se od daleč vidi napis: 500 tolarjev parkirnina. Gledava, če se bo prikazal kakšen parkirni mojster, a nič. Odvihrava k urarjem, kupiva tisto uro, vračava se v parkirni boks in se sprašujeva: bo na šipi parkirni listek ali ob avtu ves livčen stoji pobiralec Glosa Turistični zapečkarji Po razvitem turističnem svetu so začeli opuščati celo pobiranje turistične takse, da bi ja privabili goste, pri nas bi pa padli dol od groze, če turistične takse ne bi bilo več. Sredi turistične sezone, ki nam obur°padla m v^j črti, stikajo in oSm turistiini delavci glave kaitiP^iai° sezonske delavce, (ah °ja ni no°enega. Poro-tíjjt ie i« tistih nekaj sto ali letol - Vencev, ki se je odločilo Ucvr?U xb naíi obaii> iadrno obalo l me.i° na nrvaško ^J2*o so jih parkrat oleli preveč prilik in tozadevnih primerjav. Kako te razvpite, da ne rečem ravbarske parkirnine psihološko vplivajo ne le na turista, ampak tudi na čisto navadnega kupca, priča naslednji primer. S sorodnico se podava po nakupih. Pogledat je treba k trgovcem, ki jih je ničkoliko tudi parkirnine? Bo robantil, da se je treba oglasiti v parkirni hiši in takoj plačati?Bodo tam čakale lisice, kajti parkirni boks ni bil ravno parkirni boks, ampak ga je pol manjkalo? Nič. Nič? Seveda - nič. Nikogar ni bilo. Zdaj pa je čisto vseeno, ali se tam parkir- nina pobira ali ne, psihološki bavbav o parkirninah, ki da jih pobirajo na vsakem koraku, je naredil svoje. Na Bledu se nismo nikjer ustavljali, jadrno smo jo ucvrli ven - vprašanje je, če bi se pri drugem parkiranju na Bledu nasmehnila podobna sreča. Da parkiraš in nič ne plačaš? Ubogi trgovci, ubogi gostinci! Samo zamislite si, da imate lokal v rajonu parkirno strogo varovanega območja, pred tem rajonom pa je cestna zapora in pobiralec parkirnine. Saj se ti je za zmešat, kajti vsak naključni gost, ki je pri pravi, se bo obrnil, kajti vsaka stvar, ki bi jo pri vas kupil, pojedel ali popil, bi bila za 500 tolarjev dražja. Če danes vsa Slovenija protestno zapira ceste, se samo čudim, čemu ne protestirajo trgovci in gostinci in nekega jutra drulno ne vržejo tistih parkirnih marel in mizic v jezero. V prihodnjih sezonah se bo stvar morala zasukati tako, da bodo turistični delavci vabili goste z geslom: Pridite - pri nas ni nobenih parkirnin več! Ali ni vse skupaj lalostno in tragično? Po razvitih turističnih središčih tega sveta so začeli opuščati celo pobiranje turistične takse, da bi ja privabili goste, pri nas bi pa padli dol od groze, če turistične takse ne bi bilo več. Turizem tlači k tlom okorelost in popolna nesposobnost. Turistični zapečkarji. Ne znamo, nočemo in ne moremo vštric s svetovnimi turističnimi trendi - pa konec. • D.Sedej Citrarka Vida Učakar izdala novo kaseto Ne pozabi me Kranj, 23. julija - Citrarka Vida Učakar je s svojimi učenci -Meto Volčič iz Reteč, Natašo Čelik iz Kamnika ter Boštjanom Sušnikom z Bohinjske Bele izdala kaseto, na kateri so ljudske in umetne pesmi, stari valčki in polke ter svetovne uspešnice. Na kaseti so tudi trije venčki ljudskih pesmi in valčki Ivana Kiferla, ki je pred osemdesetimi leti napisal več kot 450 melodij za citre, ter valčki in polke znanega, že pokojnega citrarja Viktorja Planinca iz Tržiča. Njemu je kaseta tudi posvečena, saj je naslov Ne pozabi me vzet po naslovu ene od njegovih pesmi. "Obiskovalci prireditev, sejmov, tuji in domači turisti večkrat povprašujejo po tovrstnih kasetah, ki jih pri nas primanjkuje," je povedala Vida Učakar. "Pohvalim naj še svoje učence; so dobri citrarji, ki so že veliko nastopali po vrtcih, šolah, domovih upokojencev in na raznih drugih prireditvah. S kaseto bi radi iz anonimnosti prodrli v svet ljudske glasbe, po kateri je veliko povpraševanje. Prispevali pa bi tudi k ohranitvi stare kulturne dediščine na Slovenskem. Z ljudskimi pesmimi in melodijami, zaigranimi na starem slovenskem ljudskem instrumentu, citrah." • M.A. Jutri zvečer bo na Bledu spet "Veselo po domače" Turistično poslovni center Bled in Gorenjska glasbena agencija Antonič Gorje, s.p. v sodelovanju z Občino Bled letos poleti vsako sredo pripravljajo za goste, ki letujejo na Bledu, seveda pa tudi za domačine in vse, ki imajo radi domačo glasbo, nekaj prijetnih uric. Vsako sredo v juliju in avgustu ob 20. uri je na terasi Trgovskega centra koncert priznanih slovenskih narodno-zabavnih ansamblov pod naslovom: "VESELO PO DOMAČE". Organizatorji so naredili lepo sceno v gorenjskem stilu, gostinci iz TPC pa skrbijo za dobro počutje s hrano in pijačo. Kadar je slabo vreme, so prireditve v kavarni - Bistroju -Hotela Toplice. Jutri zvečer bo igral ansambel AS (na sliki). V ansamblu As igrajo in pojejo: DARJA RIBNIKAR - vokal, MARKO BITENC - vokal, ZORAN KOBAL - bariton, bas kitara, IZTOK PROSENC - kitara, DUŠAN DROBNIČ - harmonika, klaviature, TOMAŽ ANKERST - klarinet, sax, MARJAN POGAČAR - trobenta. GLEJTE PROGRAM GORENJSKE TELEVIZIJE SREDA, 31. JULIJA 1996 TVS 1 10.30 Videostrani 10.55 Mladi Picasso, 5. det španske nadaljevanke 11.25 Roka ročka, ponovitev 12.30 15. republiška revija MPZ Zagorje, 6. del 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 13.35 Zgodbe iz školjke 15.00 Dlan v dlani 15.15 Gore in ljudje 16.05 Slovenski utrinki, oddaja Madžarske TV 16.35 Ljudje In zemlja, ponovitev 17.06 Gimnazija strtih src, 9. del avstralske nanizanke 18.00 TV dnevnik 1 18.05 Otroški program: Pod klobukom 18.35 Kolo sreče, igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Atlanta '96 20.30 Film tedna: Ime rože, film 22.35 Včeraj, danes, jutri 22.45 Dnevnik 3 23.15 Sova Kobra, ameriška nanizanka V bran, ameriška nadaljevanka V območju somraka, ameriška nanizanka 1.15 Poročila 1.20 TV jutri, Videostrani TV 3 9.00 Noč ima TV moč - slovenski nokturno, ponovitev 10.30 TV prodaja 10.50 vídeo kolaž 12.00 Z glasbo v srcu 13.30 Družinski studio 15.00 Lipa sprave - ponovitev 15.30 TV prodaja, ponovitev 15.50 Boston Pops, ponovitev 16.50 Otroški program: vdihni globoko 18.00 Nogomet: Hit Gorica - SCT Ollmpija -prenos 19.00 Dnevnik 20.00 TV razglednica - Nova Gorica 21.00 Živali - ponovitev 21.45 Poročila 22.00 TV prodaja 22.15 Noč ima TV moč - slovenski nokturno 23.45 Poročila 0.00 Nick, lovec na glave, 4. del 1.00 TV prodaja 1.15 Video kolaž TVS 2 9.00 Euronews 11.05 Ženske z obale 12.35 Tropski vetrovi, nadaljevanka 14.15 Atlanta 96: kolesarstvo; cestna dirka; atletika - kvalifikacije; gimnastika ekshibicija ali košarka - četrtfi-nale (m) 19.15 V vrtincu 20.00 EPP 20.05 Glasbeno poletje na obali 22.00 Atlanta '96: rokomet: Francija - Nemčija, atletika - finale Televizija Slovenije si pridržuje pravico do spremembe televizijskega programa! HTV 1 11.00 Narnijske kronike 11.30 Hani-bal Lucič in njegov čas, dokumentarna serija 12.00 Poročila 12.20 Ljubezen, nadaljevanka 12.45 Vzemi denar In zbeži, ameriški film 14.10 Otroški program 15.15 Vrnitev v Vrliko 15.40 Dr. Quinnova, ameriška nanizanka 16.35 Giulia, kljub vsemu, nadaljevanka 17.45 Kolo sreče 18.20 Dokumentarna oddaja 18.50 Hugo, 19.30 Dnevnik 20.10 Poslovni klub 20.40 Prevarane, dokumenatarna oddaja 21.45 Seinfeld, humoristična serija 22.15 Mojstrovine v svetovnih muzejih 22.35 Dnevnik 22.55 Tekmeci Sherlocka Holmesa, angleška nanizanka 23.45 Poročila KANALA 15.10 TV prodaja 15.30 Predstavitev izdelkov 15.55 Video strani 16.55 Spot tedna 17.00 Elizije, ponovitev 17.30 Dežurna lekarna, ponovitev španske nanizanke 18.00 Sirene, ameriška nanizanka 19.00 CNN poroča 19.30 Oddaja o stilu 20.00 Hondo, ameriška nanizanka 21.00 Nočni vlak za Munchen, angleški fitm 22.30 Dance session, oddaja o plesu 23.00 Znanstveni magazin, dokumentarna oddaja 23.30 Spot tedna 23.35 TV prodaja 0.00 CNN poroča HTV 2 15.35 Video strani 15.50 TV koledar 16.00 Olimpijski program 18.30 Olimpijski pregled 19.30 Dnevnik 20.00 Olimpijski program 20.30 Rokomet 21.45 Boks 23.45 Namizni tenis 23.45 Atletika POPTV 10.00 Santa Barbara, ponovitev 11.00 Magnum, P.I., ameriška nanizanka 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 2,4 otroka, nanizanka 13.00 Kuhajmo skupaj, ponovitev 13.30 Acapulco H.E.A.T., ameriška nanizanka 14.30 Chicago Hope, ponovitev ameriške nanizanke 15.30 Avtodrom, ponovitev 16.00 POP 30 16.30 V družinskem krogu, nanizanka 17.00 Ograje našega mesta, ameriška nanizanka 18.00 Santa Barbara, nadaljevanka 19.00 POP kviz 19.30 24 ur 20.00 Ptič na žici, film 22.00 Obraz tedna22.30 Dosjeji X, nanizanka 23.30 Magnum, ameriška nanizanka 0.30 24 ur, ponovitev 1.00 POP 30, ponovitev AVSTRIJA 1 8.35 Pravljica iz 1001 noči 9.45 Jesse James, ameriški vestem 11.25 Beg s Planeta opic, ameriški film 13.00 Olimpijski telegram 13.05 Olimpijski studio 15.00 Olimpijske igre '96: Kolesarstvo, veslanje, badbinton, atletika; Olimpijski telegram 18.30 Olimpijski studio 19.30 Cas v sliki/ Kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Sledi rdečila, ameriška srhljiv-ka 21.55 Nogomet 22.55 Olimpijske igre 1996 - Posnetki in poročila 23.15 Atletika 1.00 Namizni tenis 2.00 Boks 4.00 Skoki v vodo AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.30 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Schiejok, ponovitev 10.05 Vreme 10.15 Umor, je napisala 11.05 Zvezna dežela zdaj 12.00 Čas v sliki 12.10 Unlverzum, ponovjtev dokumentarnega filma 13.00 Čas v sliki 13.10 Na prizorišču 13.40 Umor, je napisala 14.25 Santa Barbara, serija 15.10 Bogati in lepi 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/ Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Help TV 22.00 Čas v sliki 22.30 Čas v sliki - posebna TUDI DRUGJE JE LEPO vsak četrtek na RADIU TRŽIČ - voditeljica Janja Budič in vsak torek v Gorenjskem glasu. POLHOV GRADEC je mesto z bogato kulturno in naravno dediščino. Že od daleč zagledamo vzpetino Stari grad ali Kalvarijo. Mesto ima zelo dolgo zgodovino, saj je bila tu že rimska naselbina AD/NONUM. Nad naseljem se dviga župnijska cerkev Marijinega rojstva, v kateri je pozlačen baročni oltar in premična oltarna slika Marijinega rojstva. Najlepši del Polhovega gradca pa je na drugi strani mesta, ko naravnost čez grajsko dvorišče prideš do Blagajevega dvorca iz 16. stoletja. Grajsko dvorišče zaključuje stolp z uro in visok portal, na drugi strani gradu pa je prelep grajski park. Pred gradom stoji Neptunov vodnjak. Na vsakem vogalu se na stebru dviguje nimfa, v sredini pa kraljuje Neptun. Na njem je letnica 1696. Za Blagojevim gradom zagledamo po nekaj minutah hoje v hrib obelisk. To je spomenik kraljevi noši Blagajni, ki jo je hodil občudovat tudi grof Blagaj. Polhov Gradec je dobil ime po anekdoti, ki govori, da je gospodar prenočeval v bukovju v gozdu in polhi so uničili vso konjsko opremo in tako je ves žalosten zakričal: To je pač polhov gradeč. Nagrajenka oddaje Tudi drugod je lepo s 25. julija je Heda Draksler, Tržič. Dobi knjigo Bleda. Janja Budič oddaja 23.00 Semenska banka namesto zakonskega partnerja, dokumentarni film 0.40 Štiriindvajsetur- 2a družba, dokumentarni film 0.40 ;as v sliki 0.45 Očkov mali dobitek, ameriška komedija 2.05 Pogledi od strani 21.10 Čas v sliki 2.40 Santa Earbara 3.25 Bogati in lepi 4.10 korpijon, ameriška vohunska srhljiv-ka TELE-TV KRANJ 18.45 Test slika 18.55 Napovednik TELE-TV 19.00 Kažipot 19.02 EPP blok - 1 19.07 Glasbeni videospot 19.10 Poročila 277. 19.25 Iz arhiva 19.55 Danes na videostraneh 20.00 EPP blok - 2 20.05 TOP spot 20.08 TV kažipot 20.10 Počitniške radosti 20.30 Serpe umirajo počasi 21.10 Poročila 277 21.25 EPP blok - 3 21.30 Pred turistično sezono 96: Mejni prehod Ljubelj 21.40 Kaj bo na Bledu v poletnih mesecih? 21.52 Stephen Halsam: Predavanje, 1. del 23.17 Poročila 277 23.30 Z vami smo bili... nasvidenje 23.31 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.25 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 561 niče, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.40 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Novinarski prispevek 14.50 EPP 15.00 Novinarski prispevek 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Kam na dopust - znani Slovenci 16.50 EPP 17.00 Gremo v Life 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri in EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Skrito geslo 18.50 EPP 19.30 Napoved večernega programa 19.50 EPP 20.00 Glasba po izboru Gregorja Grašiča 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Kabelski sistem, kako napej? (kontaktna oddaja iz studia Loka TV, posredujte vaša vprašanja in predloge po tel. 634 770)... EPP blok ... videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žirl. VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.15 In 21. url. 18.50 Utrip občine Železniki 19.00 Otroška oddaja 20.00 športna oddaja ATM TV KR. GORA ... Videostrani... 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20 Kronika tedna, ponovitev 18.40 Spominska slovesnost ob 80-letnici ruske kapelice, ponovitev 19.00 Risanka 19.15 videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche Welle 22.00 videostrani Oddajamo od 13.30 do 19.00 na UKV stereo na 88,9 Mhz iz Kovorja In 95 Mhz Iz Tržiča. Sreda bo potekala v znamenju zanimivih rubrik In dobre, raznovrstne glasbe. Ob pol treh popoldne bo na sporedu oddaja Potrošniški barometer. Pobrskali bomo še za zanimivimi informacijami. Spremljali in 'komentirali bomo ob pol štirih popoldne. S knjižnega trga smo tudi tokrat izbrali nekaj zanimivih počitniških naslovov, oddaja bo na sporedu ob 17.30. Tri četrt ure prej se bomo napotili v kino. V spored uvrščamo tudi druge prispevke, od obvestil do zanimivih informacij in novosti iz sveta glasbe. Pripravili smo tudi radijski Juke box. R TRIGLAV 5.00 Dobro jutro 7.20 Halo, porodnišnici 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.00 Kočija formula 1 (stari hiti) 10.30 Novice 11.00Sredina tema: Avtomobilizem 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Novice iz NZ glasbe 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 15.15 Zavarovalnica Triglav 16.00 Zdravnikov nasvet 16.30 Osmrtnice, domače novice 17.00 Nalezljiva norost - moda 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan RŽIRI TVSISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 Dih nove dobe, izobraževalna oddaja, avtor dr. France Susman 21.00 Telemarket 21.05 Predavanja Virgila Armstronga v Ljubljani (iz cikla devetih predavanj) 0.39 Telemarket 0.30 Napovedspor-eda za četrtek 0.40 Videostrani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.30 EPP 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija - Druga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.20 Novinarski prispevek 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.20 Novinarski prispevek 11.50 EPP 12.30 Osmrt- 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 8.30 Kuhajte z nami 8.45 Atlanta '96 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Kulturni paberki 12.00 BBC - novice 12.30 10 poletnih komarjev 14.30 Mali oglasi 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 15.50 Borza 17.00 Klepet ob glasbi 19.00 Atlanta 96 19.30 Odpoved programa R RGL KRlM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHZ • LJUBLJANA: 105,1 MHz Nismo prejeli sporeda! R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 10.15 Mali oglasi 11.10 Svetovanje 1205 Pop. inf. oddaja 16.05 čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Pogovor o... 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.35 Klic dobrote oz. Luč v temi oz. Prijateljstvo bolnih... 21.35 Radijski roman 2200-5.30 Nočni glasbeni program TA DOBRIH 10 RADIA TRZIC na frekvenci 88,9 in 95,0 vsako soboto ob pol treh Dragi prijatelji, pred vami je čisto vroča lestvica Ta dobr'h 10 in je edina, ki pride v poštev v deseti oddaji, ki bo to soboto. Na kratko: izberite svojo "ta dobro", izpolnite kupon in ga pošljite na naslov: Radio Tržič, Balos 4, 4290 Tržič do 3. avgusta. Za "mega" oddajo, za nagrade in presenečenje bomo poskrbeli mi. Želimo vam obilo sreče In pazite, da nas ne zamudite!!! Lestvica: 1. ÇORADO IN BRENDI - Venček ljudskih (2) 2. ČUKI - Sreča me je zapustila (2) 3. GIMME 5 - Ko ugasnejo luči (4) 4. KINGSTON - Greva na morje (3) 5. MARTA ZORE in GLORIJA - Ti si ta luč (3) 6. ALEKSANDER JEŽ - Naj lučka gori (3) 7. AGROPOP - Rudeči cvet (2) 8. PATROL - Cecilija (novost) 9. FARAONI - Ti nisi sam (novost) 10. ANJA RUPEL - Življenje je kot igra (novost) Nagradi pokrovitelja TRGOVINE DONA iz TRŽIČA prejmeta ŠPELA FAJON iz CERKELJ in SLAVKA SMQLEJ iz Trfiča. Čestitamo! Mojca, Rok in Dušan KUPON Št. 9 Glasujem za skladbo: Moj predlog: Moj naslov: KINO KINO STORŽIČ ameriška romantična komedija ČENČE ob 17., 19. in 21. uri - igrajo: Julia Roberts, Robert Duvall, Dennis Quaid ŽELEZAR JESENICE akcijska kriminalka ZOE DO GROBA ob 18.30 in 20.30 uri KINO TIGER BOHINJSKA BISTRICA ameriški film OČE MOJE NEVESTE ob 20.30 uri ČETRTEK, 1. AVGUSTA 1996 TVS 1 11.00 Videostrani 10.30 Otroški program 11.30 Samo za punce, ameriška nanizanka 1Z00 Po domače, ponovitev 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 13.35 Video strani 14.45 Anastazija, ameriška dokumentarna oddaja 15.45 Parlamentarna križpotja 17.05 Gimnazija strtih src, avstralska nanizanka 18.00 TV dnevnik 1 18.05 Delti in prijatelji, španska risana nanizanka 18.35 Kolo sreče, igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 19.56 Atlanta '96 20.35 Spomini Sherlocka Holmesa, angleška nanizanka 21.25 Zlata šestdeseta Slovenske popevke: Nostalgija z Matijo Cerar- jem in Katjo Levstik 22.20 Nikar! 22.35 Dnevnik 3 22.55 šport 23.00 Poslovna borza 23.10 Sova Kobra, ameriška nanizanka V območju somraka, ameriška nanizanka 0.20 Poročila 0.25 videostrani TVS 2 9.00 Euronews 12.00 Letalski ples, avstralska dokumentarna oddaja 12.50 Tepček, francoski film 14.35 Seinfeld, ameriška nanizanka 15.00 Martin Chuzzzlewit,angieška nadaljevanka 16.00 Altanta '96: Dnevni pregled, skoki v vodo, atletika -finale, namizni tenis 18.35 Sova, ponovitev 19.20 Tok, tok, kontaknta oddaja za mladostnike 20.05 Seinfeld, ameriška nanizanka 20.30 Dr. Quinnova, ameriška nanizanka 21.15 Umetniški večer 22.00 Atlanta '96: dnevni pregled, badminton, atletika -finale, košarka - polfinale (m) Televizija Slovenije si pridržuje pravico do spremembe televizijskega programal KANALA 15.10 TV prodaja 15.30 Predstavitev izdelkov 15.55 Video strani 16.55 Spot tedna 17.00 Znanstveni magazin 17.30 Dance session, ponovitev 18.00 Hondo, ponovitev 11. dela nanizanke 19.00 CNN poroča 19.30 Svet športa 20.30 Pot flamingov, ameriška nadaljevanka 21.30 Kako je bil osvojen divji zahod, ameriška nadaljevanka 23.15 Nočni vlak za Munchen, ponovitev ameriškaga filma 0.45 Spot tedna 0.50 TV prodaja 1.10 CNN poroča POPTV 10.00 Santa Barbara, ponovitev 11.00 Magnum P.I., ameriška nanizanka 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 2,4 otroka, angleška nanizanka 13.00 Edera, ponovitev 14.00 Ptič na žici, ponovitev filma 16.00 POP 30 16.30 V družinskem krogu, nanizanka 17.00 Ograje našega mesta, ameriška nanaizanka 18.00 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.00 POP kviz19.30 24 ur 20.00 Beveriy HilIs, 90210, ameriška nanizanka 21.00 Melrose Plače, ameriška nadaljevanka 22.00 Argument 22.30 Dosjeji X, ameriška nanizanka 23.30 Magnum P.I., ameriška nanizanka 0.30 24 ur, ponovitev 1.00 POP 30, ponovitev TV 3 9.00 Noč ima TV moč - slovenski nokturno, ponovitev 10.30 TV prodaja 10.50 Video kolaž 12.15 Genera- cije, ponovitev 14.00 Družinski studio, ponovitev filma 15.30 TV prodaj«, 16.00 TV razglednica - Nova Goric«' ponovitev 16.50 Ta nora leta - otrcai« in mladinski program 18.00 Pot * Avonleo, 13. del 19.00 Dnevnik lí-J V 80 dneh okoli sveta, 23. del 20.0" Vdihni globoko 21.45 Poročila 22-1" Pogovor z detektivom 21.45 Poro«!; 22.00 TV prodaja 22.15 Noč ima TJ moč - slovenski nokturno 23.*» Poročila 0.00 Nick, lovec na gla*-5. del 1.00 TV prodaja 1.15 VW» kolaž HTV 1 7.15 TV koledar 7.25 Poročila 7.J Santa Barbara 8.15 Dobro jutro 1 Skoki v vodo; Olimpijski telegram AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.30 Vreme 9.00^ v sliki 9.05 Schiejok, ponovitev iw'j,g Vreme 10.15 Umor, je napisala JJ • v Zvezna dežela danes 12.00 ^a ,a sliki 12.10 Poročilo - posebna w S 13.00 Čas v sliki 13.10 Treni«* živalskem vedenju, 4. del doku" *^ tarnega filma 13.40 Umor, je r*P'7£|cl 14.25 Santa Barbara - Kalifo^U klan, serija 15.10 Bogati in s' „i serija 16.00 Vsak dan s Schiejo^ v 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobroa'flfl Avstriji 18.50 Mojstrski kuharji i» v Zvezna dežela danes 19.30 £ p> sliki/Kultura 19.53 Vreme ^°-ovne^ gledi od strani 20.15 Vrtiljak po^j-zabavno-glasbena oddaja 21 ■tjj.SJ mojen par 22.00 Čas v sliki *Z(fi Šiling, gospodarski magazin Gospod Joschi, taksist, dokum» ^ ni film 0.00 Veliki vojskovodje. dokumentarne serije 0.45 Ca' rjé 1.00 Santa Barbara - Kalifornij'*' 0 1.45 Bogati in lepi 2.55 Ca« 3.30 Elita morilcev, ameriška srni 5.25 Hunter POP V Renaultu uresničili 210.000 predlogov za izboljšave & V okviru vse bolj uspešne politike sugestij je vodstvo koncema od 61-^ zaposlenih prejelo kar 295.000 predlogov za izboljšave, od teh P* uresničljivih kar 210.000. Omenjena številka je kar za 74 odstotkov v»£ od lanske. Ob tem pa velja poudariti, da se je čas za obravnavo pr*?"?oà zaposlenih zmanjšal na dva meseca. Načrt deset predlogov Jetn" posameznega zaposlenega se vse bolj bliža svoji uresničitvi. U.3. OPEL JE ŠTEVILKA 1... ...med izvozniki na japonski trg. Prejšnji mesec so Japonci po^^o 4.234 različnih Oplovih modelov, največji delež pa pripada nov ^ modelu vectre, ki ie na Japonskem naprodaj od letošnjega marc ^ dobrim prodajnim Številkam je pripomogla tudi corsa oziroma vi»-^ konca leta naj bi Opel na Japonskem prodal prvič več kot *>■ avtomobilov. U.š. KINO KINO BLED ameriška drama NA SMRT OBSOJENI ob 20. uri ČETRTEK, 1. AVGUSTA 1996 TELE-TV KRANJ ïféjest sika 18.55 Napovednik bu^-iV 19.00 Kažipot 19.02 EPP ÏRiTJ 19-07 Glasbeni videospot ,10 Poročila 278 19.25 Miha Pavli-(roška oddaja, ponovitev 19.55 * na videostraneh 20.00 TV $*>t 20.02 EPP blok - 2 20.10 ji^o zdravo, jejmo zdravo, 2. a?« 20.30 Rafting po Savi z klubom Extrem Bled 21.10 tfff1« 278 21.25 EPP blok - 3 tC .Konjska noč '96 21.62 Šteto:1, Haslam: Predavanje, 2. del wJ7. Poročila 278 23.30 Z vami C,™"- nasvidenje 23.31 Odpori; ?Pot programa TELE-TV Kranj fii/ideostranl SiT?LUJTE V KONTAKTNIH OD-TELE-TV KRANJ - POKLI-TELEFONU: 33 11 561 Radar 16.50 EPP 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Music machine 18.50 EPP 19.30 Večerni program - glasba po izboru Irene Stanonik 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ iOjta Napovednik 20.01 Spot tedna lug EPP blok 20.10 Oddaja o |3P »-SO EPP blok 20.55 Izmen- Pfogramov LTV... Videostrani ÏV ŽELEZNIKI STRANI TV Železniki preko jI ""PUTFn nri 17 10 ■ ima aK KATRANI tV Železniki preko fcSTUTER od 17. do 19. ure ob Efitnl podlagi Radia Žiri. VI- Sí H"to°b 18., 19.15 In 21. uri. 'C T4- Čipkarski dan v Železnikih . "Val 'QC" 4 M Ml AJ_I__ Oddajamo od 13.30 do 19. ure na UKV stereo 88,9 MHz iz Kovorja ter 95 MHz Iz Tržiča. Pozdravu iz studia ob 13.30 sledi oddaja Izbrali smo za vas, za katero skrbi Marijan Murko. Ob 14.40 bomo z Janjo Budič ugotavljali, da je tudi drugje lepo. Sledile bodo dnevne Informacije, pa obvestila, ob pol petih popoldne zunanje politično dogajanje, pa izpolnjevanje glasbenih želja poslušalcev. Od 17.30 naprej bodo na svoj račun prišli ljubitelji narodno-zabavne glasbe in šal v oddaji Pod kozolcem, ki bo pred dopusti zadnja z Jekico Gaber. Tudi na nagrado smo mislili. R TRIGLAV 6.00 Dobro jutro 6.30 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 10.00 Gibljive slike 10.30 Novice 11.00 Podjetniški CIK CAK 12.00 BBC novice, vreme 14.30 Telegraf 15.30 Dogodki in odmevi 16.30 Deutsche Welle 17.00 Občinski tednik 18.00 Mavrica 18.30 Domače novice, Pogled v jutrišnji dan 19.00 Voščila avai -96 "stava 1. del 20.00 Odrska RŽIRI A*M TV KR. GORA postrani 18.08 Test 18.15 ??V6dnik 18.17 Koncert evangeli't m;^8 pevskega zbora Kantonej Vi^Oolta 18.47 Risanke 19.15 *üt.uani 21 -00 Satelitski program uv 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP WaGorenjska včeraj, danes 9.20 O. dneva 9.50 EPP 10.20 Novi-10J21 Prispevek 10.40 Zaposlovanje C^i ,Pp 11.20 Kdo bo koga 12.30 DrCInice- zahvale 12.40 Novinarski ,ftdr^Vek 12L5° EPP 13.00 Pesem UJS J3.20 Novinarski prispevek ^Novinarski prispevek 13.50 4,00 Gorenjska danes 14.30 1$0o ko šPortni kotiček 14.50 EPP £pp .kovinarski prispevek 15.25 1».0n £,3° Dogodki in odmevi RS ^ £PP 16.20 Predstavitev revije 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne Informacije 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika 8.30 Oddaja za upokojence 8.45 Atlanta '96 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 BBC - novice 12.30 10 poletnih komarjev 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 17.00 Četrta radijska mreža 17.20 Predstavlja se ZLSD 18.00 Od svečke do volana 18.30 V ritmu valčka in polke 19.00 Atlanta '96 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz Nismo prejeli sporeda! R RGL 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Planinske novice 10.15 Turistična oddaja 11.10 Iz življenja vesoljne Cerkve 12.05 Ponovitev: Duhovna misel, svetnik «neva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 estitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Glasbena oddaja z gostom 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Iz Mohorjeve skrinje 21.20 Klasična glasba 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program Kolovrat domačih ' . ne»«eljo na Radiu Tržič ^ l0rek v Gorenjskem glas Sfeffl FM . ;.Ver>cah 88.9 fM - BS»tereo 'n 95.0 Nrjvn ereo- FSŽtavd^Ju ^TNlXRAClJA z S^OB TVRTOM. N iwiE-TRADE d.o.o. - gostinstvo. H, r£rl? okusne, omamno dišeče jedi z žara, solate, hladne začetne letnem P°žirek dobre, hladne alkoholne ali brezalkoholne pijače v ~m abientu, v senci borovega gozdička? Tc in še marsikaj vam rcev na prijetna gostinstvo ^diiob,errtu. v senci borovega gozdička? Tc in še marsikaj v 8S Poli.n0D rasfcvraciji - SENZOR TRADE - nekdanji Dom borcev rrar&a rJ£' .rostorna restavracija za večje število gostov in prije vam , .[F v senci-üm^·WÍÏÏT! čevaPclči. Pleskavice s kajmakom, kotleti, piščanec, r£ Pod Jek- Malica, pasuli, prebranac... ne ostane drugega, kot B28tr<»že rív?e; v SENZOR TRADE. okrepčevalnica z vrtom. Vse to vam H e i* *E°Jster Mie°- ^•rvaciiSi vsak dan 00 8- do 24- ure. kuhinja pa od 14. do 21. ure. lïï'·dnoti" 'nformacije po tel.: 221-963. Dobrodošli! Na Vvs P?^^6 Pokrovitelja: sal m (3) specialitete oz. posebnosti pokrovitelja! ^Oovot ^lov: Ba|osSJnífeün' Podopustniške odgovore pošljite na naslov: Radio Tržič. ' M0 Tržlc. s pripisom "za Kolovrat domačih". K,1kratnoa^it«f' ki i° Poklanja redaktor oddaje, bo nagrajenec prejel SS^le dl,?' Predvsem pa okusno nagrado. P, užen dor«? .oden dni- Sem vam ne zdi, da bi tudi jaz lahko odšel na lovrataUdomacihd°PUStniški in P°d°Pustniški P°zdrav vaS vodite,J Marijan Murko PETEK, 2. AVGUSTA1996 TVS 1 10.20 Učimo se ročnih ustvarjalnosti 10.35 Zlata šestdeseta Slovenske popevke: Nostalgija z Borom Gosti- šo in Belimi vranami 11.30 Moški za vsako vižo, nemški film 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 13.35 Videostrani 14.40 Mesta sveta, švicarska dokumentarna serija 15.35 Naši baletni umetniki: H. Neubauer 16.35 Kam vodijo naše stezice, oddaja TV Koper - Capodistria 17.05 Gimnazija strtih src, avstralska nanizanka 18.00 TV dnevnik 18.05 Otroški program: Moja ideja, nizozemska nanizanka 18.30 Ungo, Tv igrica 19.00 Včeraj, danes, jutri 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Atlanta '96 20.35 Trdnjavske igre, francoski kviz 22.05Včeraj, danes, jutri 22.15 Tv Dnevnik 3, vreme 22.35 Šport 22.45 Samo prijatelja, belgijski film 0.20 Sova V območju somraka, ameriška nanizanka 0.45 Brane Rončel izza odra 2.05 Poročila 2.10 TV jutri, Videostrani TVS 2 9.00 Euronews 10.45 Umetniški večer 11.30 Ime rože, filmi 3.35 Sova, ponovitev 14.20 Atlanta '96: lokostrelstvo, konjeništvo - preskakovanje ovir, namizni tenis, boks, dnevni pregled, tenis - finale (ž), košarka - Çolfínale (m), atletika elevizija Slovenija si pridržuje pravico do spremembe televizijskega programa! KANALA 15.10 TV prodaja 15.30 Predstavitev izdelkov 15.55 Video strani 16.55 Spot tedna 17.00 Svet športa, ponovitev 18.00 Pot flamingov 19.00 CNN poroča 19.30 Popotni vodič 20.00 Ljudje na položajih: Ljudje v steklenih hišah, nanizanka 21.00 Moja najljubša rjavolaska, ameriški film 22.45 Glenn Miller, glasbeno-dokumentar-na oddaja 23.45 Spot tedna 23.50 TV prodaja 0.10 CNN poroča POPTV 10.00 Santa Barbara, ponovitev nadaljevanke 11.00 Magnum, ponovitev nanizanke 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 2,4 otroka, ponovitev nanizanke 13.00 Med prijatelji, ponovitev oddaje o narodno-zabavni glasbi 14.00 Maharadževa hči, nadaljevanka 16.00 POP 30 16.30 Srce na nitki, nanizanka 17.00 Brisco County ml., nanizanka 18.00 Santa Barbara, nadaljevanka 19.00 POP kviz 19.30 24 ur 20.00 VR 5, nanizanka 21.00 Highlander, nanizanka 22.00 Kača je hudič, film 23.30 24 ur, ponovitev 0.00 POP 30, ponovitev TV 3 9.00 Noč ima TV moč - slovenski nokturno, ponovitev 10.30 TV prodaja 10.50 Video kolaž 12.30 Živali -ponovitev 13.30 Družinski studio, izbor 15.30 TV prodaja 15.45 Vdihni globoko - ponovitev 16.45 Kr neki -otroški in mladinski program 18.00 Pot v Avonleo, 14. del 19.00 Poročila 19.10 TV prodaja 19.30 V 80. dneh okoli sveta, 24. del 20.00 Zadnja noč - film 21.45 Poročila 22.00 TV prodaja 22.15 Noč ima TV moč - Slovenski nokturno 23.45 Poročila, ponovitev 0.00 Nick, lovec na glave - 6. del 1.00 TV prodaja 1.15 video kolaž HTV 1 7.25 Poročila 7.30 Santa Barbara 8.15 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Otroški program 12.00 Dnevnik 12.20 Ljubezen, serija 12.45 štirje letni časi, ameriški film 14.30 šolski program 15.40 Dr. Quinn, serija 16.35 Poročila 16.40 Kljub vsemu Giulija, serija 17.50 Kolo sreče 18.25 Razk-rižja federacije 18.55 Hugo 19.30 Dnevnik 20.05 Festival Bar '96 21.45 Usode, dokumentarni film 22.45 Poročila 23.05 Naravni svet, dokumentarna serija 23.55 Poročila HTV 2 15.50 TV koledar 16.00Olimpijski program 21.20 Korak za korakom, serija 21.50 Umori v mraku, ameriški film 23.30 Olimpijski program AVSTRIJA 1 8.30 Gospod Brisbv in velika skrivnost 9.45 San Fernando 11.35 Bitka za planet opic, film 13.00 Olimpijski telegram 13.05 Letne olimpijske igre: povzetek minule noči 15.00 Letne olimpijske igre: atletika, kanu na divjih vodah, ritmična gimnastika, skoki v vodo 18.30 Olimpijski studio 19.30 Čas v sliki in kultura 20.00 šport 20.15 Junaki iz operacijske dvorane 21.00 Izza odra 21.16 Mi držimo skupaj 22.05 Letne olimpijske igre 1996, Atlanta: boks, atletika, baseball, lokostrelstvo, hokej na travi, rokoborba, ritmična gimnastika, sinhrono plavanje, tenis AVSTRIJA 2 9.00 čas v sliki 9.10 Schiejok vsak dan 10.10 Pogled na vreme 10.15 Vedno kadar je pisala kriminalke 11.05 Avstrija danes 12.00 Čas v sliki 12.10 Vrtiljak popevk 13.00 Čas v sliki 13.10 Dežela in ljudje 13.40 Vedno kadar je pisala kriminalke 14.25 Kalifornijski klan 15.10 Bogat in lep 16.00 Schiejok vsak dan 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija! 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Pogledi s strani 20.15 Primer za dva 21.15 Vsakdanja zgodba 22.05 Čas v sliki22.30 Sodobni časi 23.00 Načelna razmišljanja 23.50 Čas v sliki 23.55 Transsibirska železnica 0.40 Neka ženska je šla mimo 2.15 Pogledi s strani 2.20 čas v sliki 2 2.45 Kalifornijski klan 3.30 Bogati in lepi 4.10 vldeonoč TELE-TV KRANJ 18.45 Test slika 18.55 Napovednik TELE-TV 19.00 Kažipot 19.02 EPP blok - 1 19.07 Glasbeni spot 19.10 Poročila 279 19.25 Iz arhiva 19.40 Sprehod po Gorenjski: Preddvor 19.55 Danes na videostraneh 20.00 EPP blok - 2 20.05 TOP spot 20.10 Odprti ekran 20.20 Kamera presenečenja: Bungee Jump za Katjo 20.33 Numizmatična razstava: Ženski liki na kovancih 20.45 Oplenova hiša 21.10 Poročila 279 21.25 EPP blok - 3 21.30 Pogovor z Alojzem Ozmecem iz Berlina 21.40 Elena z vami, 12. Ïddaja 22.30 Glasbeni spot 22.35 as čudežev 23.45 Poročila 279 0.00 Glasbeni videospot 0.03 Erotični film; distribucija Alteka d.o.o. Kranj 1.33 Z vami smo bili... nasvidenje 1.34 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 1-35 videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Videoboom 40, glasbena oddaja 21.00 EPP blok 21.05 Scena - ponovitev 22.30 EPP blok 22.35 Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na video-kaseti ob 18., 19.15 in 21. uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20.30 do 21. ure. 19.00 Današnji gost - kontaktna oddaja v živo iz TV studia ... Brez komentarja 11064/223*111 GLAS ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik18.16 EPP blok 18.18 Lepo je biti muzikant (vokalna skupina Strune) 19.10 Risanke 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche Welle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Ponovitev programa srede ... Radio ONIX FM do jutranjih ur z vami v živo RA KRANJ RADIO MH.f *|JA 1W» MM vÏh/7 I0T.Í oGNJiSei; nI. nt ii ll hi. UMI »t ? GLASBENE STOPNIČKE VAŠA PESEM NAŠA PESEM TEDNA -PREDLOGI ZA 5. AVGUST 1996 POPEVKE: 1. LAHKO NOČ, PIRAN - ANIKA 2. ZAPLEŠIMO PO MIZAH - AGROPOP 3. OBALA ŽELJA - NATAŠA MIHELIČ & OTO PESTNER NZ-VIŽE 1. VESELO S PRIJATELJI - GORENJSKI MUZIKANTJE 2. ŠOPEK SPOMINOV - ans. EKART 3. POD KONJIŠKO GORO - trio POGLADIČ ZMAGOVALNE PESMI PREJŠNJEGA TEDNA: 1. KO POLETJE BO ODŠLO - MAJDA PEČARIČ 2. TI SI MOJ SVET - ans. BORISA RAZPOTNIKA VAŠA PESEM GORENJSKI GLAS & Radio Ognjišče Glasujem za: Popevka: Narodnozabavna vlža: Ime in priimek: Naslov: Poeta: 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 RS - druga jutranja kronika 7.20 čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska večeraj, danes 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.20 Novinarski prispevek 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.40 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.50 EPP 16.00 Novinarski prispevek 15.25. EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.50 EPP 19.30 Večerni program z Natašo Bešter 19.50 EPP 24.00 Zaključek programa Radia Kranj RŽIRI R TRŽIČ 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika 8.45 Atlanta '96 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 BBC novice 12.30 10 poletnih komarjev 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Turistično popoldne 19.00 Atlanta '96 19.30 Zadetek v petek 22.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz • ŠANCE: 99.5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz Nismo prejeli programa! Oddajamo od 13.30 do 19.00 na UKV stereo 88,9 Mhz iz Kovorja in 95 Mhz iz Tržiča. tprogramom začenjamo ob 13.30. tudentske Informacije uvrščamo v program ob 14. uri. Pol ure kasneje bomo preizkušali možganskekrivine v kvizu TRS. Ob pol štirih popoldne prisluhnite oddaji Kratko in jedrnato, nato pa, nekaj pred četrto popoldne glasujte za Gorenjca meseca, Lahko boste sodelovali v mini kvizu, se srečali z novostmi na štirih kolesih, še prej, ob 17.30 sodelujte v kontaktni oddaji z drobnimi nasveti. Prisluhnili boste lahko tudi oddaji Kulturni Babilon, ob 16.50. Pa ne pozabite: ob 13.40 bo na sporedu ponovitev 16. lekcije tečaja nemščine. R TRIGLAV 6.00 Dobro jutro 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnici 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.00 Glasbena rubrika & ročk 10.30 Novice 11.00 1001. nasvet 12.00 BBC novice, osmrtnice 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 15.15 Občinski tednik 16.30 Osmrtnice, Domače novice 17.00 Športni semafor (vodi Petra Filipič) 18.00 Voščila18.50 Pogled v jutrišnji dan R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Gospodarska oddaja 10.15 Kulturni utrinki 11.10 Karitas 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja + komentar tedna 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Biblična oddaja na 14 dni 18.00 Jaz pa pojdem oz. Božje poti 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 21.35 Radijski roman 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program MAZDINA PREMIERA Prav danes je naša novinarska ekipa odšla na predstavitev dveh novih Mazdinih modelov. Naše radovednosti bosta deležna velikoprostorska limuzina MPV ter dostavnik D250Q. Toliko za sedaj, več pa že prihodnji torek v rubriki Na štirih kolesih. U.S. radio triglav 96 MHz KINO LITERARNA DELAVNICA LITERARNA DELAVNICA LITERARNA I USPEŠNI UČENCI Počitnice v Loškem muzeju Društvo prijateljev mladine škofja Loka med poletnimi počitnicami prireja počitniške dejavnosti za otroke od prvega do četrtega razreda. Letos se počitniška dejavnost prvič odvija tudi v Loškem muzeju. Hvala vsem za misli na nas In pozdravčke. Z nagradnim izletom, ki bo že čez slaba dva meseca, danes nagrajujemo An/o Žitnik za... Intervju z babico Vsak torek in petek se otroci zberejo na gradu, kjer sodelujejo vmuzejskih počitniških delavnicah. Tu spoznavajo muzej in predmete kulturne dediščine v njem. Tako so prvi teden v juliju barvali in izrezovali praznično nošo dedkov in babic, nato pa so sledile likovne delavnice pod vodstvom mentorice Jasne Vastl. Otroci so nasliL·li "muzejski avtoportret" in izdelovali ključe iz papirja. Zadnja dva tedna načrtujejo izdelati še muzejske razglednice in poslikati rute. Vsi izdelki bodo avgusta na ogled na razstavi v osnovni šoli Ivana Groharja, Loški muzej pa bo z muzejskimi delavnicami nadaljeval tudi po počitnicah. • Mira Kalan, kustos pedagog REKLI SO REKLI SO REKLI Cene knjig visoke, plače pa... Kranj - Nekaj naključno izbranih popoldanskih nakupovalcev smo povprašali, ali so že, in če so, kje so kupili učbenike, kaj mislijo o njihovih cenah idr... Milovan Nikič: "Kaj naj rečem drugega, kot da so šolske knjige drage. Cene so visoke, plače pa nizke. Kar se je dalo, smo naročili v Šoli, kjer za enoletno sposoinino plačaš 700 tolarjev za knjigo. Dva učbenika je vseeno potrebno kupiti. Enega sem ravnokar kupil, tistega matematičnega pa se še ne da dobiti." Majda Sluga: "Z možem kupujeva za dva sinova, ki hodita v 1. letnik srednje šole oziroma 7. razred osnovne šole. Za starejšega smo že zapravili okoli 17 tisoč tolarjev, vendar vseh knjig še nismo kupili. Za mlajšega pa tudi še nismo vse dobili. Če se da, kupimo rabljene učbenike, drugače pa v knjigarnah. Samo za učbenike bo šlo okoli 50 tisoč tolarjev, če bi zraven šteli še ostale potrebščine, vključno s torbami, bi se vsota dvignila do 100 tisoč. Ne veva, zakaj ni več Modrega Janeza." Marko Gavranovič: "Ja, doma so mi nekaj knjig že kupili. Nekatere so tudi rabljene. Ce bomo v šoli dobili kakšne knjige, ne vem, po moje samo berilo. So pa knjige drage." Simon Lesičnik: "Večino knjig bomo v šoli dobili, razen delovnih zvezkov, ki jih moramo kupiti. Zato sva pa danes z mamo tudi prišla v mesto. Kakšne so cene, še ne veva. Pričakujeva tam okoli dva tisoč tolarjev za en delovni zvezek. Precej pomaga, če dobiš knjige v šoli." • S. Subic, slike: T. Doki Nekega počitniškega dne sem se dolgočasila, zato sem se odločila, da grem k babici na intervju. Kje ste se rodili? Rodila sem se v Puštalu 19 pod Hribcem. Koliko je bilo pri vas otrok? Pri nas je bilo šest otrok. Tri sestre in brat so umrli že v mladosti, ostala sva sama z bratom Janezom. Povejte mi kaj o starših. Oče je bil Janez. Izdeloval je glavnike. Mama Marija je gospodinjila. Imeli smo majhno kmetijo s tremi kravami in dvema prašičema. Kje ste se šolali? V šolo sem hodila k sestram Uršulinkam na škofjeloški grad. Hodila sem v meščansko šolo, veliko smo se učili ročna dela. Po šoli sem se šla učit šivanja, nato pa sem dobila službo v Šeširju. Pa potem? Ko sem se poročila, sem ostala doma, gospodinjila in vzgajala otroka. Imela sem štiri; dve sta umrli, fanta pa še živita. Se spominjate kakšnega posebnega dogodka? Leta 1926 je bila velika povodenj. Dekleta v Puštalu smo ostale čez noč v samostanu. Naslednji dan so prišli s konjem po nas na Medvode. Ko se je voda malo umirila, smo se vsak dan vozili v šolo s čolnom. Kakšno mladost ste preživeli? Zelo lepo je bilo. Bili smo prijatelji, zadovoljni, čeprav nismo živeli v izobilju. Pri sosedovih je bilo enajst otrok. Vedno smo se skupaj igrali in hodili v gozd po jagode ali gobe. V počitnicah smo morali na njivo pomagati staršem. Ko smo šli domov, pa smo se do teme kopali v Sori. Kako pa kaj zdravje? Sem srčna bolnica. Sama ne morem več v trgovino. Morajo mi prinesti, kar naročim. Vsak dan, če je lepo vreme, grem malo na sprehod ob vodi. • Anja Žitnik, Hosta 10, Škofja Loka Ne na morje - na Kolpo! Poletje (če temu sploh lahko rečemo poletje) Je že kar nekaj časa prisotno, večerne ure v Kranju in okolici pa so kljub temu letnemu času precej monotone. Da bi zadevo vsaj malo popestrili in vlili upanje zabave željnim dijakom in študentom, se je KŠD (Klub študentov m dijakov Kranj -svetla stran študija) odločil organizirati letovanje na Kolpi. Rečeno - storjeno. Prijave so padle, z njimi dobra volja in v soboto, 20. julija so se navsezgodaj zjutraj, brez izbiranja prevoznih sredstev (avto, vlak, štop...), udeleženci odpravili proti Kolpi, v Srednje Ra-dence. Kaj je "reveže" čakalo, so lahko le slutili... Prva dejavnost, ki jim je "grozila", je bil spust s kanujem po najnenavad-nejših, nepredvidljivih, najstrašnejših, skratka, življenjsko nevarnih brzicah krute reke Kolpe. In zdaj - Neverjetne zgodbe, 297. del - vsi, čisto vsi prisotni, ki so si drznili gledati smrti v oči, so preživeli. Kaj je botrovalo temu čudežu, še nismo ugotovili, sicer pa bo to nov primer za FBI - "paranormalni pojavi, ki jih vlada zanika". Pa pustimo to malenkost in se s časovnim strojem prestavimo v drug čas- v pojutrišnjem (ta naprava je malce počasna, ker je rabila za ta preskok ok. 36 ur, delovala pa je). Torej, da ne Eozabimo - torek, 23.julija. lan, ki bo zaznamoval vse udeležence. In to dobesedno. Nobeden namreč ni mogel ubežati oranžni nevarnosti, ki je grozila v obliki peska na teniškem igrišču. Saj ste že SOBOTNA RAGLJA V Srednji vasi v Bohinju so včeraj zaključili svoj tabor skavtinje in skavti, ki so letos gostili tudi vrstnike iz Kanade. Takega pomembnega dogodka seveda ekipa Sobotne raglje in Gorenjskega glasa ni zamudila - kdo Je v soboto od 8.00 do 9.30 ure poslušal prvi program Radia Slovenija in na njem oddajo Sobotna rag\ja, je izvedel marsikaj: na primer o bohinjskem rojaku Francu Sodjl, kije pred 35 leti dal pobudo za ustanovitev slovenske skavtske organizacije v Torontu v Kanadi. In prav iz tega skavtskega združenja so potomci slovenskih izseljencev v Kanadi preživeli zelo pester teden s slovenskimi skavti v prelepi bohinjski naravi. Kanadsko-slovensko skavts-ko druščino v Srednji vasi so obiskali tudi maturanti slovenskega rodu iz Argentine in Kanade, ki so bili pretekli teden na obisku po Sloveniji - med drugim so obiskali škofjo Loko. Sobotna raglja In Gorenjski glas še zmeraj vabita vse počitnlkarje, da na naš naslov pošljete počitniški pozdrav - čimbolj originalen, kajti vsako soboto enega objavimo v Sobotni ragljl in vsak torek v Gorenjskem glasu. In najvažnejše: najbolj Izviren počitniški pozdrav nagradimo. 0 tem, kakšna Imenitna nagrada ja to, ste lahko prebrali prejšnji torekl gledali tekme v Wimbledonu?! Čisto vseeno, če jih ne bi. Tiste tekme so bile v primerjavi s TO le ogrevanje. "Ne boj, mesarsko klanje", bi lahko naslovili to športno aktivnost, ki pa pove vse. Zvečer so vsi kot muhe popadali po tleh, vendar ne za dolgo. Misel na jutri, ko si bodo lahko vzeli cel dan prosto (in jim vsaj en dan ne bo treba tvegati življenja), jih je ohranjala budne do poznih jutranjih ur. In že smo prav neopazno prešli v sredo. Dogodek dneva (Društvo za zaščito živali naj to obvezno izpusti) -prašiček Muki na pladnju, ki pa ga je na žalost prav kmalu zmanjkalo. Drugače pa spet lenarjenje. Cel dan. Pa kaj so ti ljudje.mislili? Da bodo prišli na dopust in razen dveh vratolomnih akcij kar počivali? Grozno, kam gre ta svet. Ker se torej v sredo razen prašička Mukija ni nič dogajalo (aja, nekaj osebkov se je šlo metat po betonsko trdi mivki za eno samo žogo, čeprav so domačini prijazni in bi dali lahko vsakemu svojo), bomo skočili v četrtek, toda... Ooops, še manj dogajanja. Dež jim je namreč onemogočil zunanje gibanje, zato so se vse aktivnost dogajale v šotorih. Kakšne? Da bi to lahko ugotovili, bi morali najprej vedeti, kdo je bil s kom v katerem šotoru. Nihče ne bo nikoli vedel... O.K., pa smo na koncu. Petek. Konec poti. Žalost. Slovo. Odhod. Toda - yes, nič več mučenja. Mama, prihajam domov... • M.Š. Delati z mladimi mamicami Petje, prej tudi violina pa tudi odbojka in psihologija so le nekatere stvari, s katerimi $e ukvarja Barbara. Kranj, 29. julija - Barbara Zupančič iz Kranja je študentka 3. letnika psihologije na Filozofski fakulteti. Barbara poje pri Deprofundisu, osem let je igrala violino, trenira odbojko... Imeli smo kar malce sreče, da smo jo ujeli, sai je minule dni preživela v Španiji. • Si bila v Španiji na počitnicah? "Pravzaprav ne. Pojem namreč pri pevskem zboru Deprofundis m z njimi smo šli v Španijo na izmenjavo. Tam smo bili teden dni in smo v tem času opravili tri koncerte. Ostalo pa je bila zabava, tako da so bile tudi neke vrste počitnice. Pri zboru pojem prvi sopran, lahko pa zapojem tudi alt, saj imam kar velik razpon glasu. Pojem tudi pri Dekliškem kvintetu, povsem v povojih pa je še ideja o bendu, kjer nai bi igrali jazz, vendar bolj lahkoten, ki je bolj melodičen kot klasičen jazz." - Mislim, da lahko izdam, da se poznava že kar nekaj let, pravzaprav iz osnovnošolskih klopi naprej. Tedaj si trenirala odbojko. Kako je s tem danes? "Odbojko sem trenirala osem let pri kranjskem Triglavu. Lani pa je bil Triglav na žalost v razsulu, kronično je primanjkovalo denarja, zato je klub izpadel iz l.B lige. Tedaj sem tudi prenehala trenirati. Sedaj pa so me povabili v Šenčur, ki igra v 2. slovenski ligi, in povabilo sem sprejela." • Pojdiva malo k študiju psihologije. Zakaj ravno psihologija? "Na psihologijo sem vedjj želela iti, saj me je od neWJ zanimalo delo z ljudmi. In J ni žal, da sem se tako odlo^13, sai če bi se še enkrat mol* odločati, bi šla gotovo spet v psihologijo. Trenutno me ma klinična psihologija, kJ j zelo široko področje. Naj™, bi delala z bodočimi mamlCJ mi. Kako bodo te sprejel svojega otroka, bo vplivalo (J otrokovo življenje, zato delo z njimi tako privlači. *? tem poklicu je edina težava, ? moraš opraviti specializacij0^ ki se jo da opraviti edifl°.f klinični bolnišnici. Tja pa L zelo težko priti. Malo hudo s sliši, ampak specializacijo W ko tam opravljaš le preko v** Zanimivo se mi zdi tudi delo športni psihologiji, vendar jej v Sloveniji še precej neraz^ ta." - Je pa zato večji izziv, kaVç "Ja, tudi tako bi lah* rekli." • S. Šubic, slika: T. DoV FILMSKA NAGRADNA UGANKA Hudičevki Nicole in Mia si nista posebno podobni, imata pa nej^j skupnega: obe spita z Guyem Baranom in obe sta z nP nesrečni. Seksi in samozavestna Nicole je Guveva lju^lcn Guy jo je sprva privlačil, ko pa je spoznala, kako sebicJ\ in neiskren je,Je ostala ujeta med zeljo in razočaranj^ Plašna Mia je Guyeva žena. Nekoč je bila redovnica, &X zaradi moževe nezvestobe, neprestanega poniževanja oblastnosti. A čeprav Guy z njo ravna kot s svojo last*1*^ in jo neprikrito prezira, jo neustavljivo privlači. Ne^e|jj dne# Nicole in Mia skleneta, da se bosta za vselej \ Guyevega sadističnega objema. Nesrečna žena in b,e ljubica se odločita, da bosta zlobneža skupaj umorili" V filmu igrata lepotici Sharon Stone in Isabelle Adj. ^ Guya pa je upodobil Chazz Palminteri. Isabelle AdJf^it' ena najbolj cenjenih francoskih igralk, štirikratna niča nagrade cezar in dvakratna Oskarjeva nonun1 za najboljšo igralko. filiflO^ Nagradno vprašanje: napišite naslova vsaj dven/j\efrii> v katerih je igrala Isabelle Adjani. Odgovore Pri^Vlslca na Gorenjskem glasu (4000 Kranj, Zoisova 1 - 1-11 uganka) do konca tega tedna. ^ fh* Rešitev prejšnje uganke: Eric Stoltz je igral v Waterdance, Bodies, Rest & Motion. Brezplačne ^ vstopnice dobijo Eva Fras iz Kranja, Kidričeva 4 a, y0\ Tolar z Jesenic, C. revolucije 2 a, Janez Zavrl iz tf-na Jošta 19, in Urša Kolar iz Kranja, C. na Wa Čestitke. ^ POSLI IN FINANCE _UREJA: Marij« VbJčjak V pol leta napravljenega manj kot lani Statistični urad Republike Slovenije J* pred nekaj dnevi objavil podatke o zibanju obsega industrijske proizvodnje, 12 katerih je razvidno, da proizvodnja Postaja za lani doseženo ravnjo. Ta je Namreč za 3 odstoke nižja, če primerjajo letošnje prvo polletje z enakim obdobjem v letu 1995. Za 2,4 odstotka je bilo proizvedenega manj kot v povprečju lanskega celega leta, pa tudi trendi niso zadovoljivi, saj je bil obseg v juniju za 6,3 odstotka manjši kot maja, letošnji junij pa v primerjavi z junijem lani nižji celo za 11,4 odstotka. Najslabše je bilo pri proizvodnji reprodukcijskega materiala in blaga za široko potrošnjo, medtem ko pri sredstvih za delo celo beležijo rahel porast. Pri izračunavanju tako imenovanega impulznega trenda po metodologiji Ekonomskega inštituta Pravne fakultete, pri čemer so izločeni nekateri vplivi in slučajne motnje, se kaže, da je bil negativni trend letošnjega februarja in junija, najuspešnejši pa je bil april. indeksi 120 Indeksi fizičnega obsega industrijske proizvodnje, 1995 in 1996 (0 1995 = 100) 110 100 90 80 A J-v «■■» originalni Indeksi \/ —— indeksi impulznega trenda vo dejstvo pa je, da bodo krediti za te namene dani po j^dno ugodni fiksni letni obrestni meri 5,9 odstotka, saj /pete občine za razvoj malega podjetništva subvencionirajo nj obrestne mere. Hranilnica Lon kot svoj prispevek dodaja st * stro^e> ne b° obračunavala mesečnih oz. tromesečnih i ro§kov za vodenje kreditov, hitro obdelavo in odobritev ^editov in svetovanje obrtnikom oz. podjetnikom. Na tak *čin želijo ponovno dokazati in utemeljiti svoje poslanstvo ter Jj^diti svoj posluh za razvoj malega gospodarstva, na katerem ko^L v ve^* me" sl°neti tU£U na*» bodoči razvoj. Strokoven, k n»urenčen in prijazen pristop jim je omogočil, da so uspeli v kurenti petih močnih slovenskih bank. Gorenjska^ Banka Banka j posluhom Sklad za razvoj Republike Slovenije je oblikoval nova pravila za prodajo svojih delnic investicijskim skladom, po katerih ne bo več prodaj na javnih dražbah. Novost je tudi ta, da vsota cen vseh paketov ne bo smela biti nižja od izklicne cene vseh, na dražbi ponujenih paketov. To pomeni, da se bodo morali skladi o nakupu delnic poprej dogovoriti, svoj sporazum o sodelovanju pri javnem razpisu pa prijaviti na uradu za varstvo konkurence. Javne dražbe bodo torej zamenjali razpisi, na katere bodo morale PID do razpisanega roka poslati enotno ponudbo za odkup razpisanega premoženja. Priložiti bodo morale poseben razdelilnik, iz katerega bo razvidno, katera PID je kupila posamezni sveženj delnic in po kakšni ceni, za to pa bodo potrebni tudi dogovori med PID, kot je bila praksa že tudi doslej. Razpis bo predvidoma objavljen v Uradnem listu v začetku avgusta, vseboval pa bo tudi podrobnejša nova pravila, ki se s tem uveljavljajo. Pakete manj uspešnih podjetij bodo investicijski skladi še vedno lahko kupovali po polovični ceni, vendar bodo morali v takem primeru za delnice boljših kasneje odšteti 150 odstotkov izklicne cene. Cene delnic bo še vedno določala komisija za cene, pri čemer bo pri podjetjih, ki se niso lastninila z javno prodajo, veljala cena iz interne razdelitve, pri tistih, ki pa so imela kombinirano lastninjenje, pa ponderirana vrednost med ceno notranjega odkupa in tisto iz javne prodaje. SPOŠTOVANI KOMITENTI OBNAVLJAMO OSREDNJO EKSPOZITURO V RADOVLJICI (na Gorenjski cesti 16) ^aša želja je, da bi vam bančne storitve Ponudili v lepem in funkcionalno primernem arnbientu. Tudi zato smo se odločili, da °bnovimo prostore v osrednji ekspozituri v Radovljici. celotno poslovanje zato ne bo preseljeno nf drugo lokacijo, žal pa to pomeni, da bo včasih lahko prišlo do manjših motenj. kosimo vas za razumevanje, istočasno pa vam svetujemo, da v večjem obsegu koristite °blike negotovinskega poslovanja oz. bližnji ekspozituri naše banke - v Cankarjevem naselju in Lescah. Gorenjska^ Banka Banka é posluhom Gorenjski glas z Vami na dopustu Dobite ga v kioskih v Istri in Kvarnerju V sodelovanju s podjetem DELO PRODAJA, d.d., ki vsak torek in petek skrbi za distribucijo Gorenjskega glasa na večino prodajnih mest v kioskih in trgovinah po Sloveniji, smo se za letošnjo poletno sezono dogovorili tudi o tem, da je GORENJSKI GLAS vključen med slovenske tiskane edicije, ki jih lahko kupite v počitniških krajih izven Slovenije. Delo Prodaja, d.d. Ljubljana namreč tudi letos skrbi za alurno dostavo večine pomembnejših slovenskih časopisov in revij na prodajna mesta v hrvaški Istri in Kvarnerju. Med njimi je tudi Gorenjski glas, ki vsak ponedeljek in četrtek ponoči potuje na Hrvaško do prodajnih mest, ki prodajajo slovenske časopise in kjer vas ob torkih oziroma petkih zjutraj pričakuje tudi Vaš edini gorenjski časopis. Na teh prodajnih mestih v sosednji državi je vse slovenske časopise treba plačati v hrvaških kunah. Naš počitniški nasvet: v dneh, ko ste na dopustu na Hrvaškem, boste Vaš priljubljeni časopis najlažje dobili na najbližjem prodajnem mestu, ki ga Delo Prodaja oskrbuje s slovenskimi časopisi. Če ste za čas Vašega dopusta v naročniško službo Gorenjskega glasa sporočili spremembo naslova, da bi časopis prejemali na Vaš počitniški naslov nekje v slovenskem ali hrvaškem primorju, morate v tem primeru upoštevati kak dan ali dva zamude pri dostavi. Če je Vaš počitniški naslov na Hrvaškem, je vmes pač državna meja ter bistveno drugačen, tudi dražji, način pošiljanja kot na Vaš običajni naslov na Gorenjskem.Vaš počitniški naslov v hrvaškem primorju je pri pošiljanju namreč obravnavan kot "tujina". Ker oskrbovanje prodajnih mest na Hrvaškem s slovenskimi časopisi /med njimi je tudi Gorenjski glas/ podjetje Delo Prodaja postopno širi in vključuje vsako leto več prodajnih mest, bomo veseli Vaših sugestij in ocen o tem, kako je z dostopnostjo slovenskih časopisov in revij v kraju, kjer dopustujete. V sodelovanju z Delom Prodaja bomo skušali v naslednji sezoni dopolniti obseg prodajne mreže v tistih delih Hrvaške, ki so za Gorenjke in Gorenjce najbolj priljubljeni kraji dopustovanja. KOLIKO JE VREDEN TOLAR MMRM/IMOAM |NAKUPNI/»ODAINI INAKUTWRODAJNI MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100ITL A BANKA (Tržič, Jesenice) «425 89,50 12J7 12,72 8.48 4» AVAL Bled 741-220 AVAL Kranjska gora Ml*)? BANKA CREDITANSALT d.d. Lj 89.00 89,80 12,53 12,70 8,60 9,00 EROSiSta« Mayr). Kranj 89,10 »,» 12,63 12,70 8,80 0,75 GEOSS Medvode 89,40 «9,50 12,60 12,65 8,70 8,75 GORENJSKA BANKA (vse enote) $7,00 89,00 12,115412,6469 8,27 8,98 HRANILNICA LON, d d Kranj 89.00 89,50 12,55 12,68 8,65 8.85 HKSVigred Medvode 88.50 89,70 12,40 12,70 8,60 HIDA-trinca Ljubljana 89J0 89,40 12,60 12,66 8,70 8,79 HRAM ROŽICE Mengeš NI PODATKOV IURIKA Jesenice 89.00 89,50 12,56 12,68 8,60 490 INVEST Škofja Loka 89,30 89,50 12,60 12J67 8,75 W5 LEMA Kranj 89.00 89,50 12,58 12,68 8,60 478 MrKELStraisce 8920 09,80 12,62 12,70 8,65 8,85 NEP0S(Šk. Loka, Trata) 89.35 88,55 12,63 12,66 8,75 4«o NOVA LB Kam*, Medvode, Šk Lola «420 89,80 12,54 12,88 «,57 9,10 PBSd.d.(nawehpo*tah) 86.80 89,65 11,10 12,70 8,00 490 R0BS0N Mengti 89,15 89,60 12,60 12,70 8,65 490 SHP-Stev. hran. m pos. Kranj 89.10 89,40 12,58 12,67 6,65 475 SKB (Kranj. Radovljica. Šk. Loka) 89,70 88,70 12,43 12,85 8,35 485 SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 87,00 12,11 8,36 aOVENIJATURlST Jesenice 89,00 «9,59 12,56 12,68 8,50 490 SZKB Blag. mesto Žiri 88J20 89,45 12,15 12,75 8,55 9,f7 SUM Kranj 211-330 TALON tépa&n. Trm ŠkLota, Zg fttrp 89,20 «9,49 12,67 8,60 490 TENTOURS Domžale 88,70 99,90 12,60 12,85 8,70 400 TROPICAL Kamnik • Bakovnik 89,20 «9,55 12,60 12,68 8,65 8,78 UKBŠk.Loka 12,60 WILFANdo.0. JESENICE upvmrM UMON •62-694 WILFAN Kranj 360-260 WILFAN Radovljica, Grajski dvor 714-01) WILFAN Tržič 53-016 'Í:'SÍ:Í:::;;.S.:::' POVPREČNI TEČAJ 88,69 «9,59 12,44 12,71 8,57 485 Pri Šparovcu v Avstriji j« ATS ob nakup blaga po 12,50 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki se pridružujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. . Zaradi pogostih sprememb menjalnikih tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske Številke, na katerih lahko! _dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih. Tečaji na borzi ne sledijo rezultatom Potem, ko so že povsod znani rezulati poslovanja družb v prvem polletju, primerjave teh rezultatov s kotacijami na borzi pokažejo, da poslovni rezultati na borzni tečaj boli malo vplivajo. Kljub temu, da so banke in nekatere večje delniške družbe rezultate glede na lansko leto bistveno povečale, in se jim kaže, če se bo poslovanje tako nadaljevalo, letošnje leto kot eno najuspeSnejSih, pa pravega vpliva večjega dobička na borzna gibanja še ni mogoče ugotoviti. SKB je npr. povečala lanske rezultate za trikrat, y primerjavi z enakim obdobjem lani Ea beležijo bistveno boljše rezultate tudi Probanka, Hmezad anka, UBK banka, Banka Vipa in Dolejnska banka, pač pa je Hipotekama banka zabeležila izgubo, ki pa naj bi jo do konca leta odpravili. Med ostalimi družbami se z izredno uspešnimi rezultati lahko pohvali ljubljanski BTC, ki je ustvaril več kot pol milijarde tolarjev dobička, uspešni so v Termah Čatež, ljubljanski Kolinski in finančni družbi Nika, ki je edina izmed njih te rezultate objavila. Boljše rezultate imajo tudi v Lesnini Emmini, čeprav zaradi recesije v Nemčiji še niso uspeli odpraviti izgube (napovedujejo pa, da jim bo to uspelo do konca letal 1996), podobno pa je tudi v Gea Collegeu, kjer je trenutna izguba predvsem posledica velikih stroškov ob ustanavljanju visoke šole za podjetništvo, zato karkšnihkoli razlogov za zaskrbljenost delničarjev po zagotovilih vodstva ni. DNEVI UGODNIH NAKUPOV V TRGOVINI JETI ŠPORT V TRGOVSKEM CENTRU NA BLEDU OD 29.7. -3.8,1996 DARILO ZVESTIM KUPCEM OB OBLETNICI POSLOVANJA: TOTALNA RAZPRODAJA TRENIRK, ŠPORTNIH COPAT, KOPALK PRIZNANIH SVETOVNIH PROIZVAJALCEV ŠPORTNIH IZDELKOV POSEBNA PONUDBA: ŠPORTNI COPATI PUMA RAIDER -STARA CENA 8.990,00 SIT, NOVA CENA 5.990,00 SIT TRGOVINA JE ODPRTA VSAK DAN OD 9. DO 20. URE TELEFON: 064/741-088 Magda NOVAK BLED TIC Ljubljanska 4. fax.: 064/725-214.4260 Bled UUBUANA Prušnikova 55. tel.: 061/51-520 1210 LJubljana - Šentvid KMETIJSTVO UREJA: Cveto Zaplotnlk Razburljivo na posestvu v Strahinju Gorenjsko tekmovanje oračev Prijave sprejemajo do torka, 6. avgusta, tekmovanje pa bo v nedeljo, 11. avgusta. Kranj, 30. julija - Društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov Gorenjske prireja skupaj s Kmetijsko svetovalno službo Kranj gorenjsko regijsko tekmovanje v oranju. Tekmovanje bo v nedeljo, 11. avgusta od 9. ure dalje na posestvu Srednje mlekarske in kmetijske šole v Strahinju. Tekmovanje bo v oranju strnišča, lahko z dvo- ali trobrazdnim plugom. Velikost posamezne parcele bo 1000 kvadratnih metrov. Ekipo sestavljata dva tekmovalca, brez omejitve glede starosti, spola in dela, ki ga posameznik opravlja. Vsaka ekipa ima vodjo, ki je lahko tudi vodja več ekip, sme pa biti tudi tekmovalec. Po novih pravilih ni več posameznih kategorij. Dva najboljša orača se bosta uvrstila na državno prvenstvo, ki bo od 5. do 7. septembra na Srednji kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu. Prijaviti se je treba na naslov Društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov Gorenjske, Iva Slavca 1,4000 Kranj s pripisom Za tekmovanje oračev, telefon 064 212 - 781. • J.K. Kmetijsko izobraževanje Na kmetijskih šolah so še prosta mesta Prijave sprejemajo na šolah do 25. avgusta, med drugim tudi na Srednji mlekarski in kmetijski šoli v Kranju. Kranj, 30. julija - Ministrstvo za šolstvo in šport je dodatno objavilo še dobrih 5000 prostih mest na slovenskih srednjih šolah. Šole bodo prijave sprejemale do 25. avgusta oziroma do zapolnitve prostih mest. Ministrstvo za šolstvo in šport je objavilo tudi prosta mesta na slovenski srednjih šolah kmetijske, gozdarske, lesarske in živilskopredelovalne industrije. Kakšen je položaj na posameznih šolah. Na Srednji mlekarski in kmetijski šoli v Kranju na Smledniški cesti 3 v Kranju je po 8 prostih mest pri izobraževanju poljedelca živinorejca in kmetijskega tehnika. Za kmetijskega tehnika traja izobraževanje štiri leta, za poljedelca -živinorejca pa tri leta. Na Srednji kmetijski šoli v Rakičanu je za izobraževanje poljedelca živinorejca 17 prostih mest, za kmetijskega delavca prav tako 17, za kmetijskega tehnika pa 43. Na Srednji šoli kmetijske mehanizacije v Mariboru je za tehnika kmetijske mehanizacije 17 prostih mest, za kmetovalko gospodinjo 46, za kmetijskega mehanika 20 in za kmečko gospodinjo 8 prostih mest. Na Srednji kmetijski šoli v Mariboru je za sadjarja vinogradnika 21 prostih mest in za kmetijskega tehnika 54 prostih mest. Na Srednji živilski soli v Mariboru so po tri učna mesta za delavca v pekarstvu in slaščičarstvu še prosta. Precej prostih šolskih mest je na Srednješolskem kmetijskem centru Ptuj.: za poljedelca živinorejca 28 mest, za kmetovalko gospodinjo 2 mesti, za kmečko gospodinjo 8 mest, za kmetijskega tehnika 11 mest in za kmetijskega delavca 14 mest. Tudi na Srednji vrtnarski kmetijski gospodinjski šoli v Celju so še prosta mesta: za kmetijskega tehnika 25, za poljedelca živinorejca 14, za kmečko gospodinjo 25 in za kmetovalko gospodinjo 47. Na Srednji kmetijski šoli Grm Novo mesto je za šolanje poljedelcev in živinorejcev 36 prostih mest, na Srednji gozdarski in lesarski šoli v Postojni pa je za šolanje mizarjev še 35 prostih mest, za šolanje gozdarjev pa 26 prostih mest. Prosta šolska mesta imajo tudi na Srednji soli Nova Gorica. Za mesarja je 17 prostih mest, za gimnazijce 10, za kmečko gospodinjo 6 in za sadjarja vinogradnika 21 prostih mest. Objavljeni podatki so veljali v začetku preteklega tedna. Najnovejše informacije dajejo na samih šolah. • J. Košnjek Spodbude konjerejcem Regres za kobile Ljubljana, 30. julija - Že lani je bilo v Sloveniji sprejetih nekaj ukrepov za spodbujanje konjereje. Letos veljajo ukrepi naprej, posebej pa so napisani v Uredbi o uvedbi finančnih intervencij za ohranjanje kmetijstva ter proizvodnje hrane za leto 1996. Uredba je bila objavljena v Uradnem listu št. 7 s 7. februarja. Ukrepi zadevajo regres za obnovo črede plemenskih kobil, izravnavo stroškov pridelave v obliki podpore višinskemu območju ter pospeševanje pitanja govedi, konjev in drobnice. Do regresa so upravičeni rejci plemenskih triletnih žrebic noriške, slovenske hladnokrvne pasme A rodovnika, in haflinške pasme ter tri do šestletnih žrebic lipicanske, kasaške in toplokrvne pasme, ki so sprejete v rodovnik, pripuš-čene pod priznanega žrebca ustrezne pasme in pregledane na brejost. Višina regresa je 42.000 tolarjev, posebna premija pa znaša 15.000 tolarjev. * J.K. Preživeta in neučinkovita organiziranost kmetijstva in gozdarstva Tudi v Sloveniji Kmetijsko gozdarske zbornice Ena od območnih Kmetijsko gozdarskih zbornic naj bi bila tudi v Kranju, sicer pa naj bi bile zbornice pravne osebe javnega prava. Kranj, 30. julija - Ustrezen predlog zakona je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano že posredovalo v sprejem državnemu zboru in čaka na drugo branje. Kmetijstvo, gozdarstvo in z njima povezana področja takšen zakon potrebujejo, saj je zdajšnja organiziranost preživeta in neučinkovita, predvsem, kadar gre za zastopanje interesov kmetijstva in gozdarstva. Zato naj bi Kmetijsko gozdarska zbornica varovala in zastopala koristi kmetijstva in gozdarstva, svetovala posameznikom in pravnim osebam, ki opravljajo kmetijsko in gozdarsko dejavnost in spodbujala gospodarno in okolju prijazno kmetovanje in gozdarjenje. Zato bodo kmetijsko gozdarske zbornice pravne osebe javnega prava, bodo lahko lastnice premičnih ali nepremičnih stvari, lahko bodo pridobivale pravice, se tožile in bodo tožene. Zanimiva statistika Podatki katejo hitro padanje deleža kmetijskega prebivalstva v celotnem prebivalstvu Slovenije. Leta 1960 ga je bilo 36,6 odstotka, leta 1969 24,2 odstotka, leta 1981 9,2 odstotka in pred petimi leti 7,6 odstotka. O številu slovenskih kmetij pa podatki tudi kažejo na upadanje. Leta 1960 je bilo postatističnih podatkih skoraj 194.000 kmetij, leta 1969 180.000, leta 1981 po Dodatkih posebne obdelave blizu 150 tisoč in lani 142.000, med katerimi je bilo Čistih 19.400. Dobrih 64.000 kmetij pa je bilo po podatkih posebne obdelave iz leta 1995 na območjih s težjimi pridelovalnimi razmerami. Povprečna velikost slovenske kmetije je bila leta 1981 5,5 hektara, leta 1991 pa 5,9 hektara. Samo kmetijske zemlje pa je bilo leta 1969 povprečno 3,7 hektara, leta 1991 pa 3,2 hektara. Na kmetiji je bilo leta 1981 3,8 goveje živine, leta 1991 pa 4,1 goveje živine. Kmetijsko ministrstvo ugotavlja, da je posebna slabost slovenskega kmetijstva velikostna struktura kmetij. Zaradi zmanjšanja skupnega števila kmetij se povprečna velikost kmetij Še ni povečala. To pomeni, da za zdaj še teče proces opuščanja kmetij, ne pa ponovne koncentracije. Stopnja samooskrbe presega 80 odstotkov. Ta podatek se ugotavlja s primerjavo s finalne predelave s finalno porabo. Pri olju, sladkorju m Žitih imamo Še naprej nizko stopnjo samooskrbe, velik presežek pa pri hmelju in perutninskem mesu. V predlogu zakona je našteto precej obširno področje delovanja zbornic. Vanj sodi obravnavanje problematike kmetijstva in gozdarstva ter skrb za njun skladen razvoj, oblikovanje stališč do splošnega gospodarskega sistema in politike, dajanje predlogov za reševanje problematike kmetijstva in gozdarstva, predlaganje zakonov s tega področja, strokovno svetovanje in praktično poklicno izobraževanje, zastopanje kmetijstva in gozdarstva in podobno. Na državni ravni naj bi delovala državna Kmetijsko gozdarska zbornica, razen te pa še območne zbornice. Ena od njih naj bi bila v Kranju, obsegala pa naj bi občine Bled, Bohinj, Cerklje na Gorenjskem, Go- renja vas - Poljane, Jesenice. Kranj, Kranjska gora, Naklo-Preddvor, Radovljica, Šenčur, Škofja Loka, Tržič, Železnic in Žiri. V zakonu je določena re-zmejitev pristojnosti med kmetijstvom in gozdarstvom, med zbornicami, državnim' organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih po°' blastil. Člani zbornice bodo razdeljeni v dve volilni skupini zaradi sorazmernega zastopstva različnih interesov, delo zbornice pa naj bi omogočali zbornični prispevki, prihodki iz lastne dejavnosti, prispevki države, občin }fl lokalnih skupnosti, krediti m darila, volila in podobno. • J.Košnjek Letošnja letina zgodnjega krompirja povprečna Cena krompirju nezadržno pada Izvozna spodbuda znaša 3 tolarje na kilogram, trajala pa bo, dokler se ne porabijo vsa stedsfl* Kranj, 29. julija - Letos so na Gorenjs- manj krompirja kot lani, načrtovalo se je vpliva na dvig odkupnih cen. Te s^j kem pridelali približno enako količino zmanjšanje s 23 tisoč hektarjev na 16 tisoč kmetijskih zadrugah postavljene oo zgodnjega krompirja kot lani, zato je hektarjev. Se je to vsaj delno uresničilo, enotno in znašajo 20 tolarjev za kilog^ :É verjetno moč pričakovati, da se bo nismo uspeli izvedeti. Mira Hof je prav v Slogi pa 10-kilogramsko pakif* ^ pojavil presežek, kljub temu da se o tako dejala, da podatkov o tem še ni. nagrajujejo z 22 tolarji odkupne cen« njem trenutno še ne govori. Povedala je le, da se je na območju Sredstva za izvozne spodbude še niso Kmetijske zadruge Škofja Loka, kjer Eorabljena, tako da se 3 tolarje na sama tudi deluje, posadila približno ilogram izvoženega krompirja še vedno enaka količina krompirja kot pred letom izplačuje. Izvozna podpora pa naj bi dni. Tudi v KOZ Sloga so po besedah potekala toliko časa, dokler bodo na Pestarjeve pridelali približno enako krompirja kot lani. Kakovost letošnjega zgodnjega krompirja je po zatrdilih obeh 20 tolarjev* Sicer je na plan pn<:ü^t, sogovornic nekoliko slabša, medtem ko tudi bolj konkretna odkupna c ^ naj bi bila pozna letina boljše kakovosti, vendar je zaradi nepreverjenost aj surovega in predelanega krompirja "v Trenutno se krompir zelo težko prodaja, bomo omenjali, ker je lahko vse Sloveniji je bilo prelito že precej črnila, saj se zgodnji krompir sadi na skoraj le lažen podatek. Nekaj pa le velja- ^ vsakem vrtu in potem takem vrtičkarii krompirju nezadržno pada, kar J6 * trenutno v svojih gospodinjstvih uporabljajo še lastne pridelke, zato bodo verjetno nastali presežki. Te spodbuja že prej omenjem uvoz. Ta je imel do 15. julija 15-odstotno carinsko stopnjo, nato pa se je dvignila na 60 odstotkov. voljo sredstva, pravi Mira Hof, predsed niča Odbora za krompir pri Poslovnem združenju prehrane Slovenije. O dokaj neurejenih odnosih na trgu kilogram. Na že tako nizke odkupne cene p*^, nekateri ne zmenijo. Po povsem u.6^, adnih in težko preverljivih informaflL.. naj bi tako grosist na Rudniku (LjuVL na) okoliškim kmetom za kil°? j^t krompirja plačeval še znatno "^[ijala ' ce Naj se še tako ogibamo pogleda nazaj, ne moremo mimo stanja v bivši Jugoslaviji, kjer je vladal vsaj minimalni red na področju krompirja. Danes je situacija precej slabša; uvoz je velik, nasprotno pa se precej težko izvaža, saj je evropski trg dokaj zaprt. Zaradi poceni uvoženega škroba je domžalski Helios že pred leti prenehal s predelavo krompirja v škrob. Kranjska Sloga, soustanoviteljica mešanega podjetja Sločips, ki je velik pridelovalec čipsa, saj v enem dnevu v čips predelajo 10 ton krompirja, ima prav tako velike težave s prodajo svojega artikla. Danes se na slovenskem trgu pojavlja že okoli 30 različnih vrst čipsa, zato je prodaja zelo otežena, zlasti še, ker domači pridelovalci nimajo prave zaščite. Nekaj čipsa sicer izvažajo na Hrvaško ter v Italijo in Francijo, kjer imajo svoje partnerje. Vendar je izvoz le malenkosten, je povedala Mojca Pestar, vodja komerciale pri Kmetijsko gozdarski zadrugi Sloga Kranj. Ministrstvo za kmetijstvo je za letos predvidevalo, da se bo v Sloveniji posadilo darila tudi Mojca Pestàr. tl)d> Pri vsem tem je neizogiben ^ mPir podatek, da kmetje" ne prodajajo zi vigí Vt gam vsega pridelka. Pogosto se kro , prodaja mimo zadrug ali dru^gie- neposrednim kupcem. S \rezmTay^apt^ 'prašanje pa je, če je ta ukrep prišel dom na opisano stanje pravočasno, saj naj bi ne imel velikega drugega ne preostaja. • pra> ubic Kmetice gredo na Krn Kranj, 30. julija - Oddelek kmetijskega svetovanja Kmetijskega z*v0%A Kranju m Društvo kmečkih žena prirejata tudi letos izlet v gore, tokrat metrov visoki Krn. Svetovalka dipl. inž. Lidija Pogačar in predsednica DJ^b kmečkih žena Štefka Pavlin sporočata, da se bo izlet začel v sredo, 14. avg^c1*^«' 13,30 bo odhod izpred zadružnega doma na Primskovem oziroma dve uri ^&skott izpred Doma Klementa Juga v dolini Lepene, od koder bo 2,5 ure vzpona do * ^ na Krnskih jezerih. Drugi dan, v četrtek, 15. avgusta, bo sledil vzpon na M'^ vrnitev v Lepeno. Skupaj bo okrog 8 ur hoje. Udeleženci poskrbijo ».P^p sami, pohod pa bodo vodili gorski reševalci z jezerskega. Stroški vodenja znašali približno 1000, cena prenočišča pa okrog 1600 tolarjev. S pl^JL* izkaznico je popust. Zato jo je vredno vzeti s seboj, kdor jo ima. sprejemajo do 5. avgusta: Štefka Pavlin (tel. 47 - 292), Darinka Zaplot»» i 237) in Polona Kuhar (421 - 598). • J.K. KOLESA ROL LE RJI Velika izbira koles SCOTT, MARIN, SCHWINN ' popravilo koles, rezervni deli in oprema to'/er// ROCES, BAUER, ULTRA - WHEELS Vselili smo se v nove prostore na Kokrici - ob križišču za Belol VALY-ZAGAR, Cesta na Brdo 52, Kranj, Kokrica, tel. 245-007 UREJA: Vilma Stanovnik AIR SYSTEMS d.o.o. Kranj proizvodnja jadralnih padal in šola letenja Letence 16, 4204 Golnik tel.: 064/46-211 SYSTEMS ,o, ^ petek popoldne je Kolesarski klub Janez Peternel v Škof ji Loki pripravil kriterijsko dirko KOLESARJI PRVI "PREIZKUSILI" NOV ASFALT y kategoriji elite je slavil Rogovec Kranjc, med starejšimi mladinci Savčan Stare, med tiskarni članica ekipe Stop Team Uršičeva, med mlajšimi mladinci pa Slogovec Božič t^ja Loka, 26.julija - "Še večeraj zvečer me je pošteno dçj kaj bo z našo prireditvijo, saj je bilo le polovico ceste na proge, ki poteka mimo Name, asfaltirane. Župan Igor J^ksler je sicer zagotavljal, da bo do dirke vse urejeno, skrbelo ( "as je, če bo slabo vreme in dela ne bo moč končati. Vendar Sedaj vse v najlepšem redu, tekmovanje smo lahko pripravili, I* smo želeli, in dirka poteka brez težav," je malce pred ^ "tem petkove tradicionale prireditve v Škofji Loki razmišljal eMor tekmovanja in glavni organizator Tomaž Poljanec. In U? ics se je tekmovanje /^al Loka '96" izteklo tako, I)1 si želijo vsi organizatorji: Je2 zapletov, poškodb in z nožico obiskovalcev, ki so P^mljali tekmovalce na veči-pr '00 metrov dolge krožne H* okoli Novega sveta. Najprej so se na progo podali JJ;a$ mladinci in ženske, ki so upi 20 krogov oziroma 14 J0tnetrov. Med najmlajšimi > ^ovalci se je najbolje zna-Ijj1. »orut Božič (Sloga Idrija), Ue zmagal pred Sebastianom 3javcem (Hit Casino Nova k nca) in Damjanom Prevejš-(Jí1 (Savaproiekt Krško). Naj-8°renjski kolesar je bil J^n Bor Rančigaj na četr-j.01 mestu. V ženski kategoriji (S b>la najboljša Vida IJršič d^P Team), druga je bila (h^ačinka Marija Logonder I rt>loco Scott) in tretja Mihae- ^°&tr(ARB0 ie zanimivejša je bila dirka I» o (v, mladincev, ki so kar štiridesetk-rat prevozili krog okoli Novega sveta. Po 28 Kilometrih je zmagal Matej Stare (Sava Kranj), pred Andrejem Ple-šanrjem (Hit Casino) in Mihom Mišveljem (Rog Ljubljana). Od Gorenjcev se je med deseterico, na šesto mesto, uvrstil še Beno Korenjak (Sava Kranj). Kot vedno pa je največ zanimanja vzbudila dirka najboljših kolesarjev, včasih so se imenovali člani, sedaj pa "elite". V močni konkrenci kolesarjev vseh slovenskih klubov pa je imel največ moči član Roga Igor Kranjec, ki je po 80 krogih zmagal pred klubskim kolegom Andrejem Hauptma-nom in najboljšim Savcanom Tadejem Križnarjem. Med deseterico se je od Savčanov uvrstil še Tadej Valjavec na deveto mesto, Bojan Žiherl pa je bil trinajsti. "Brez pomoči ekipe današnje dn'k organizacijskega odbora župan Igor Draksler in 0r dirke Tomaž Poljanec z najboljšimi kolesarkami ^KMO VANJA SE KAR VRSTIJO Dri mladinci Save so konec tedna nastopali na 10. jugend Sr*Xel V AvstriJi- Med 90 kolesarji je zmagal Avstrijec Florian Wjx' naJbolj5a Savčana pa sta bila Domen Blažek na 10. in Jure SaVsJ?V2- mestu-NodiT kolesarji v kategoriji elite in do 23 let pa so v soboto SSv i ?a 51 nagradi Paravano v bližini Udin. Med 120 Saní1 J& zmagal Nichele Giantranco, Tadej Valjavec je bil -Ciherl 521 Smerc I > Rajko Petek 22., Tadej Križnar 24., Bojan - Klemen Tušek 32. in Uroš Gnezda 45. • V.S. GORSKO KOLESARSTVO Í^DELJO NA JEZERSKO ! !f?les«^' ^-Julija - Športno dništvo Jezersko, sekcn it».ct<>ss Športno^dnfitvo Jezersko, sekcija gorskih ro.oco - S?3t, bo tHedeljo, 4.avgusta, lei^r.0ss, country tekmovanja gorskih ko esanev za Pokal **ko »96» in tekme slovenskega mountain bike pokal96. ^oV°V,anÍ5 bo potekalo po zanimivi 5-kilometerski krožm N40n°í0,3 Planšarskega jezera, z višinsko razliko 1701 metrov. Vodo že^ke8v enotni kategoriji, veteramrekreat.va kaCri'tlite do 23 let in elite (letnik 1972 in starejši). V pos ebn eici&i.bodo na lažjem delu tekmovalnega^kroga nastopali_ ud, S^jemam Pionirji letnik 1982 in mlaljši. ^^nQl j2?J°, P° PoŠti na naslov: Športno društvo J«ers*°v gj >%vh?*kV" PO telefaksu 44 - 151 do vključno 2. avgu,^ Cjf bo n!oč tudi na dan prireditve n\*^£^o§0 ^- orpUado 9- nre. Tekmovanje na Jezerskem se bo NaJboftZat°ni pa opozarjajo, da so zaščitne čelade obvezne. J °ljSl bodo prejeli denarne oziroma praktične nagrade. V.S. Kot vsako leto so tudi letos kolesarji na ulice Škofje Loke privabili veliko gledalcev zmage prav gotovo ne bi mogel doseči, zato se zahvaljujem vsem, ki so mi pomagali, da sem zmagal tukaj na Pokalu Loka," je na zmagovalni stopnički dejal Igor Kranjec, ko mu je škofjeloški župan in predsednik organizacijskega odbora Igor Draksler izročil pokal, nagrado in ček za 40 tisoč tolarjev, ki je po zaslugi športu zvestih - sponzorjev pripadel zmagovalcu. Drugouvrsčei Andrej Hauptman je odnesel ček z deset tisoč tolarji nižjim zneskom, tretjega mesta (in čeka za 20 tisočakov) pa je bil vesel tudi tako rekoč domačin iz Bitnja Tadej Križnan "Proga tukaj v Škofji Loki mi je dobro poznana, saj sem letos na njej tekmoval že tretjič. Lahko rečem, da je za kriterij zelo težka in brez pomoči ekipe bi težko osvojil visoko mesto. Konkurenca v Sloveniji je iz leta v leto hujša, šprinterji so vsako leto boljši in tako sem s tretjim mestom lahko zelo zadovoljen." • V.Stanovnik Zmagovalec "Pokala Loka '96" Igor Kranjec Matej Stare, zmagovalec med starejšimi mladinci drugo leto med člane Matej Stare, član kranjske Save, dijak srednje strojne šole v Škofji Loki, sicer pa doma iz Lui pri Šenčurju, seje le pred sedmimi leti zapisal kolesarstvu in kmalu so se začeli tudi prvi uspehi Bit je državni prvak v cestni vožnji pri mlajših mladincih, lepe uvrstitve dosega v kategoriji starejših mladincev doma in v tujini, na nedavni dirki v Kranju je bil peti, z njim pa smo se pogovarjali po petkovi zmagi na dirki v Škofji Loki. Je vožnja vedno v istem krogu, kot je tukaj v Škofji Loki, za tekmovalce dolgočasna? "Nasprotno, ta proga v Škofji Loki je zanimiva, krog je sicer kratek, vendar večkrat pelješ skozi cilj, gledalci te bolj spodbujajo, večkart slišiš, kakšno je stanje točk." Je bilo danes težko zmagati? "Na začetku je bilo kar težko 'najti pozicijo", saj te več tekmovalcev "gleda". Ko se naredi razlika, pa je lažje". Ti zmaga veliko pomeni ? "Zmagati je lepo, rezultat pa je pomemben, ker šteje za kriterij slovenskih mest. Sicer pa mi pri izbiri za slovensko reprezentanco ne pomeni veliko, saj me izbirna tekma za nastop na mladinskem prvenstvu v Novem mestu še čaka." (Matej se je nato v nedeljo že uvrstil v reprezentanco. - op. avtorja) Kaj pa načrti? "Že v novi sezoni bom prestopil v članske vrste in potem me čakajo nastopi v članski konkurenci do 23 let. Upam, da mi bo šlo aobro, in moj cilj je, podobno kot pri vseh tekmovalcih, da bi kdaj nastopil tudi med profesionalci." • VJS. V Atlanti solze sreče in tudi žalosti VENDARLE PRVA KOLAJNA ZA SLOVENIJO Po dveh "nesrečnih" četrtih mestih blejskih veslače v je v nedeljo 24-letni kajakaš Rašice iz Ljubljane Andraž Vehovar Sloveniji v Atlanti priboril srebrno odličje - Bombna tragedija v noči iz petka na soboto Kranj, 29.julija - Olimpijski obračuni v Atlanti so se v soboto začeli s pravo tragedijo, saj je v olimpijskem parku v košu za smeti odjeknila bombna eksplozija, kije zahtevala dve smrtni žrtvi, vec kot sto ljudi pa je huje ali laze ranjenih. Kljub temu so se odločili, da se igre nadaljujejo, zastave na vseh tekmovališčih pa so spustili na pol droga. Slovenci in Gorenjci smo v soboto najbolj nestrpno pričakovali finalne nastope veslačev, ki so po predtekmovanu in polfinalu veliko obetali. Najprej je nastopil četverec v Ïostavi: Denis Žvegelj, Jani Klemenčič, Sadik Mujkič in Milan anša. Fantje so prikazali odlično vožnjo, dobro so se borili, na koncu pa so le za las izgubili kolajno in osvojili četrto mesto. Podobno je bilo ob nastopu Iztoka Čopa, ki je bil dolgo v boju za eno od medalj, ob koncu pa je zmagal odlični Mueller, Porter je bil drugi, Lange tretji, svetovni prvak iz Studenčic pa Četrti. Ker je tudi Rajmond Debevec v sobotnem nastopu z MK puško osvojil "le" deveto mesto, Slovenci v soboto še nismo mogli proslavljati nove olimpijske medalje. To pa se je zgodilo v nedeljo zvečer, ko so s svojimi nastopi končali kajakaši. Andraž Vehovar je namreč v slalomu na reki Ocoee z drugim mestom osvojil srebrno olimpijsko koljano. S tem je Slovenija na olimpijskih igrah v Atlanti postala 51. država, ki je osvojila kolajno. Sicer pa so v Atlanti do sedaj naivečkart zaigrali ameriško himno, saj so njihovi športniki osvojili kar 19 zlatih, 24 srebrnih in 8 bronastih kolajn. Po številu in žlahtnosti kolajn je na drugem mestu Rusija, tretja Francija, četrta Italija, peta pa je Kitajska. Slovenija je z eno srebrno koljano na 45 mestu. • V.Stanovnik PLAVANJE EDINI REKORD KRANJČANKAM Kranj, 29. julija - Na državnem prvenstvu v plavanju za kadete in mladince so kranjski plavalci osvojili sedem naslovov, mladinke pa so postavile tudi državni rekord v štafeti 4 x 100 m kravi. Od petka do nedelje je bilo v Mariboru posamično letno državno prvenstvo v plavanju za mladince in mladinke, na katerem je sodelovalo 15 slovenskih klubov in 219 plavalcev in plavalk. Med njimi je bilo 24 Triglavanov in 10 Radovljičanov. Kranjčani so osvojili 28 medalj (7 zlatih, 9 srebrnih in 12 bronastih), Radovljičani pa 16 U - 7 - 5), štafeta mladink iz Kranja v postavi Prosen, Kovač, Žagar in Sušnik pa je na 4 x 100 mešano postavila edini v Mariboru dosežen državni rekord. Plavale so 4:45,02, kar ie za 1,86 sekunde bolje od dosedanjega, lani doseženega rekorda mariborskih plavalk. Nosilci medalj - kadeti: 400 m kravi: 3.) Seme (TK) 4:26,06; 100 m prsno; 2.) Kovač (TK) 1:12,78; 200 m prsno: 2.) Kovač (TK) 2:42,33; 200 m delfin: 3.) Jenko (RPH) 2:26.08; 100 m hrbtno: 1.) Jenko (RPH) 1:05,53, 3.) Hribar (TK) 1:07,14; 200 m hrbtno: 1.) Jenko (RPH) 2:21,84, 3.) Hribar (TK) 2:26,30; 200 m mešano: 2.) Jenko (RPH) 2:20,71; 400 m mešano: 1.) Jenko (RPH) 5:02,36, 3.) Gašperlin 5:15,02; štafeta 4 x 200 m kravi: 2.) Triglav 8:52,34 in 4 x 100 m mešano 2.) Triglav 4:28, 89. Kadetinje: 200 m kravi: 2.) Dolenc (TK) 2:22,94; 400 m kravi: 3.) Berra (TK) 4:54,66; 800 m kravi: 3.) Berra (TK) 10:20,79; 100 m delfin: 3.) Soršak (RPH) 1:18,36; 200 m delfin: 2.) Berra (TK) 2:53,11; 100 m hrbtno: 2.) Berra (TK) 1:13,42; 200 m hrbtno: 1.) Berra (TK) 2:33,76; 400 m mešano: 1.) Berra (TK) 5:42,44. Kranjske štafete so bile trikrat tretje - na 4 x 100 m kravi s časom 4:48,44 in 4 x 200 m kravi s časom 10:09,22 ter 4 x 100 m mešano s časom 5:24,56. Mladinci; v tej kategoriji so Kranjčani najslabši, saj mladincev praktično nimajo. Med njimi je le Babnik osvojil drugo mesto na 200 m delfin časom 2:21,90. Radovljičani so dobili več - Blatnik je bil drugi na 50 m kravi s časom 0:25,23, prav tako drugi je bil Justin na 100 m (0:56,42) in 200 m kravi s časom 2:04,76 in Pire na 1500 m kravi s časom 17:21,43. Pogačar je bil drugi na 200 m prsno s časom 2:36,02 in tretji na 100 m prsno s časom 1:10,42, radovljiška štafeta je bila prva na 4 x 100 mešano (4:18,27), druga na 4 x 100 m kravi (3:52,09) in tretja na 4 x 200 m kravi s časom 8:41,78. Pri mladinkah pa je podoba ravno obratna - Radovljičank med njimi ni, vse medalje za Gorenjce so osvojile Kranjčanke. V kravlu je blestela SuŠnikova - zmagala je na 100 m kravi s časom 1:02,54, na 200 m kravi ie bila s časom 2:12,49 druga in tretja na 400 m kravi s časom 4:38,28, druga pa je bila tudi na 200 m mešano s časom 2:31,64. Kovačeva je zmagala na 100 (1:17,48) in 200 m prsno s časom 2:48,02. Na 200 m delfin je zmagala Zagarjeva s časom 2:31,49, Prosenova pa je bila tretja na 100 m hrbtno s časom 1:11,16. • I.B. BALINANJE JESENIČANI PRED SUPERLIGAŠEM Jesenice, 29. julija - Člani Balinarskega kluba Jesenice so v Bazi organizirali kvalitetni turnir, na katerem je nastopilo 16 ekip, med njimi iz slovenske super lige in prve slovenske lige. Prva domača ekipa, ki nastopa v prvi slovenski ligi, je prijetno presenetila z dobro igro in na turnirju zmagala pred ekipo Trate iz Škofje Loke, ki nastopa v slovenski super ligi. Za zmagovalno ekipo so nastopili: Aleš Stroj, Peter Tonejc, Jože Domevšek in Zdravko Pogačar. Na 3. mesto se je uvrstila ekipa Sitograf Sloga Ljubljana, 4. pa je bila druga ekipa Balinarskega kluba Jesenice. • J. Rabič M i\ O. t% AA C T Nogometaši Nakla bodo dobro pripravljeni na ligo BREZ STRAHU PRED IZPADOM Nogometaši Nakla bodo to sezono močnejši in po besedah prvega trenerja Janeza Križaja ne bi smelo biti problemov z obstankom v drugi ligi. Nogometaši, vključno z novinci, so na treningih zelo delavni. Naklo, 30. julija - Nogometaši najvišje uvrščenega gorenjskega članskega ligaša Nakla trenirajo s polno paro od 12. julija dalje, izmenično na starem in novem nogometnem igrišču. Druga liga se namreč začenja 18. avgusta in konec tedna bo opravljen žreb, ki bo povedal, kje bodo Naklanci začeli svojo drugo drugoligaško sezono. Prvi trener Janez Križaj in njegov pomočnik Sašo Voglar, oba sta igralsko in trenersko veliko prispevala k vzponu nakljanskega nogometa, imata ob vsakodnevnem treningu natrpan program prijateljskih tekem, tudi z močnejšimi nasprotniki. V nedeljo so že drugič igrali z Domžalami (prvič v Naklem je bilo 1 : 1), trd nasprotnik je bil hrvaški prvoligaš Inker in Zaprešiča, ki je zmagal s 3 : 2, dobra šola pa je bila tudi tekma s prvoligašem Primorjem, ki so jo Primorci dobili s 4 : 0. Prva resnejša preizkušnja pa bo 10. avgusta, ko bo v Naklem pokalna tekma med Naklom in Triglav Creino iz Kranja. Trenerja sta s pridnostjo igralcev zadovoljna. Za prvo moštvo jih kandidira 24, na treningih pa jih je redno 17 ali 18. Kako bo s Filipom Murnikom in Janezom Grudnom, bo znano ta teden. Murnik se še ni odločil, ali bo končal ali nadaljeval dolgoletno nogometno kariero, Grudna pa bi radi videli doma, v Novem mestu. Botonjič, Beton, Kondič in Koprive pa so prosti igralci. Nakljanski klub pa se je kar precej okrepil. Vrata bosta ponovno branila Miro Vodan in Sašo Cenulec. Iz Triglava Creine sta prišla Elvis Durakovič in Primož Egart, iz Škofje Loke brata Andrej in Sebastijan Eržen, z Visokega Bojan Istenič, iz Medvod Roman Ivanuša in iz Nemčije Frenk Schmidt, poročen s Slovenko. Vsi drugi igralci pa so ostali. J.Košnjek HOKEJ IMA ROLERJIH NASLOVA PRVAKOV V NAKLO IN PIRAN Ljubljana, 29. julija - V soboto zvečer se je s finalnim turnirjem v Tivoliju končalo letošnje državno prvenstvo v in line hokeju, ki sta ga organizirala Hokejska zveza in podjetje Semikol. V kategonjo do 15 let je zmagala ekipa Roces Asa Naklo, v starejši kategoriji pa so slavili Pirančani. Kot je bilo pričakovati je imela tudi v finalnem nastopu mladih hokejistov na rolerjih največ možnosti priti v finale mlada ekipa Roces Asa Naklo, ki se je nato v polfinalu pomerila z Kengo Kingsi in zmagala 7:1, v finalu pa je strla" še najhuješe tekmece, CCM Semkol hudiče z rezultatom 4:1. V tekmi za tretje mesto je ekipa Triglava izgubila s Kengo Kingsi^5:3. V članski konkurenci so bili v Tivoliju najmočnejši Pirančani (za njih igrata tudi brata Vnuk in Ciglanečki). V finalu so premagali Nes Luno Cafe iz Radovljice 5:1. V tekmi za tretje mesto je ekipa Bauer Acroni Jesenice premagala Stalin Cafe 5:2. • V.S. VATERPOLO KRANJ '90 ČETRTI V AVSTRIJI Vaterpolisti Kranja '90 so v soboto in nedeljo nastopili na 5. mednarodnem turnirju Alpe - Adria, ki je bil na Vrbskem jezeru pri Celovcu. Kranjčani so zasedli četrto mesto, dobili pa so tudi pokal za fair-play kot najbolj disciplinirana ekipa na turnirju. Zmagali so sicer vaterpolisti zagrebškega Medveščaka, ki so v finalu ugnali domači Woerthersee. V vrsti Medveščaka je igral tudi Vedran Jerkovič, najboljši igralec in strelec turnirja. Tretje mesto so z zmago nad Kranjem '90 osvojili nizozemski prvaki AZC Alfen. Zmago proti Kranju '90 je Nizozemcem zagotovil vratar Spruit Waaters, dobre obrambe pa so mu tudi prinesle naziv najboljšega vratarja. Kranj '90 je bil torej četrti, peto mesto pa sta si razdelila poljski Bvtom in italijanski VIS Nova. Na turnirju je bilo precej zanimivih srečanj, naziv lepotice turnirja pa bi prav gotovo prislužila tekma za tretje mesto med Kranjčani in Nizozemci. Kranj '90 je nekajkrat vodil in imel možnost prednost še povišati, a so kranjski vaterpolisti kar tekmovali, kdo bo zapravil lepšo priložnost. To so Nizozemci izkoristili in v zadnjem delu igre odločili tekmo v svojo korist. Rezultati: skupina A: Kranj '90 : VIS Nova 13 : 8 (3 : 3,2 :1,3 : 1, 5 : 3), Kranj f90 : Woerthersee 6 : 8 (1 : 3, 2 : 0, 1 : 4, 2 : 1), Woerthersee : VIS Nova 13 : 9. Skupina B: AZC Alfen : Bvtom 11:8, Medveščak : AZC Alfen 10 : 6, Medveščak : Bytom 18 : 8. polfinale: Kranj '90 : Medveščak 3 HOKEJ SP0RTINA VENDARLE TUDI V DRŽAVNEM PRVENSTVU B!ed,30.julija - "V dobro slovenskega hokeja in reprezentanc^ saj imamo v klubu kar enajst reprezentantov - pa tudi ostaW hokejisti morajo zaslužiti vsakdanji kruh - smo se pri Športi"1' kljub nestrinjanju z odločitvijo HZS o povečanju števila tujcej v ekipah odločili, da bomo igrali letošnje državno prvenstvo* je včeraj povedal direktor Sportine Rudi Hiti. S tem je sicer končano ugibanje, kaj bo z nastopom po novefl1 najmočnejšega slovenskega hokejskega moštva v državne"1 prvenstvu, ni pa še konec ugibanj, kaj bo z letošnjo alpsko H° m potekom državnega prvenstva. Alpska liga naj bi se sicer začel* v septembru, vendar so nastale težave pri udeležbi italijanskih »fl avstrijskih ekip, saj je sodelovanje že odpovedala GardcD»» vprašanje pa je še, koliko bo avstrijskih ekip. Poleg tega f potekajo dogovori o tem, kako dolgo naj bi bilo tekmovanj' (morda celo do februarja), ni pa tudi še jasno, ali bo dvokrožen j£ štirikrožen način tekmovanja. "Kljub nekaterim nejasnostim glcd* alpske lige je jasno, da naši klubi to tekmovanje hočejo J* potrebujejo, drugače bi gledalci v Sloveniji letos videli le m*10 zanimivega hokeja, "pravi Rudi Hiti. Woerthersee : AŽC Alfen 9 : 8 (po podaljšku) 16 (1 : 3, 2 : 0, 0 : 8, 0 : 5), 3) za 3. mesto: Kranj "90 : AZC Alfen 8 :11 (1 : 2, 3 : 2, 4 : 4,0 za 1. mesto: Medveščak : Woerthersee 18 : 4. • G. Košir TENIS URH V FINALU, POR V MAVCU Drugi turnir Slovenskega satelita, ki je potekal na igriščih ljubljanskega Slovana, je samo potrdil, daje slovenski tenis v vzponu. Kljub temu, da so prišli igralci kar iz osmih držav, se je uspelo v glavni turnir uvrstiti kar 9 naših igralcev. Direktno sta se uvrstila Borut Urh in Iztok Božič, kot posebni primer Gregor Kraševec, zaradi uvrstitve v polfinale na prvem turnirju v Portorožu, Andrej Kraševec, Žiga Janškovec, Andrej Bizjak in Jaka Božič so dobili povabila organizatorja. Skozi kvalifikacije pa sta se prebila še Blaž Trupej in Marko Tkalec. Žreb je žal določil kar nekaj slovenskih dvobojev že v prvem kolu. Žiga Jaškovec je premagal Andreja Bizjaka z 2 :6,6 :4 in 6 : 3, medtem ko je moral Iztok Božič dvoboj z Gregorjem Krušičem predati zaradi poškodbe. V drugem kolu je Gregor Krušič Ïremagal Blaža Trupeja 6 : 4 in 7 : 6 (4), medtem ko je Žiga anškovec izgubil proti Borutu Urhu z 1 : 6 in 4 : 6. Andrej Kraševec si je proti Čehu Kukalu zvil gleženj in je moral predati dvoboj. V četrtfinalu je Gregor Krušič premagal Italijana Di Maura 6 : 3 in 6 : 4, Borut Urh pa Čeha Chrza 5 : 7, 6 : 4, 6 : 3. V polfinalu je Gregor Krušič izgubil s prvim nosilcem turnirja Argentincem Gomez - Diazom v treh nizih 6 : 7 (4), 6 : 4 in 3 : 6, Borut Urh pa premagal Hrvata Orešiča, tudi v treh nizih, 5 : 7,6 : 2, 6 : 4. Tako je bil nedeljski finale Gomez - Diaz : Borut Urh, ki pa ga je dobil Argcntinec, predvsem zaradi slabe igre nasprotnika s 6 : 2 in 6 : 4. V dvojicah pa je Gregor Krušič dokazal, da je v dobri formi, saj je skupaj s Hutmann - Manolo v finalu premagal Gomez - Diaza in Matiiaševiča z rezultatom 6 : 3 in 6 : 4 in se Gomez • Diazu vsaj malo oddlolžil za posamični poraz. Če ste se spraševali, zakaj ni nikoli omenjen Marko Por, potem še niste slišali, da si je v Portorožu v četrtfinalu proti Gregorju Krušiču zlomil kost na stopalu in končal v mavcu za naslednje tri tedne. Tako je zanj Slovenski satelit zaključen. Za konec še povabilo vsem gorenjskim ljubiteljem tenisa na tretji turnir, ki poteka od 29. julija do 4. avgusta v Kranju na igriščih Teniškega kluba Triglav. Vstopnine ni! • M. Urh Ekipa Sportine je na blejskem ledu že od prejšnjega ponedeljj^ Sicer pa na Bledu te dni pričakujejo dva nova tujca iz Kana^ ' na treh treningih v preteklem tedno pa so že preizkušali mlade* (še ne 21 letnega) Brayana Lavaca. • V.Stanovnik ATLETIKA MARCELA m BRIGITA ZMAGAH Kranj, 30. julija - Nekaj kranjskih atletov je sodelovalo na dvejj mitingih. V Trstu je Brigita Langerholc zmagala na 400 metrov* časom 54,35, Marcela Umnik je bila tretja na 200 metrov s časoj" 25,53, Jana Zupančič in Damjan Rozman sta bila tretja v trosko*r (11,89) in teku na 800 metrov (1:55,34), v metu diska sta foj Suzana Jenko (35,38) in Barbara Ozebek četrta in sedma, n*f mlajšimi maldinkami pa je Mirjana Idžanovič zmagala s 33,0} Maja Breze pa je bila Četrta z 29,16. V Wolfsbergu sta Marcela $ Brigita trikrat zmagali: Marcela v skoku v daljino s °z. centrimetri, Brigita pa na 100 (12,30) in na 800 metrov (2:09-8^ Tina Čarman je bila z 539 centimetri četrta v skoku v daljav Bojan Klančnik pa je bil tretji in četrti v metu kopja in krof? (54,26 in 12,54). • J.K. Kakšni so vaši spomini na otroška leta? "Rojen sem bil pri Jelenu nasproti železarne na Jesenicah 20. januarja 1909. Prvih osem let sem odraščal tam, pozneje pa smo se preselili na Blejsko Dobravo. Leta 1917 je bita tam dograjena tovarna elektrod in mama je kuhala za delavce. Jesenice so vseeno ostale moje okno v svet. Pri Svobodi sem začel telovaditi pri 10 letih. Osnovno šolo sem obiskoval na Dobravi, meščansko realko - kot nekakšno pripravo za tehnične vede-pa na Jesenicah." Kakšen je bil vaš prvi stik s kolesom? "Bilo mi je 13 let, ko je mama plačala dimnikarju i dinarja, da mi je posodil kolo. Tisti dan sem prikolesaril do Blat pri Poljčah. Strašno imenitno se mi je zdelo, da so me začudeno gledali kmetje, ki so pospravljali seno." Kako ste se srečali s tekmovalnim kolesarjenjem? "S petnjastimi leti sva s kolegom odšla v Francijo, kjer so veliko gradili in so potrebovali delovno silo. Tam je bilo kolesarstvo nacionalen šport. Spominjam se, da sem imel izkaznico za prost prehod meje s kolesom v Belgijo in Luksemburg. Številka izkaznice je bila preko 300.000. Prvič sem v Franciji videl tudi kolo z zakrivljeno "balanço" - pravo dirkalno kolo. Kvaliteto kolesa smo takrat merili tako, da smo vrteli pedala. Boljši je bil tisti, pri katerem se je pedalo dalj "sukalo". Po dveh letih bivanja v tujini sem se odločil, da bom vozač brez licence - pri nas bi temu rekli začetnik." Kako ste začeli tekmovati pri nas? "V Franciji sem si kupil koto in na dopust sem prikolesaril v štirih dneh čez Švico in Tirole. Delo sem dobil pri Elektro Žirovnica in se nastanil pri športni družini na Dolenjs- OLIMPIJCI NA 0LIMPISKIH IGRAH PIŠE: BORIS KOZINC Ivan Valand iz Lesc (Berlin 1936), kolesar h jarka do olimpijca in kolesarskega mojstra "Šport me je usmerjal v način življenja. Ker sem tekmoval, sem antialkoholik in nekadilec, še danes se veliko gibljem. Ker sem "dirkal" s kolesom, sem postal tudi kolesarski mojster,"pravi Ivan Valand kem. Pri nas so bili takrat glavni športi telovadba, smučanje, planinstvo in delno kolesarstvo. Športniki so bili organizirani v Svobodi, Sokolu in kot Slovenski fantje. Znanja o pripravah za tekme ni bilo in jaz sem "požiral" izkušnje tujih kolesarjev, o katerih so pisali v revijah. Sprva sem tekmoval za Motokolesarski klub Ilirija. Leta 1928 sem sedem mesecev miroval zaradi opekline na roki, naslednje leto pa sem bil v Sloveniji vedno med prvimi. Poslali so me v ekipo Peugeota na priprave. Na eni od etap sem osvojil drugo mesto in pripomogel k osvojitvi ekipne zmage. Šef ekipe se me je takrat kar precej privoščil. Med dirko me je dvakrat nagnal po vodo. Kljub temu so Komu so namenjena vaša, ročno izdelana kolesa? "Zadnja kolesa sem izdelal za gospo Doro Plestenjak in nekaj podjetnikov (Stroj, Rozman). To so kupci, ki hočejo kvaliteto. Cena takega kolesa je čez 2000 mark. Mere okvirja in cevi so prilagojene naročniku. Pri dobro organiziranem serijskem in strojnem delu porabijo za en okvir največ nekaj ur, jaz pa ga, takole za hobi, delam tudi več dni. Pazim na malenkosti, da dolžina novejših ročk za zavoro ne presega dolžine ravnega dela krmila. Najvažnejša je seveda izbira cevi za okvir. Danes proizvajalci v tujini ne odklanjajo manjših odjemalcev, tako da res lahko izbiram ustrezne cevi. Kolo mora biti me člani ekipe na cilju nosili na rokah, kot prilagojeno tudi cestam in dobro uravnote- najbojšega iz vzhodne Francije. Takrat bi lahko dobil redno službo pri Peugeoju, a sem se raje vrnil domov." Kaj štejete za vaš največji športni uspeh? "To je vsekakor sodelovanje na olimpijskih igrah leta 1936 v Berlinu. S kolegom iz HrvaŠke sva takrat že vozila kolesa moje izdelave. Iz tistega časa nimam več pokalov in priznanj. Spominjam pa se sprejema športnikov pri kralju Aleksandru. Kraljica je tekača, brata Janšq,vprašala, kdo je boljši. Joža je nekaj časa pod mizo suval Janka, dokler ni ta rekel, da je Joža uspešnejši." ženo. Za tekmovalce mora biti čim lažje, zdržati mora tudi velike obremenitve. Tovarne ne morejo delati takih specialnih koles, zato pa je res, da še noben proizvajalaec "na roke" ni obogatel." Ali spremljate dogajanja v športu danes? "Danes je preveč izražena komercialna stran športa, manj pa zabavna; šport ni več razvedrilo po delu. Mnogim je sredstvo za življenje, kar nas, starejše Športnike moti. Jaz sem najprej dirkal za rekreacijo, potem iz veselja do dokazovanja, po svobodi pa zato, da sem bil v stiku s kolesarji po svetu. Zanimivo, da je bila pot v inozemstvo moti za vadbo tudi pri mladini iz vzhodnih dna \ ki jim je bil to edini način za prehod meje- Kakšen je vaš odnos do avtomobila? "Prvi avto sem si kupil leta 1960, ko se* bil trener kolesarjev na Danskem. Up°r,au jal sem ga za prevoz materiala in vožnje, nikoli pa se z m avtomobilom r&e peljal s takim užitkom, kot s kolesom. ua Jjjj zaradi slabšega vida ne smem voziti aVtc?L s krajše razdalje pa se še vedno voztn1 kolesom." jan Sitar, lokostrelec iz Dvorij pri Cerkljah, je odlično nastopil na mladinskem SP V PREDTEKMOVANJU JE IZENAČIL SVETOVNI REKORD Sredi julija je v San Diegu v Kaliforniji potekalo 4. mladinsko svetovno Prvenstvo v tarčnem lokostrelstvo, na katerem je uspešno nastopil tudi toladi Dejan Sitar iz Cerkelj, član Lokostrelskega kluba Kranj Dvorje pri Cerkljah, 28. julija - Sitarjeve hiše . Dvorjah ni težko najti, saj stoji ob robu jtivnika, tam pa je tudi zidana tabla s j^Čami. Tako ima Dejan, ki v slogu com-r°Und dosega odlične rezu-ltate na domačih ^mednarodnih tekmah, prostor za trenig tik 0|) domu. Na tekmovanja, če le niso predaleč, 8" zaenkart največ vozi mama Marija, ki tudi ^todi sinovih uspehov vedno pogostje razbija, da bi nekoč začela tekmovati. Deja-n°vi rezultati so namreč iz leta v leto boljši, Pred dobrimi štirinajstimi dnevi pa se je vrnil J? svetovnega mladinskega prvenstva v San ,egu, kjer' je v pred tekmo vanju izenačil ^etovni rekord in bil na koncu sesti, ekipa Slovenije pa druga. Čeprav večino stroškov nastope doma in v tujini morajo nositi Carjevi sami, pa mu Je ravno za odhod v 5'liiorijo nekaj pomoči namenila tudi občina ^Hdje. lok ° ^e *>rV' pokazal kako se ravna z "To je bil stric Lado s Predoselj, ki se je že ^varjal z lokostrelstvom. Ko sem bil pri ^ami v Šenčurju, kjer sem hodil v šolo, sem se ^ufiii streljanja, najprej pa sem poskusil v P^pijskem stilu. Ni mi Šlo preveč dobro in *&srieje sem se odločil za compound." Kdaj si Šel na prva tekmovanja ? "Ko sem olimpijski slog treniral kakšne tri ^esece, sem šel na prvo šolsko prvenstvo in •^n. bil četrti. Nato sem dobil še nekaj medalj g drugo in tretje mesto. Vendar nisem bil ^dovoljen, saj sem včasih zgrešil celo tarčo, ^»jprej sem začel obupavati, nato pa sem se ^ločil za compound. Takoj sem postal šolski jj^ak, začel sem zmagovati na različih "Ornačih lekmah in se udeleževati tudi Mednarodnih tekmovanj." ,.Kako je bilo na pravkar končanem mia-^•jskem svetovnem prvenstvu? 'Tekmovanje na svetovnem prvenstvu se ^cene s tem, da najprej streljamo na 90, 70, tel"1 ^° m nat0 prvm ^ 8re v naQ,aiJne ,eKinovanje. Nato se tekmuje na izpadanje in °ljši se uvrsti najprej v šestnajstino finala, s&iino, četrtino.....Jaz sem bil po rezultatu • ajprej uvrščen na prvo mesto, saj sem JpAačil celo svetovni rekord na 50 metrov v ^iplini fita, ki znaša 353, po izpadanju pa bil končno šesti. Poleg mene sta bila v j,yenski ekipi še Grega in Sašo Emeršič iz ^kele. Grega je bil najprej po rezultatu e u8i, saj je tudi on izenačil svetovni rekord, v jjjalu pa je dvanajsti. Sašo pa je bil na ncu dvaindvajseti. Kot ekipa pa smo dosegli ^go mesto." Kako treniraš? "Treniram za domačo hišo, kar sam, brez trenerja. Sprva mi je marsikaj pokazal stric Lado, nato pa sem se veliko naučil, ko sem na različnih tekmovanjah opazoval, kako streljajo najboljši lokstrelci. Seveda je za dobre rezultate treba trenirati vsak dan vsaj po eno uro, če je pa pred teboj pomembnejša tekma, pa tudi več ur. Vendar pa ob streljanju nimam kakšnih posebnih kondicijskih treningov." Sam pa si moraš tudi pripravljati lok? "Ja, doma imam delavnico, kjer si pripravljam lok in pušice, pri čemer je zelo pomembna natančnost, saj mora naprimer puščica v Capir narediti le luknjico, ne sme ga zatrgati. eščin pri pripravi loka in puščic me je najprej učil stric Lado, sedaj pa vse naredim sam." Boš še nastopil na mladinskem svetovnem prvenstvu? "Mladinec bom le še drugo leto, ko pa ni svetovnega mladinskega prvenstva, saj je evropsko. Tako sem letos nastopil na zadnjem mladinskem prvenstvu, seveda pa že nekaj časa nastopam tudi v slovenski članski reprezentanci in na članskih tekmovanjih. Tako sem bil letos na članskem evropskem prvenstvo na Brdu devetindvajseti, nastopil pa naj bi tudi na članskem svetovnem prvenstvu v Kranjski gori, vendar pa sem šel prej v San Diego." V.Stanovnik i'^išČe. <>o ...i«. ROKOMET GORSKI TEK I BREZ TRENERJA li v^fCe' ?9«juUja -Moška ekipa Rokometnega kluba Sava, ki se ?a Ho Uu sezoni uvrstila v drugo državno ligo, se že pripravlja iniaj0v° sezono. Kot je povedal vodja ekipe Franc Basar, pa Wjej trenutno težave, saj je dosedanji trener Igor Stupnišek bivjj ^ Preddvor in je moral trenersko mesto začasno prevzeti ood0v0rnočnik trenerja Brane Leskovec. V klubu računajo, da fadi v&afc» ostali isti kot ob koncu minule sezone, v ekipo pa bi Tej/rJu&li še več mladih, ki naj bi z leti postali jedro moštva. StaS 0vanje bodo drugoligaši začeli v oktobru, do tedaj pa ^ lahlfV^ani moran razrešiti tudi teževe z igriščem, saj so v tretji jjfc teiko igrali na odprtem igrišču, v novi sezoni pa bodo morali UW • ^odigrati v dvorani, kar bo še povečalo finačne izdatke TRIATLON , ŽEPIČA, SLOVO TOMŠIČA Set^-JuUja - Konec tedna je bila v Celju finalna tekma (I v*nski i* poka,a v triatlonu. Na njej je zmagal najboljši eyarie 8tIonec DamJan ïeP'*> Pred Ljubljančanom Gregom peg fina!notenr»a je bil organizator uspelega tekmovanja, ki je ftfeŽJega tekme sIovenskega pokala štela tudi za Pokal rnuto nTíSta ^e*Ja m za državno prvenstvo veteranov. Z dobro r&^rien- • a Je na kratkem triatlonu (1500 m plavanja, 43 km t* Wrrt ") 10 km teka) zmagal Kranjčan Damjan Žepič j^U je ; pr?d klubskim kolegom Gregom Hočevarjem. Kljub k °Je let • skuPne8a zmagovalca slovenskega pokala za M Drpi*°-CnPadel Urošu Velepecu, saj si je zmago zagotovil ^ženskii 'ekmovanjïh. Vet a Kozieí°ü • enci Sta V Cel^U nastoPüi le Melita RaJŽeli in >rani d ' RaJglova pa je zaradi okvare kolesa odstopila. Med bJeWva maga' Ačimovič (Kovinotehna). Ü0 2^. "anJe v Celiu Da si bodo liubitelii tri Sip. ï«d«j nje v CelJ" P« si bodo ljubitelji triatlona zapolnili tudi Njem i • rJ V__x:x„ anon* nxlih ešneiiiv,1a?topu CelJana JamJa 'Hsin tekmovalcev vseh časov. Tomšiča, V.S. enega naših TEKLI BODO NA LUBNIK Škofja Loka, 30.julija - Športno društvo Puštal in Občina škofja Loka bosta 17. avgusta organizirala letošnjo peto tekmo gorskih tekačev za Pokal Slovenije, imenovano "Tek na Lub-nik". Tekmovanje velja tudi za izbirno tekmo slovenske reprezentance za svetovno prvenstvo v gorskem teku, ki bo 31. avgsuta v Telfesu v Avstriji. Ker je to tekma najvišjega ranga v Sloveniji, so organizatorji s pripravami nanjo Že začeli, v Škofji Loki pa tretjo avgustovsko soboto pričakujejo najboljše slovenske tekače, na čelu z Igorjem Šalamunum, Fran-cijem Teražem, bratoma Urh, Romanom Hojakom, Boštjanom Novakom, Marjanom Zupančičem, pa tudi dekleta, na Čelu z Olgo Grm, sestrama Hižar, Marijo Trobec, Anico Živko in ostalimi. start tekmovanja bo ob 10. uri na Mestnem trgu, dodatne informacije o tek-mu pa lahko dobite po telefonu 622 - 584 (Aleš Platiša) in 621 - 182 (Boštjan Potočnik). • V.S. Smrt v gorah Zdrsnil nad dolino Vrat Vrata - Da je planinska sezona v polnem zamahu, povedo tudi vse pogostejši klici na pomoč. Gorski reševalci in posadka letalske policijske enote z Brnika so imeli v nedeljo polne roke dela, žal enemu od ponesrečenih nihče več ni mogel pomagati. V nedeljo okrog desetih dopoldne je 50-letni Jože Debelak iz okolice Murske Sobote omahnil s Tominš-kove poti nad dolino Vrat. Pri niem ie ostal sin, nečak pa je odhitel po pomoč. Reševalci in zdravnik s helikopterjem zaradi močnega vetra niso mogli blizu, mrtvega Debelaka so prepeljali v dolino šele včeraj zj- utraj. Neizkušenost, precenjevanje lastnih moči, neprimerna opremljenost - to so glavni vzroki nesreč v naših gorah. Tako so reševalci v nedeljo zaradi srčne slabosti prepeljali v jeseniško bolnišnico se 36-letnega državnega sekretarja Vladi Dimovsklga iz Ljubljane, ki je omagal pri koči na Golici, ter 20-Ietnega Jureta Nastrana iz škofje Loke, ki zaradi poškodbe členka sam ni mogel sestopiti izpod Špičke v dolino. \isriCi: Pretekli teden je bilo na gorenjskih cestah enajst hujših prometnih nesreč, ki so terjale dve smrtni žrtvi in trinajst ranjenih. Letos je tako na Gorenjskem umrlo že devetnajst udeležencev prometa, lani v enakem času 25. Ne bi smel obračati Podtabor - V soboto, 27. julija, ob 22.40 je 29-letni Janez D. iz Podbrezij s kawasakijem zavil na desni parkirni prostor - gledano od Kranja proti Radovljici - ob magistralki v Podtaboru. Čeprav je na tej cesti obračanje prepovedano, je nameraval storiti prav to, kršitev pravila in neprevidnost pa sta se maščevali. Takrat je namreč proti Radovljici z jugom pripeljal 49-letni Anton B. iz Radovljice, ki je trčil v prednje kolo motorja. Motor, voznik Janez D. in njegov sopotnik, 24-letni Beno Š. z Ovsiš, so padli. Bena so huje ranjenega odpeljali v Klinični center, ki pa ga je, kot je včeraj povedal prometni inšpektor UJV Kranj Ivan Demšar, na lastno odgovornost že zapustil. Po balkansko nad voznika Lesce - Dogodek posebne sorte pa je bil v Eetek ob 20.10 na magistralki pri Lescah, osanska državljana Ešref K. in Taib H., ki začasno delata v Avstriji,'sta vsak s svojim avtom vozila od Bleda proti Kranju. Večkrat sta poskušala prehiteti Matjaža R. iz Dolenje vasi v Selški dolini, ki je peljal pred njima, a so jima nasproti vozeči avtomobili nakano vselej preprečili. Pri Lescah je kolona za hip obstala, takrat pa sta vrla Balkanca skočila iz svojih avtomobilov, odprla prva leva vrata Matjaževega in presenečenega Gorenjca potegnila ven. Po njem sta krepko udarila s pestmi, niti spre|, s katerim ie žena skušala rešiti moža, nasilnežev ni streznil. Rešitev je prišla v podobi policista na motorju, ki je prišel pogledat, zakaj avtomobili, za katerimi se je nabirala kolona, stoje sredi ceste. Policist je tujcema vzel potna lista, o njunem nadaljevanju poti in kazni naj bi včeraj odločala radovljiška sodnica za prekrške. Dekle zbil na prehodu Kranj - V nedeljo, 20 minut čez polnoč, pa je počilo na Bleiweissovi cesti v Kranju. 24-letni Aljoša J. iz Sebenj je z meganom peljal od Kokrice proti centru mesta. V bližini nove cerkve na Zlatem polju je na dobro osvetljenem prehodu za pešce z njegove leve stekla 15-letna Scfika H. iz BIH, ki kot začasna begunka stanuje v Kranju. Voznik je očitno peljal prehitro, da bi lahko pravočasno ustavil. Sefiko je zbil v bok, odbilo jo je na pokrov avtomobilskega motorja in v vetrobransko steklo, po petnajstih metnh, ko je avto ustavil, pa je padla na tla in obležala huje ranjena. Dekletu so v Kliničnem centru vzeli kri za preiskavo.V levo ni šlo Kranj - V soboto, deset minut pred poldne- vom, je 86-letni Ivan K. iz Kranja, ki mu je dovoljenje za vožnjo preteklo lanskega oktobra, z avtom pripeljal oo Brnika proti Kranju. V semaforiziranem križišču s C. Jake Platiše je nameraval zaviti levo proti pokopališču, s tem pa je izsilil prednost vozniku "petice", ki je iz nasprotne strani peljal naravnost. V trčenju je bil Ivan K. huje ranjen, 21-letni Gregor U. iz Šenčurja, ki je sedel za volanom R 5, pa lažje. Reševalci so oba pospremili v jeseniško bolnišnico. Sreča večja kot pamet Žeje - V nedeljo ob pol treh popoldne je 23-letni Damjan M. iz Zg. Dupelj vozil sposojeno lancio 1,6 GTI po lokalni cesti od Dupelj proti Žejam. V blagem ovinku v bližini hiše Žeje la je zaradi prevelike hitrosti zapeljal na desno bankino, potem na travo ter po 27 metrih oplazil drevo, po nadaljnjih osemnajstih metrih pa je avto spet spravil na cesto, vendar ne za dolgo. Zaneslo ga je levo prek nje, po zraku je letel dobrih šest metrov, nato pa več kot 25 metrov drsel po travi in se še skoraj tako daleč prevračal. Alkotest ie v krvi Damjana M. pokazal 1,78 grama alkohola. Niti vozniku, niti njegovima sopotnikoma - 18-letnima Iztoku J. in Janezu C. iz Zg. Dupelj, ki sta bila lažje ranjena - na srečo ni hudega. Prometni policisti upajo samo, da si bodo fantje "dogodivščino" za vedno zapomnili. Dvojna smrt na tirih Godešič - Najbolj tragična nesreča pa se je v nedeljo ob 19.45 zgodila na kolovozni poti prek železniške proge v bližini Godešiča. V njej sta umrla zakonca, domačina, 36-letna Silvie in 39-letni Simon B. Prehod prek železniških tirov je na tej poti označen z Andrejevim križem. Silvie B. je z jugom 55 peljala po poti od Trate proti Godešiču. V bližini prehoda prek železnice sta prišla staršema s kolesi naproti njuna otroka, kar je verjetno premotilo voznico, da ni bila dovolj pozorna na vlak. Hitri vlak je namreč prav takrat drvel od Kranja proti Ljubljani. Strojevodja, 39-letni Branko N. z Bleda, je zapiskal, vendar je bilo že prepozno. Lokomotiva je zadela avto na tirih, strojevodja pa jc kljub vključeni magnetni zavori uspel ustaviti šele 312 metrov naprej. Avto je po trčenju odbilo desno s proge, zadel je v betonski steber in obstal po 45 metrih. Voznico in njenega moža je vrglo ven, umrla sta na kraju nesreče. Železniška proga je bila zaprta do 21.25. H. Jelovčan hit 1)11\ M Domači na počitnice, vlomilci na delo Kranj - Klasičen dopustniški vlom je zagrešil za zdaj še neznani vlomilec, ki je med 26. in 28. julijem obiskal stanovanjsko hišo na Kovačičevi ulici v Kranju. Na vratih je zlomil cilindrično ključavnico, vstopil in v miru pregledal vse prostore, tudi poslovne. Iz zasebnih je odnesel za okrog 900.000 tolarjev zlatnine; prstane, uhane, verižice, zlato uro, zapestnice in nekaj ploščic čistega zlata. Policisti za nepridipravom še pozvedujejo. Vlomil je osmošolec Kranj - Vlom izpred dobrega tedna dni na Planini, ko je neznanec takorekoč sredi belega dne in pred pričami po rjuhah spustil na tla računalnik, je presenetil celo može postave. Mar so si ljudje, sosedi res že tako odtujeni, da jih niti očitna kraja ne pripravi več, da bi posegli vmes. No, kranjski policisti so osumljenca vendarle odkrili, prav s kasnejšo pomočjo ljudi in medijskimi poročili o nenavadnem dogodku. Kaznivega dejanja so ovadili petnajstletnega osmošolca s Planine. Ta je najprej splezal na streho bloka, od tam pa na balkon. Do računalnika, ki si ga je zaželel, je bil tako le še korak. Računalnik je z vrvjo spustil na tla, se vrnil po isti poti ponj in ga odnesel v domačo klet. Na Brniku so ju prijeli Kranj - Kriminalisti so v četrtek za 48 ur priprli italijanska državljana, osumljena razpečevanja ponarejenih dolarjev. Gre za 31-letnega G. D. in 39-letnega G. S., ki sta pripotovala v Slovenijo prek mejnega prehoda Karavanke. Ob pol dveh popoldne sta v menjalnici Kompasa MTS vnovčila dva ponarejena bankovca po sto dolarjev, zatem pa se dva v menjalnici na počivališču avtomobilske ceste. Ob 14.25 sta bila že na letališču Brnik, kjer sta najprej poskušala srečo v Kompasovi menjalnici. Uslužbenka jim treh stodolarskih bankovcev ni zamenjala, zato sta se preselila v poslovalnico Nove Ljubljanske banke. Tam so ju prijeli policisti. Italijana sta se legitimirala s ponarejenimi dokumenti. Imela stadvojne osebne izkaznice, pri osebnem pregledu in pregledu avtomobila pa so našli še dvanajst ponarejenih bankovcev po sto dolarjev. Vseh sedemnajst ponaredkov naj bi izviralo iz Italije, so doslej ugotovili kriminalisti, ki v sodelovanju z Interpolom iščejo še naprej. Razpečevalca so v soboto pripeljali na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča v Kranju, ki je odredil pripor. Meja na Trojanah JVfarJco Jenšterle, zunanji sodelavec PREJEU SMO Vest in sko-I raj hkrati z njo *demanti, da naj bi Maribor v Ljubljani odprl svoje veleposlaništvo, sta v času poletnih kumaric hvaležno zaposlovali glave slovenskih politikov ter opazovalcev njihove dejavnosti. Najprej se je razvedelo, da je Maribor v ljubljanski "diplomatski četrti" (v nepos-rednji bližini nemškega, italijanskega in britanskega veleposlaništva) odprl še svoje predstavništvo, ki naj bi bilo sicer še neformalno, vsekakor pa z jasnimi ambicijami. Kmalu za tem so iz Maribora sporočili, da ne gre za nikakršno štajersko vele-poslništvo, ampak kvečjemu za "častni konzulat", v katerem deluje pooblaščenec mariborskega župana, ki v njegovem imenu izvaja tako-imenovane protokolarne obveznosti. To predstavništvo naj bi bilo namenjeno zgolj zastopanju mariborskega župana na številnih sestankih v Ljubljani, ki se jih sam ne more udeležiti. Vse skupaj bi bilo lahko na moč smešno, če ne bi iz preteklosti poznali obremenjenosti prebivalcev štajerske prestolnice s tem, da morajo vedno biti le drugo največje slovensko mesto. Zano je, da je to prava travma, ki pa jo mnogi med njimi s pridom izkoriščajo za pritisk na slovensko prestolnico, kjer je prav tako veliko ljudi, ki se takšnim lobijem ne upajo upreti. Maribor je resda univerzitetno mesto, toda to njegovim prebivalcem ne zadošča, saj celo svojo ustvarjalnost pogosto napajajo ravno z bolečino, ki jim jo rojeva odnos do Ljubljane, ne izkoriščajo pa je v tej smeri, da bi se proti slovenskemu glavnemu mestu postavili kot učinkoviti konkurenti. Ustrezneje se jim zdi neprestano poudarjati, kako so stalno izkoriščani del Slovenije. Kot že rečeno, je vest o njihovem predstavništvu marsikoga v tem poletju spravila do odkritega smeha, v resnici pa stvar niti ni tako nedolžna. Spomniti se je treba le tega, kako se je večina ljudi še pred leti nasmihala ob značkah z napisom "Ko bom velik, bom carinik na Kolpi", ne vedoč, da bo morala že čez nekaj let na meji s Hrvaško kazati vsaj osebno izkaznico, če pri sebi že nima potnega lista. Kako se torej obnašati sedaj do Maribora in Štajerske, če si njeni politiki recimo nekatere ključne probleme želijo reševati na sestanku na Trojanah? Dejstvo je, da predstavništvo v Ljubljani že pomeni prvo stopnjo poti v samostojnost, kar je tudi nam dobro znano iz primerov, ko je Slovenija iskala svojo pot v svet. Naš veliki diplomat Ignac Golob, zdajšnji državni sekretar v zunanjem ministrstvu, se je takoj po osamosvojitvi po palači Združenih narodov v New Yorku sprehajal s pomočjo novinarske akredita-cije, bivši zunanji minster dr. Dimitrij Rupel je na pomembne mednarodne sestanke še v času Jugoslavije odhajal s pomočjo avstrijske diplomacije, velik del naših gospodarskih predstavnikov v tujini pa se je čez noč spremenil v "ambasadorje", ki so svet prepričevali o slovenskih stališčih glede prihodnosti Jugoslavije in predvsem o naših željah. Vsem nam je znano, da uspehi niso bili zanemarljivi. Štajerski primer je toliko bolj zanimiv, ker po vsej Sloveniji obstajajo določene težnje po večji avtonomiji določenih njenih delov in med njimi je tudi Gorenjska. Toda med vsemi težnjami in najnovejšo slovensko zgodovino vendarle obstaja bistvena razlika. Slovenija je samostojna postala zaradi nerealnega življenja v imaginarni državi, ki so jo ob jezikih delile še različne vere in kulture, da o političnih pogledih sploh ne govorimo, jeziki, ki jih govorimo v Slovenji, pa se zaenkrat razlikujejo le po narečjih. Pa tudi vera je zaenkrat na Štajerskem na moč podobna tisti v Ljubljani. O tem, da bi si Mariborčani želeli življe-nja v vzdušju podobnemu v kakšni Severni Irski, pa na moč dvomimo. Izbirni postopki za vpise na fakultete končani Pojutrišnjem, v četrtek, poglejte v nabiralnike! Ljubljana, 30. julija - Visokošolska prijavno-infor-macijska služba je včeraj, v ponedeljek, 29. julija, pred rokom končala z Izbirnimi postopki, jutri pa bodo tudi razposlali pisna obvestila za 19.000 kandidatov, ki so se prijavili na letošnji razpis. Obvestila bodo letos vsi kandidati po pošti prejeli na svoj naslov. V osebnih obvestilih, ki jih bo pošta začela dostavljati pojutrišnjem, v četrtek, bodo navedeni vsi podatki o uvrstitvi oziroma o doseženih točkah, tako da zaradi sezanitve z rezultati pot na fakulteto ne bo potrebna. Kljub temu bodo fakultete sezname sprejetih kandidatov, ki bodo pripravljeni na podlagi prve želje, navedene v prijavi na razpis, objavile, in sicer prav tako pojutrišnjem, v četrtek, 1. avgusta. Spomladanski razpis za vpis je ponudil doslej največje število prostih mest (13.160 za redni in 5.482 za izredni študij) v prvih letnikih obeh univerz in samostojnih visokošolskih zavodov. Za redni študij je bilo razpisanih 8.328 mest v univerzitetnih ter 4.832 mest v strokovnih programih, za izredni študij pa 1.742 mest v univerzitetnih ter 3.740 mest v strokovnih programih. V rokih, ki so bili določeni z razpisom za vpis, je vpisne pogoje izpolnilo 14.676 kan- didatov oziroma 74,8 odstotka prijavljenih, kar je več kot prejšnja leta. V izbirnih postopkih se je ena izmed največ štirih možnih želja uresničila kar 12.403 kandidatom oziroma 84,5 odstotka od vseh, kar je tudi precej bolje kot prejšnja leta ob tem času. Na redni študij se je uvrstilo 10.500 kandidatov (80-odstot-na zasedenost razpisanih mest); med njimi se jih je 6.272 uvrstilo na univerzitetne in 4.228 na strokovne programe. Na programe z omejenim vpisom se je uvrstilo 5.919 kandidatov, na programe brez omejitve vpisa pa 4.581. V programe izrednega študija so za zdaj sprejeti le 1.903 kandidati (35-odstotna zasedenost razpisanih mest), od tega 496 na univerzitetne in 1.407 na strokovne programe. Sprejete kandidate bodo k vpisu povabile njihove fakultete v septembru. Preostalih 2.273 kandidatov (15,5 odstotka vseh), ki so kandidirali v programe z omejenim vpisom, vendar niso dosegli zadostnega števila točk, pa bo svojoodoči študij lahko izmed še prostih mest ponovno izbiralo v drugi polovici septembra. Prav tako bodo septembra lahko znova poskusili tisti, ki v tem roku niso izpolnjevali pogojev, to je niso končali šole oziroma opravili mature ali zaključnega izpita ipd. V tem roku je ostalo nezasedenih še okrog 2.500 mest za redni študij (približno 2.000 na univerzitetnih in 500 na strokovnih programih) ter okrog 3.500 mest za izredni študij (nekaj nad 1.000 na univerzitetnih in nekaj nad 2.000 v strokovnih progff mih). Natančnega šte^ prostih mest ob tem času » ni mogoče sporočiti zar& tistih kandidatov, ki bo*11 skladno s pravili uvrŠct* naknadno, končani pa rruw jo biti tudi priložnostni P0*' opki. Univerzi b°s natančno število še Pr0?jt mest za objavo poslali naj** neje do 10. septembra. Med že sprejete kandidP pa se bodo skladno z v/rijj mi pravili naknadno uvrsu» še tisti, ki iz upravičenj razlogov in v skladu z oW čitvijo maturitetnih oziral pristojnih šolskih organ0! opravljajo maturo ali zaklr ni izpit v jesenskem roku,*1 tisti kandidati, državljani publike Slovenije, ki so sred* jo šolo končali v tujini in n pridobljenega spričevalo J* bilo mogoče nostrificirati <% rokov za oddajo dokazil-kandidati se uvrstijo na nam sprejetih, če doselj najmanj tolikšno število to \ Potem se je ta čas "raztegnil" še na leta, *° 0 bodo ustvarili družine in srečno zaživeli-nama je bilo. Štiri leta nazaj je umrla- j takrat naprej sem sam, tu, v stari hiši še lf^^n pomalem delam, da mi čas hitreje mine. {$3 se tudi pohvalim, da že več let nisem f^.L· zdravniku. To pomeni, da sem zdrav in DT.Q večjih težav. Le-to me malo skrbi, kaj • takrat, ko se bova srečala s smrtjo. Mogoce $ tako grda, kot jo rišejo: s koso na rami v* tistimi groznimi zobmi. Ja, smrt je »on$ življenja... Saj vem, da se na svetu ne bo g spremenilo, ko me ne bo več... Na nebesa računam, ker še nihče ni točno povedal, W g ali so na nebu ali nekje v vesolju-^Ta^A zeključil s svojim pripovedovanjem * 0 Potem pa mi je, da bi mi olajšal deto,^ svojem življenju napisal več kot 10 stran1- u res so mi njegovi zapiski veliko pomM ^ Konec koncev pa jih bom imela tua* spomin. P.S. Gospo, ki me je prejšnji teden kW1" iz Kranja, prosim, da se spet oglasi! l W i P rti*' da si pisec zaradi T^e anonimnosti in skraj-JJf'> ki odseva iz članka, ugibanje zasluii. j j samem članku pa sle-JJk Cerkev v Železnikih je, kot sam kraj, nekakšen Wdovinski spomenik, stara J4« 100 let (tega se ne ^edamo), zato sem osebno Qi?nJa, da vsako poseganje v jL?/efy ki nima namena vers-l"1 obredov, ruši stoletno Jt^icijo in ni na nivoju $£nJanja kulturne dediš- i vem kaj poje ansambel ^Heta Slaka o čebelicah, tydar sem osebno mnenja, 7* imamo občani vso pravi-[J do ugotavljanja kulturne C^nosti čebelnjaka v zvoni-j farne cerkve sv. Antona, ffibno ker mislil, da je to ^nstveni primer v naši ško-1,1 «H nadškofiji. in i Pa smo> mt5'im občino krajevno skupnost, sosedi çrnega objekta (mislim če-ptfaka) in ker pisec po eni J0*' poudarja pridnost cerk-J?ni*i čebelic in nekakšno gtarstvo občinskih delavcev, ^ pa sem sodeloval kot ^'flvec v svetu krajevne jrprtosti pri obnovi del v čez,\ikih,^fih navajam ne-J> ki jih je krajevna skupit opravila na področju Sneditve okolice cerkve in befaré: jedila fekalno kanalizacijo ttf£l?tno odvodnjavanje ob °bnovila staro pokopališče z ktZdelala fekalni kanal do , Ptanije (sedaj otroški vrtec) tffiUpevala k izdelavi cen-. 1ega oerevanja CeJpPevala k obnovi orgel v .kVi Sv Fr„„Jtiflrn kahe,dila in plačala obnovo l |J«c v Železnikih %n a^a izdelavo projekta ' ve°Ve trga pred cerkvijo °i/i^6'no DO sodelovala pri ce^Vt zvonika in strehe na ^kd' ^e bo obnovljena v O**1 s staro podobo. Preffiod ali gospa T. S., kar Vfedn- m stro*kov, ki so k °membe in upoštevan-fQlniLnJ* sofinanciranja sak-60 * °°jektov v občini pa se °*>6v sPremeniti, kajti v brnijl. °bstaja 6 far s 6 c*rkv -n ^ podružničnimi ^Pe**1-*' da sem ne ^e\em jç lc in spomenikov. trPa v zadnjem odstavku WkihoJa?ce?> kar ne vem, k Po, VeZo ima to sfaro, saj "Chi ».Murt/cfn i/ujtUKivu PHÍ» j delo občine in mno- aelr------ * e a JPiČeprav nisem proti PoanJu. Pa tole: %un}akonu o lokalni sa- mk ima občina Zelez- ^kvclahko zaposlenih 7 Ce Da trenutno jih ima 5. uP°Stevam velikost j terLn> mol Ï d°bro%it obča- L vtie*a xi , rPa odseva nini "f ddala> temveč 1 la'a druge, velikokrat za občino podvojene in zelo oporečne zadeve. Kot sem v začetku članka obljubil, pa še reševanje vašega priimka z rebusom ali anagramom; čeprav nisem strokovnjak zanje, sem ga uganil. T. S. = mesto v Bosni, kateremu predzadnjo črko spremenimo v O, zadnjo pa Črtamo. OBČINA ŽELEZNIKI: Župan Lojze ČUFAR, l.r. Gospoda Grosa sprenevedanje (Gorenjski glas, 23. julija 1996) V torkovem Gorenjskem glasu smo lahko na 23. strani, v rubriki namenjeni pismom bralcev, prečitali odgovor g. Grosa, predsednika liberalne stranke, g. Grim-su, nekdanjemu sekretarju socialdemokratske stranke. Nič Čudnega ne bi bilo v konfrontiranju dveh strankarskih veljakov, če ne bi bil g. Grims predsednik Mestnega sveta Mestne občine Kranj, "najvišjega organa odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine" (Citat iz 29. člena Zakona o lokalni samoupravi), g. Gros pa Župan Mestne občine Kranj, ki "skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev občinskega sveta in občinskih odborov" (citat iz 33. člena Zakona o lokalni samoupravi). Zainteresiran bralec bi pač bil priča začetku predvolilne kampanje neke politično komaj omembe vredne Liberalne stranke na račun ene od najmočnejših srank pri nas. Pa stvari le niso tako čiste/ G. Gros namreč v svojem odgovoru g. Grimsu prepleta osebne zamere s stališči svoje stranke, negativno poltično propagando (čeprav v isti sapi pravi, da se je ni in se je ne bo nikoli posluževal) in funkcioniranjem občine. Športne zveze osebnostno intstrospekcija g. Grosa ne zanima, ne zanima je tudi program Liberalne stranke g. Grosa, življenjsko pa je zainteresirana za normalno delovanje športa v Kranju. G. Gros namreč izjavlja, da "proračun Mestne občine Kranj ne predvideva financiranja Športne zveze". In kot je že v njegovi navadi, se tudi tokrat, ko gre za financiranje športa, naivno spreneveda. Zavestno želi zanikati dejstvo, da v Kranju Športna zveza združuje športne klube in s tem ves kranjski šport, da strokovna služba Športne zveze vzdržuje športne objekte v Kranju in da je edne od obveznih in zakonitih virov za vzdrževanje in obratovanje športnih objektov proračun Mestne občine. Mestni svet Mestne občine Kranj je sprejel sklep, da je Mestna občina Kranj dolžna zagotoviti normalno delovanje in vzdrževanje vseh športnih objektov, župan pa tega sklepa noče izvršiti, čeprav mu zakon to nalaga. G. Gros se torej požvižga na zakone in Statut Mestne občine Kranj in tako kar direktno vzpodbuja državljansko nepokorščino; kajti če je županu dovoljena nezakonitost...? Športna zveza je Mestnemu svetu Mestne občine Kranj že predlagala, da z odlokom odvzame županu izvrševanje proračuna vsaj za področje športa, o nezakonitih posegih g. Grosa v področje organizacije športa obvestila pristojne državne organe in ga zaradi kršenja Zakona o lokalni samoupravi, Statuta Mestne občine Kranj, Zakona o financiranju javne por- abe (vse v zvezi s povzročeno veliko materialno škodo na športnih objektih) že ovadila državnemu tožilstvu. Sedaj lahko le čakamo, da bo sodišču uspelo preprečiti samovoljo kranjskega župana in da se kranjski športni objekti in kranjski šport ne bodo zrušili še do konca mandata sedanjega župana. ŠPORTNA ZVEZA KRANJ v. d. vodja strokovne službe: Aleksander Stojanovič, dipl. psih. Ali bomo Slovenci tujci v svoji domovini? Morda se komu naslov zdi čuden, vendar, če bo šlo tako naprej, je resnica vse bližja. Ali res želimo postati hlapci, tokrat v zrušeni Evropi. Ne zaradi Evrope same, čeprav se ve, da bo to politika velikih držav, kot so Nemčija, Francija, Anglija in Italija in ne dogovor vseh, kot to nekateri slepo pričakujejo, ampak zaradi naših politikov, ki klečeplazijo in nas poceni ponujajo v EU. Komaj smo postali neodvisna svobodna država, ko smo se po dolgih 72-tih letih rešili jugoslovanskega jarma, že silimo drugam. Vse to se dogaja, ker slovenski politiki, ki nas predstavljajo, nimajo narodnega ponosa in tudi, žal, ne poznajo dosti slovenske zgodovine. In so zato lahek.plen tujih diplomatov, ki so izkušeni in dobro vejo, kaj hočejo. Slovenska diplomacija je padla na izpitu, ko je podpisala španski kompromisni predlog, ki je bil napisan na željo Italije, za pridruženo članstvo Slovenije KEU. Ne vem zakaj g. Janez Drnovšek in g. Lojze Peterle tako hitita z vstopom Slovenije v EU, ko pa še nismo dovolj samostojni, nimamo še dodelanih zakonov za varovanje slovenskega premoženja in gospodarsko tudi nismo dovolj razviti za vstop vmEU. Nelojalna konkurenca nas bo tako povozila in zopet bomo v okrnjenem položaju. Iz preteklosti imamo Slovenci že slabe izkušnje, ko smo bili v podrejenem položaju: v času graščakov, avstroogrske monarhije, Jugoslavije (posebno zadnja leta), med prvo in drugo svetovno vojno, ko smo bili pod Italijo in Nemčijo. Ali bomo Slovenci vedno samo narod hlapcev? Ali Slovenci res ne znamo in ne moremo biti samostojni in biti ponosni, da smo lahko Slovenci? S tem, ko je dr. Drnovšek s svojo vlado sprejel španski predlog za vstop v EU, je dal zeleno luč razprodaji SLOVENSKE ZEMUE tujcem (Italijanom, Hrvatom), če le ne bo kako drugače zaščitena z zakoni. Primer je, ko so Italijani pokupili velik del nepremičnin na Madžarskem in glavnino vitalne živilske industrije. Enako telijo tudi pri nas, da bi gospodarsko zavladali in bomo mi še bolj odvisni od volje drugih narodov. Komaj smo si Slovenci priborili samostojnost, že nas politika poceni ponuja tujcem. Zakaj slovenska politika ne dela bolj enotno in v korist vsega naroda in slovenske države? Najprej moramo biti bolj enotni, izboljšati fospodarski položaj in ko orno zaščitili svoje interese ter bomo vedeli, kaj pričakujemo od EU. šele takrat se lahko pogajamo za vstop v EU S tem, ko nam v naprej vsiljujejo zakone, preizkušajo našo politiko, koliko je en- otna oziroma popustljiva, da nas bodo v prihodnje lažje izkoriščali. V EU bomo po vsej verjetnosti sprejeti, če ne danes pa jutri ali drugi dan. Po mojem prepričanju ne bi nič izgubili, ampak bi več pridobili, če ne bi hiteli z vstopom v EU. Zavedati se moramo, da smo na pomembnem stičišču, ki bo za EU vse bolj pomemben, ker živimo na področju, kjer se stikata EU in Balkan, romansko ter germansko območje. Za začetek bi lahko ubrali boljneodvisno pot (npr. kot Švica). Gospodarsko nismo tako močni, imamo pa to prednost, velik potencial Slovencev po vsem svetu, ki so na pomembnih mestih. Na žalost to država Slovenija premalo izkorišča. Spomnimo se na junijsko vojno '91, ko smo v času okupacije J A v Sloveniji zaman čakali tujo pomoč, oziroma kako dolgo so države EU oklevale s priznanjem Slovenije kot neodvisne države. To je bil dokaz, kako mačehovsko se obnašajo do Slovenije. Žalosti me predvsem to, koliko slovenskega ozemlja so nam vzeli Italijani, bili so okupatorji med vojnama in v drugi svetovni vojni, niso nam povrnili vojne odškodnine, preganjajo in jemljejo pravice Slovencem onstran meje, sedaj naj bi pa imeli prednost pri nakupu nepremičnin (tisti, ki živijo v Sloveniji vsaj 3 leta). Zato bodimo Slovenci bolj enotni ter prijatelji med seboj in ohranimo "TA RAJ POD SONCEM" še nadaljnim slovenskim rodovom. Ostanimo domovini sinovi, Bogu otroci, bratje med seboj in nikomur sužnji. Jure Kovač, Šentvid Odprto pismo ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj, ministru g. Janku Deželaku in državnemu sekretarju za privatizacijo g. dr. Eau Pirkmajerju S tem pismom Vaju želimo seznaniti z nezadržnim omejevanjem zakonskih pravic denacionalizacijskih upravičencev v postopkih lastninjenja podjetij in v zvezi s tem o kršitvah njihovih pravic. ZLRP Slovenije že dalj časa obvešča javnost in pristojne državne institucije o nezakonitostih v postopkih lastninjenja podjetij v škodo denacionalizacijskih upravičencev. Ker gre za pomembne zadeve in hude kršitve zakonov in drugih predpisov, smo Vas, g. minister Deželak že v letu 1995 z dvema dopisoma zaprosili za skupen razgovor, toda z Vaše strani ni bilo do danes nobenega odziva. Zato domnevamo, da za Vas osebno in ministrstvo, ki ga vodite, denacionalizacija kot oblika privatizacije ni pomembna in kot da Vaše ministrstvo za to ni pristojno. Znano nam je, da najvišji državni predstavniki Slovenije izkoristijo v tujini vsako priložnost, da razglašajo uspešen potek lastninjenja podjetij pri nas. Ob tem pa zavestno zamolčijo, kako se v teh procesih kršijo sprejeti zakoni in pravice zasebnih - znanih lastnikov in začetnikov gospodarskega razvoja v Sloveniji. Med tem, ko Vi, gospod minister^ nerazumljivo molčite, pa Ustavno sodišče RS s sprejetimi odločbami izpodbija nezakonita ravnanja državnih organov v postopkih lastninjenja podjetij in povezani denacionalizaciji in tako zavrača gornje trditve o uspešnem in zakonitem lastninjenju podjetij. Znano Vama mora biti, g. minister in g. državni sekretar, da agencija RS za pre- strukturiranje in privatizacijo postopa nezakonito, saj izdaja soglasja za lastninjenje podjetjem tudi tedaj, ko predhodno nista bila izpolnjena dva temeljna zakonska pogoja: • pravnomočna začasna odredba oz. - dosežen pisni sporazum med zavezancem in upravičencem. Spoštovana gospoda, ker gre za očitne hude kršitve določil zakonov, drugih predpisov in Ustave RS, javno zahtevamo: 1. takojšnjo odpravo nezakonitih odločb o lastninjenju, v katerih so bile ignorirane zakonite pravice denacionalizacijskih upravičencev, kar povzroča slednjim veliko premoženjsko škodo; 2. takojšnje prenehanje nezakonitega lastninjenja v postopkih, ki še niso zaključeni; 3. takojšnji sestanek predstavnikov ZLRP Slovenije Z Vama osebno Združenje lastnikov razlaščenega premoženja tudi zahteva v imenu skoraj 300.000 denacionalizacijskih upravičencev in njihovih pravnih naslednikov, doma in v svetu, da osebe, ki zasedajo visoke državne poloiaje, spoštujejo Ustavo RS, sprejete zakone in druge predpise ter se doslednozavzemajo za njihovo izvajanje na vseh ravneh. Le tako bo zagotovljena pravna, politična in moralna kredibilnost Slovenije doma in v svetu. ZLRP Slovenije meni, da sedanje nezakonito stanje na področju lastninjenja in izvajanja denacionalizacije pomeni velik odmik od pravne države, ki omogoča zapravljanje ugleda driave za trenutne koristi posameznikov in določenih skupin. ZLRP Slovenije Predsednik: Franc Izgoršek Protestna izjava Borke in borci zaščitne enote vojnopolitičnega vodstva NOV in POS, zbrani na svoji redni letni skupščini na Bazi 20, se obračamo na slovensko domoljubno javnost z apelom za zaščito spomenikov našega narodnoosvobodilnega boja kot pomembnega temelja slovenske neodvisnosti, držav nosti in svobode. Skrunitev spomenikov NOB ima svoj izvor v politikanskih igrah in poskusih prekrajanja zgodovine, v kateri nas je prav NOB postavil na stran zmagovite zavezniške protifašistične koalicije. Nikoli ne smemo pozabiti, kakšno usodo sta fašizem in nacizem namenila slovenskemu narodu, ob podpori domačih izdajalcev, ki so povzročili toliko gorja in nepotrebnih žrtev. Spomeniki NOB v Ljubljani, med njimi tudi spomenik prvemu predsedniku vlade slovenske republike Borisu Kidriču, so danes ogroženi z intrigantskimi spletkami in igrami, ki ne upoštevajo zgodovine, civilizacijskih norm in volje večine Slovencev. O usodi tega spomenika ne more odločati samo Ljubljana, temveč celoten slovenski narod, ki ne bo pozabil, da smo Slovenci prav z uporom proti fašizmu že pred drugo svetovno vojno in med njo osvobodili slovensko Primorsko in s tem zagotovili dostop do morja. Narod, ki bi se odrekel tako pomembnim dosežkom v svoji zgodovini, bi nedvomno ogrozil tudi svoj lastni obstoj in svojo prihodnost. Zgledujmo se po kulturi demokratičnih driav, ki spoštujejo svojo zgodovino in trtve, na katerih temelji njihova svoboda, in ne dopustimo, da bi se tragične delitve med ljudmi v preteklosti obnavljale tudi v novih generacijah! Partizanski Rog, Baza 10 Udeleženci občnega zbora Skupnosti borcev in bork zaščitne enote vojaškopolitičnega vodstva NOV in PO Slovenije Ivan Hiti - Igor, predsednik skupnosti Gasilci- PGD Gorje in Gorenjski glas vabimo na srečanje GORJE in MlMHJJSm GLAS Z NAJ. NAJ. NAJ!!! na Športnem igrišču v Zgornjih Gorjah sobota, 3. avgusta, ob 10. uri - veselica z ansamblom Triglavski kvintet nedelja, 4. avgusta, ob 16. url Nastopili bodo: - Ansambel Alpski kvintet - PodokniČar Franc Pestotnik • Ansambel Blegoš • Gorenjski harmonikarji: S»Jan Raj, Matjaž KokalJ, afan Arh, Bojan Jerič - Folklorna skupina Gorje - Bled - Godba Gorje in drugi Oba dneva srečelov. Vstopnine ne bol Prireditev "Gorje in Gorenjski glas" bo oba dneva pod šotorom, zato brez skrbi zaradi vremena. Vabijo Gorenjski glas In gorjanski gasilci! radio GLAS ljubljane ^ 99,5 MHz, 100,2 MHz, 104,8 MHz radio triglav 4270 Jesenice, Čufarjev trg 4 STEREO 96 MHz RDS S HALO - HALO GORENJSKI GLAS S TEL.: 064/223 111 Naročile aa objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi I v Kranju oz. po poŠti - do 12.30. ure dan pred liidom Gorenjskega glasaf Cena oglasov in ponudb v rubriki; llreanO Ugodna* VOZNIŠKI IZPIT MED POČITNICAMI tel.: 22-55-22 AVTOŠOLA B in B AVTO ŠOLA B In B v Kranj« na B*gun|skl 1 O, tel.* 22-55-22 Počitniški tečaj CPP se začne v ponedeljek, 5. avgusta, dopoldne ob 9.00 in popoldne ob 18.00. POKLICNA ŠOLA ZA VOZNIKE ■ B in B, vpis pe tel.: 22-55.22 NAKUPOVALNI Palmanova 31.7., Madžarska Lentl 27.7., Gardaland ali Aqualand 5.8., IZLETI - GARDALAND možnost plačila na 2 čeka Rozman, tel.: 064/715-249 Z AVTOBUSOM NA IZLET Kopanje v Čatežu, 3.8. razprodaja v Munchenu, 24.8. Gardaland Drinovec, tel.: 064/731-050 GORENJSKA LETNA KOPALIŠČA VAS VABIJO, DA JIH OBIŠČETE POČITNIŠKI URNIK GORENJSKIH KNJIŽNIC V JULIJU IN AVGUSTU t'Í! METEOR do.o. 422-781 Cilka tel: 41-510 UGODNI KREDITNI POGOJI,MESEČNI OBROK OD 33 % DO 60 % VAŠE PLAČE Kranj: odprto: pon. - pet. 10. -19. ure, sob., zniki 9. - 20. ure; dnevna vstopnica: odrasli 400 SIT, mladic "TJ. . ^A?n»" prazniki: odrasli 500 SIT, ; mladina 300 SIT: ^^*nflL«N**u .-,asii 300 SIT, mladina 200 SIT, sob., I ned., prazniki: ckqO Hff .....dama 200 SIT Otroci do 7 let imajo vstop prost. \ MESEČNA VSTO. .uGA 5.000 SIT. Radovljica: odprto: pon. - pet. 10.-18. ure, sob., ned., prazniki: 10.-19. ure; vstopnina: j odrasli 400 SIT, otroci 300 SIT, popoldanska karta: odrasli 300 SIT, otroci 200 SIT Tržič: odprto: vsak dan 9.-19. ure, ob petkih nočno kopanje 20. - 23. ure; vstopnina: ! odrasli 400 SIT, otroci 250 SIT, predšolski otroci 90 SIT, nočno kopanje 250 SIT Radovljica: pon. 8. -19. ure, tor., sre. 8. • 14. ure, čet. 10. -14. ure, pet. 8. -14. f ure, sob. 8.-12. ure Knjižnico B. Kvmerdaja Bled: pon., tor., čet., 8. • 14. ure, sre. 8. • 19. ure, pet. 14. • 19. ure Kranj: pon., sre., čet., pet. 9. -15. ure, tor. 9. -17. ure, sobota - ZAPRTO Jesenice: pon., tor 8. • 14. ure, sre. 8.-19. ure, čet., pet. 8.-14. ure, sobota 8. -12. ure J Trilí: pon., čet., pet., 9.-15. ure, tor., sre. 9.-17. ure, sob. - ZAPRTO Škofja Lokai pon., tor., sred., pet. ODRASLI 8. -14.30 ure, mladinski oddelek 8.-14. ure, čet. 12.-19. ure - odrasli in mlad. oddelek Trata: sre. 14.-19. ure Železniki: tor. 15.-19. ure Žiri: pon. 14.-19. ure Gorenja vas: čet. 14.-18. ure Kamnik: pon., tor. 13. • 19. ure, sre., čet., pet. 9. • 15. ure Medvode: pon., sre., pet. 13.30 -19. ure, tor, čet. 8. -13.30 ure Razprodaja v Munchenu 3.8., enodnevni kopalni izlet v Čatež, Gardaland, I Pourto Guaro, FORMULA 1 - Budimpešta 11.8. AVTOMURKA LESCE - omejena količina vozil Renault iz zaloge po posebnih, ugodnejših pogojih. Prodaja testnih vozi! s popustom. Informacije: AVTOMURKA LESCE, telefon: 064/718-100,064/718-102 PROGRESS Vpisujemo v 30-urni počitniški tečaj angleške konverzacije za mladino - jezikovni tečaji d o. o. v sodelovanju z lektorji iz Velike Britanije, od 24. 8. do 30. 8., KRANJ cena 200 DEM. Tel.: 064/310-644 ŠIVILJSTVO IN TRGOVINA "CVETKA" TEL: 225-162 ZNIŽANJE POLETNIH OBLAČIL - 20 % od 19. do 31.7. Na že tako ugodne cene še dodatni 20 % popust. Nudimo vam možnost zamika plačila ali plačilo na več čekov. Odprto: 9. -12. ue in 15. -19. ure, sobota 9.-12. ure. VABLJENI! KMETIJSKA TRGO VINA Prodajamo rezervne dele in gume za kmetijsko mehanizacijo V PC STARI DVOR (ZETOR, SIP, TAJFUN, BCS, itd). v , JJk27/l,A onn SIT), rrTotorji za kosilnice ACME ALN 330, obračalni sistem I L·L.: 0Ò4/OJ4-XUU Favorit 220 in različni tipi kadrov. KIDRIČE V A 26 Ugodne cene motornih žag JONSERED in druge gozdarske opreme. GLASOV KAŽIPOT If Izleti DU Naklo Naklo - Društvo upokojencev Naklo vabi svoj člane na tri izlete. 5. in 7. avgusta vas vabijo na kopalni izlet v Čateške Toplice, 9. avgusta organizirajo izlet na Dunaj, 26. in 27. avgusta pa vas vabijo na ogled bavarskih gradov. Za izlete se čimprej prijavite pri svojih poverjenikih! Peca Kranj • Planinska sekcija Iskra organizira v soboto, 3. avgusta, planinski izlet na 2126 metrov visoko Peco. Odhod bo ob 6. uri izpred hotela Creina. Udeleženci izleta morate imeti ustrezno opremo za visokogorje, zložljive pohodne palice in veljavni potni list ali vsaj osebno izkaznico. Za izlet se lahko prijavite v pisarni PD Kranj (tel.: 225-184) ali pri vodniku Niku Ugrici (tel.: 403-660). Grafenauerjeva s Tartini quartetom Srednja vas - Na četrtem koncertu Glasbenega poletja v Bohinju bo v četrtek, 1. avgusta, ob 20. 30 v cerkvi sv. Martina v Srednji vasi nastopila flavtistka Irena Grafenauer s Tartini quartetom. Na programu so dela J.S. Bacha, G. Tartinija, L. Boccher-inija, Mozarta, Debyssyja in Ginastera. Promenadni koncerti V nedeljo, 4. avgusta, bodo v okviru občinskega praznika občine Kranjska Gora trije promenadni koncerti pihalnega orkestra jeseniških železarjev. V Mojstrani pred šolo se bo koncert začel ob 9. uri, na trgu pred Žerjavom v Ratečah ob 10.30, v Kranjski Gori pred Hotelom Pri-sank pa se bo koncert začel ob 12. uri. lubsko razstavo fotografij češke- ?a kluba Impuls in Foto kluba ranče Prešern Jesenice. Vrata '96 Mojstrana • V Planinskem muzeju bo v petek, 2. avgusta, ob 18. uri otvoritev likovne razstave Vrata '96. Lovska razstava Kranjska Gora - V prvem nadstropju stare šole bo od sobote do nedelje potekala Lovska razstava, posvečena 50-letnici Lovske družine Kranjska Gora. V soboto, 3. avgusta, bo otvoritev razstave, na kateri bodo nestopili rogisti. Tržič v NOB Tržič - V soboto, 3. avgusta, bo ob 19. ud v Paviljonu NOB otvoritev razstave Tržič v NOB od leta 1941 do 1945. Razstava čipk Železniki - V galeriji Muzeja Železniki je do 31. julija vsak dan od 9. do 12. in od 14. do 17. ure odprta razstava čipk kleklaric TD Železniki. Razstave Wr I Obvestila lf Koncerti Medklubska razstava Jesenice - V razstavnem salonu Dolik bodo v petek, 2. avgusta, ob 18. url odprli medk- Golf Bled - Na blejskem igrišču za golf bosta v četrtek, 1., in v petek, 2. avgusta, golf turnirja. Ballroom dancing Danes, v torek, bo ob 21.30 v dvorani Kazina Balroom dancing, na katerem bodo igrali glasbo za standardne plese. Veselo po domače Jutri, v sredo, bo v vseh blejskih hotelih v okviru prireditev Veselo po domače ob 19. uri bogata kulinarična ponudba slovenske hrane. Ansambel AS V TPC/Bistro bo jutri, v sredo, ob 20. uri nastopil ansambel AS. , DDiDcnm/c V šotoru pred športno dvorano bo 1. , 2. in 3. avgusta ob 20.30 nastop«' PRIREDITVE Alpodrom Theater iz Švice. NA BLEDU Spominski dan Tržič - Spominska svečanost, posvečena prvim žrtvam fašističnega nasilja v tržiški občini bo v nedeljo, 4. avgusta, ob 11. uri pri spomeniku Pod Storžičem. Kolesarsko srečanje Komenda - Kolesarska sekcija pri DU Kranj organizira udle-žbo svojih kolesarjev na slovesnosti v Komendi. Odhod bo ob 13. uri izpred zgradbe DU Kranj, pot pa bo potekala iz Kranja do voklega in Šenčurja preko Cer-kelj v Komendo. Prvenstvo v tenisu Mojstrana - V soboto in nedeljo (3. in 4. avgusta) se bo ob 9. uri začelo občinsko prvenstvo v tenisu za ženske in moške. Prireditve Bohinjski večer Bohinj - V petek, 2. avgusta, se bo pod Skalco ob 20. uri začel Bohinjski večer, na katerem bo nastopila folklorna skupina iz Srednje vasi, predice in ansambel Encijan. Lahko si boste ogledali tudi prosto plezanje in diapozitive. Vasovanje Bohinj - Na prireditvenem prostoru Pod Skalco se bo v soboto, 3. avgusta, ob 19. uri začelo tradicionalno vasovanje. Kmečka ohcet Bohinj - V nedeljo, 4. avgusta, bo v Bohinju kmečka ohcet. Na njej bo nastopila Folklorna skupina DPD Svoboda ter ansambel Gorenjski muzikantje. Kmečka ohcet se bo začela ob 16. uri v Stari Fužini 'Pri Agotneku', šran-ga bo na kopališču ob 17. uri, poroka pa v cerkvi Sv. Janeza ob 17.30. Prihpd na dom Pod Skalco bo ob 18.30. Kekčeve noči Kranjska Gora - Od petka (2.) do nedelje (4. avgusta) bodo v hotelu Kekec potekale Kekčeve noči, na katerih bodo nastopile folklorne skupine, Alfi Nipič, Andrej Sifrer, Agropop, čudežna Botja, Spidi in Gogi, Sašo Hribar, latjaž Kranjec in Braco Koren. Pokaži kaj znaš Kranj - DU Kranj vabi upokojence, da se prijavijo za prireditev Pokaži kaj znaš. K sodelovanju vabijo glasbenike, pevce in humoriste. Izpolnjene prijavnice, ki jih lahko dobite v točilnici društva, pošljitena naslov DU Kranj, Tomšičeva 4 do ponedeljka, 5. avgusta. Vabljeni na prireditev, ki bo v sredo, 7. avgusta, ob 17 uri v okrepčevalnici društva. Dan oglarjev Stari vrh - Turistično društvo Stari Vrh nad škofjo Loko prireja v nedeljo, 4. avgusta, etnografsko prireditev Dan oglarjev. Ogledali si boste lahko, kako so nekoč pripravljali in kuhali oglje ter kako so oglarji včasih živeli. Kranjska noč '96 Kranj - Prireditve na letošnji kranjski noči bodo 2. in 3. avgusta potekale na Maistrovem, Slovenskem in Glavnem trgu. Nastopili bodo tudi ansambli Jevšek, Gamsi, Encijan, pa Gimme 5 + Deja Mušič, Avtomobili, folklorne skupine in har-monikarice. V nedeljo, 3. avgusta, bodo ob polnoči izbrali kraljico letošnje kranjske noči. 50 let LD Gorenja vas Gorenja vas - Lovska družina iz Gorenje vasi vabi na proslavo ob svoji 50-letnici. Prireditev bo v nedeljo, 4. avgusta, v lovski koči na 'Javorč'. Program, na katerem bo nastopal tudi ansambel Obzorja in škofjeloški lovski pevski zbor, bo povezoval igralec in novinar Jože Logar. Slovenija -moja čista dežela V Mojstrani bo v soboto avgusta, v okviru akcije Slove^" - moja čista dežela očiščev^ akcija. Akcija se začne ob i-^ zjutraj, poleg smetarske vre* pa bo dobil vsak udeležejfj srečko, ker bo po zakljuCJ, čiščenja okolja družabno j> čanje. Akcijo Slovenija - (JP čista dežela bo v živo spre^ Radio Poslovni val, ki «*L soboto v Mojstrani postavili enski studio. V akcijo bosta konca avgusta vključena y Bohinj (173 'n Planica (31 ^ Planici bo tudi zaključni J piknik - polo srečanje, na k«1' em bo podjetje Porsche Slo nija podelilo posebno nagrad osebni avtomobil polo. Kje in kdaj nastopaj* Ansambel AS: jutri, v sredo. 20. uri v TPC/Bistro na Bledu-Oimme 5 + Deja Muš'i: s petek, 2. avgusta, ob 20. ^ Slovenskem trgu v Kranju. Ansambel Jevšek: 2. avgu* ob 20. uri na Glavnem trg" Kranju. Harmonikarice kluba Zup*n^ petek, 2. avgusta, ob 20. uri PJ kranjskim Prešernovim spO" nlkom. Avtomobili: v soboto, 3. avflJJT ta, ob 20. uri na Slovenskem w ■■ v Kranju. Ansambel Gamsi: na Glavn«jJ trgu v Kranju v soboto, avgusta, ob 20. uri. Ansambel Encijan: v Petell'ern avgusta na Bohinjskem veC^j pod Skalco ob 20. uri; Pr v Prešernovim spomenikc-n"^ Kranju v soboto, 3. avgusta^ 20. uri. i B M Si i Id ■ni ÍJMGLASOTllMMGLAS Če ste v začetku julija morda spregledali povabilo za sodelovanja Skupaj raziskujemo gorenjske rodove Brez dvoma velja: prvič: raziskovanje Zgodovine družinskih prednikov je vse bolj in bolj priljubljeno; drugič: na Gorenjskem je sedel Slovenskega rodo-slovnega društva in Peter Hawlina iz Škofje Loke je njegov predsednik; tretjič: Gorenjski glas je marca pripravil zelo odmevno Glasovo prejo "Rod - rodovi -rodoslovje"; četrtič: v začetku tega meseca smo z reportažo o družinskem srečanju Buhovih rodov iz Stirpnika začeli ciklus zapisov o gorenjskih rodovih; petič: ob zapisu s srečanja v Stirpniku smo že objavili tudi povabilo za sodelovanje, ki ga tokrat ponavljamo. Vabimo namreč vse, ki raziskujete zgodovino vaših prednikov, da sodelujete. Pošljite nam članek o življenju Vašega rodu, o značilnostih tn posebnostih Vašega družinskega drevesa.... Opis naj obsega vsaj tri rodove, seveda pa bo najbolj zanimivo prebrati o posebnosti v razvoju vsaj treh rodov, o načinu življenja in o dejavnostih, s katerimi so se ukvarjali družinski predniki. Gorenjski glas bo v "Letopis Gorenjska 96/97", ki bo letošnji Pril°Jl\ od sredi decembra, objavil najboljšega u. prispevkov o gorenjskih rodovih; vS.l dva nagrajena prispevka pa bomo obj*v v rednih številkah časopisa. Najpomt^ nejše: pripravii bomo tudi srečanje rodo ^ nekako tako, kot so to storili pri Buhovif Stirpniku zadnjo junijsko soboto. Prispevki naj obsegajo vsaj 5 tipk**1, strani, a naj ne bodo daljši od 10 str** Za popestritev vaših družinskih raziSfjfc o Vašem rodu oziroma rodovih naj bi o ^ pismenemu prispevku priložene vslf^ priloge - na primer skica drullnsk*h drevesa, stare fotografije Iz albuma, 'P Prispevke sprejemamo do konca aV^fi\i Izbor bo opravila tričlanska kofflWfy pod vodstvom prof. Jožeta Dežntanth 6 je marca pripravil Glasovo prej0 ^ rodovih in rodoslovju na Gorenjske^ Slovenskem. (MM 8? Jot S 55 i* sr«' do l'ï o* do' ^l//í:o znižanje cen 7.A ČAS OLIMPIADE /\ ttV55cm,40prog.,TTX „ftflnftneiT N. hvperband 7£4oxxm 57.990,00 511 VIDEOREKORDER, 2 glavi %1 m m mT dalj.,vPS,hyperband 5l;3J^^0/■yvu'w;>,, HlH STOLP, radio, 2xkas. CD,dalj.,2x80W(PMPO) 77J334Í3DSÍT 55.990,00 SIT T R A. D E Trgovina in storitve d.o.o., Kidričeva 2, 4000 Kranj, tel.: 064/21 23 67,2111 42 DELOVNI ČAS od 9 do 12 ure in od 15 do 19 ure sobota od 9 do 12 ure 7V«AVDIO •VIDEO·HI-FI jj&LI OGLASI 223-444 Garati stroji An« Mali medicinska sestra - kozmetičarka Letence 4a g) 064/4€>-369j r^ASONIC TELEFONI, TELEFAXI, r E. SERVIS TELEFONSKIH «•NlÇE IN TELEFONSKE CÉN- tfTal GLASBILA O634-012 11798 J2&ITELYANNI d.o.o. - kompletna Ite * ' dwbava tak°i- Ne izgubl-jL.casa, pokličite zastopnika na ^2^2-256, 064/218-317 15141 vteno prodam 210 I ZAMRZO-49^0 SKRINJO Gorenje. « 328- Ns^^_24178 fijjS - Prešernova 5, Kranj: ROAD-lfr*l; avtoradio: 4x20 W = 22.290 16- 2vočnjkj: fl 10 cm = 2.590 SIT, fi * 6.090 SIT. 24278 ROLAND E - 86 s kovčkom, disketami, za 2.200 DEM. « 718-176, Matjaž 24508 Prodam KLAVIRSKO HARMONIKO Melodija, 96 basno.«41-937 24515 GR. MATERIAL Prodam suhe SMREKOVE PLOHE in deske, borove plohe ter nosilce za monta strope - ugodno. Hafner, Dorfarje 15. Žabnlca 24568 FAKSI - CENTRALE - MONTAŽA - SERVIS iftovejši model KX-F 700 BX7S Nnica-telefon-nož-glasovna pošta ATESTI 1 BREZPLAČEN KLIC tel.:080-1590 BREZPLAČNE INFORMACIJE ^ife— Ijtelefon trade Q. Ljubljanska 1A (za hotelom Jelen), tel.:222-150 feam št,ri taktno VRTNO KOSIL-^■^a 15.000 SIT, m 332-503 fefe P^am 4 KOLEKTORJE In 69q c" za sončno ogrevanje.©41 ___24508 rHototNl GREBEN s pogonom za 4!^aktor. « 51-087 24555 ELEKTRONSKI PISALNI ^324-? pla' za 18 000 SIT '£s"»«^l?5 24580 JnorojT ELEKTRIČNI BOJLER, 81, z sli^eS me5a,no P'P°- malo rabl- h^^Zr'210 24571 "»filo^^nieno CENTRIFUGO za • '«216-918 24577 Inštruiram angleščino za osnovne In srednje šole, tt 56-095_23104 Popravni Izpit - matura! Inštruiram mat., fiziko in elektrotehniko. «223-064 aH 421-831_mow Kupim KNJIGE za 1. letnik upravno administrativne Sole.«212-629 24527 Kupim KNJIGE za 1. letnik Zdravstvene šole, smer zdravstveni tehnik, tt 58-261 24601 KUPIM J^ENJSKA TELEVIZIJA ■E-TV Kranj »b Od 19.00 do 23.00 ur* "•<^»'|ah od 9.00 do 14.00 ur« N§80 ftt!S$ftLN0 SKRINJ0 ftr^^jT^^'027_24581 Pot ^eSSÏÍ" STR0J Goren'e-l»tLr*ber» U8iv- za 15 000 SIT, «sÇ325-ei8rnan,se0a popravi- A^JJ^---___,_245843 tt 4? &lezne konstrukcije, v. **5-291 id*M Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA ure, umetnlne.naklt, kovance, razglednice... Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, «221-037, ali «211-927, «47-534,_mi» LESPROMET ODKUPUJE LES na panju za takojšnje plačilo.«621-779 In 0609-635-074_ 24285 Kupim samohodni obračalnik v delovnem stanju. « 66-048 24505 Kupim MOTORNO BRIZGALKO od 100-350 I po ugodni ceni.«78-572 24511 AVTOMATIK APN 6 ali BT 50, dobro ohranjen KUPIM.«725-254 24574 ODKUPUJEMO hlodovino bora in smreke.«57-848_24808 Kupim KNJIGE za 1. letnik Gostinske šole, kuhar. «212-131 24648 LOKALI Prodamo: na glavni ulici v mestnem jedru Kranja prodamo več kot 1000 m2 poslovnega prostora. K3 KERN, 221-353, fax 221-785 14778 PRODAMO nov poslovno stanovanjski objekt na Bledu, objekt je grajen 1991, Ima 300 m2 površine, parcela 560 m2. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785_ i5eo7 ODDAMO v najem v bližini Kranja trgovino v obratovanju 100 m2 In bistro 50 m2. K 3 KERN, «221-353, fax 221 -785 1B4S8 Prodam OPREMO za TRGOVINO, posamično ali komplet.«685-256 24485 ODDAM DNEVNI BAR na Bledu, Riklijeva 5, ogled v torek od 16-20 h. Predplačilo 6000 DEM.«323-627 ODDAMO KRANJ restavracijo, pisarne 3 etaže, 685 m2 uporabnih površin, skladišče 135 m2, parkirišče, možnost delnega odkupa ali najema. DOM NEPREMICINE, Kor-oška c. 16, Kranj, 22-33-00 24632 Prodamo v šk. Loki 43 m2 LOKALA na gl. ulici, od tega 25 m2 neto površine, cena je 63 000 DEM. K3 KERN d.o.o., »221-353 In fax 221- 785_23478 V Šk. Loki oddamo SKLADIŠČE ter ŽIVILSKO TRGOVINO v delovanju v najem. PRODAMO pa poslovni prostor na mestnem trgu in prodamo 2 stanovanjski hiši v sk. Loki. «623-117 PIA NEPREMIČNINE 24346 ODDAMO v Kranju 60 m2 v centru mesta. K3 KERN d.o.o., «221-353 In fax 221-785 24457 TRENCA Savska cesta 34 4000 KRANJ ODDAJA vStražišču, Gasilska ulica 5, prostore v I. nadstropju urejene poslovne stavbe, s samostojnim vhodom, centralnim ogrevanjem in parkiriščem. Velikost cca. 10 m2 od tega 5 pisarn, dodatni spremljevalni prostori: sanitarije, garderoba in arhiv v izmeri 50 m2 pa so že vključeni v ceno najemnine, če bodo prostori v celoti oddani v najem. Najemnina 10 DEM/m2 - mesečno. Interesente prosimo, da pošljejo pisne ponude na naslov: TRENCA, D.O.O., Savska cesta 34, 4000 KRANJ. Oddajamo poslovno skladiščno proizvodnje prostore. Informacije po telefonu: 064 634 500. ODDAMO KRANJ Planina za 10 let oddamo poslovno stavbo ob cesti, v Izgradnji 3 etaže po 120 m2, vlaganja se kompenzirajo z ugodno najemnino. KRANJ CENTER 40 m2 v priti, primerno za frizerski salon aH trgovski lokal, 1200 DEM. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, 22- 33-00 2*633 PRODAMO MEDVODE okolica: trgovsko poslovni center z več lokali In velikim parkiriščem, večjim stanovanjem in sobami za goste. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, 22-33-00 24634 V centru Tržiča prodamo delavnico cca 300 m2 primerno za različne dejavnosti, poslovne prostore 22 m2 primerne za pisarniško dejavnost In oddamo več pisarniških prostorov. B.A.V.,d.o.o., Koroška c. 5, Tržič, 52- 233_24711 Oddamo v centru mesta 60 m2 poslovnega prostora, odkup inventarja 30.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785 24719 KOLESA Prodam APN 6, letnik 1991 za 650 DEM. «620-805_24640 OBVESTILA Društvo upokojencev Predoslje oraganlzira v četrtek 8 avgusta IZLET NA MORJE (Rakov Skocjan, Socerb, Hrastovlje in kopanje v Strunjanu). Prijave do 2. avgusta pri poverjenikih ali predsednici DU Predoslje. 24402 Gostilna Na Sedlu v čebuljah obvešča cenjene goste, da bo zaradi dopusta zaprta od 1-22. avgusta. 24572 ^m0lÍïoK4??/DX2 66,8 MB. A^i^MB. «631-504 24636 ^'^ždnn* (hobi) 260 "gt^J^o Prodam. »332-601 ÍS?oPS^' STROJ, obnovljen z " ' Prodam. »332-350, 325- iirg: ICEI 'M m OÚBHE 6LM6ÏM OBLAČILA PARIS - Prešernova 5, Kranj: MUSTANG jeans, DIESEL, GAS, BLEIFREI, NAF-NAFI_24278 PARIS - Prešernova 5, Kranj: RUSSELL ATHLETIC - majice, kr. hlače, trenirke, itd... 24280 PARIS - Prešernova 5, Kranj: Jeans hlače od 3.990 SIT, ČRTASTE ŽE ZA 4.490 SIT._24281 OTR. OPREMA Prodam OPREMO ZA DO-JENČKA.»47-334_24520 Prodam otroško POSTELJICO z jogijem stajico in prtljažnik za Jugo-ta. »82-056 24644 OSTALO LESTVE Iz lesa vseh vrst in dolžin dobite. Zbilje 22, »061/611-078 22255_ Prodam bukova In mešana drva, z dostavo. » 685-518 24551 Izposodite si video kamero Sony, uporaba enostavna, posnetki odlični. »222-055 24672 PRIDELKI Prodamo CVETJE GLADIOL raznih barv.»43-016, Luže 22A 24483 Prodam domačo, dolgo semensko repo. Vrtna cot 3. Voqlle 24700 PREKLIC PREKLICI Podpisani Jensterle Vinko izjavljam, da so besede, ki sem jih govoril o Danilu Ambrožiču NERESNIČNE In se opravičujem. Jensterle VlnkO 24721 POSESTI Prodamo pri Medvodah (Senica) nov enonadstropen prizidek 7,00x9,50 m, cena 130.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785_um Prodamo v Vodicah enonadstropno hišo, parcela je 500 m2, možno je dokupiti še 500 m2. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785_utm Prodamo v Strahinju pritličje hiše (90m2) s kletjo, ločen objekt za Žaražo, samostojen vhod, parcela 36 m2, svojo kotlovnico, cena 98000 DEM. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785 14771 V Belci pri Mojstrani prodamo zazidljivo parcelo 1700 m2, v dupljah prodamo zazidljivo parcelo 1130 m2, lokacijska dokumentacija Je zaprošena, cena 70 DEM/m2. K 3 KERN, «221-353, fax 221-785 14781 Mlaka prodamo zazidljivo parcelo 1060 m2, v Tržiču prodamo zazidljivo parcelo 1400 m2 za 70 000 DEM. K3 KERN, 221-353, fax 221-785 14784 Nad Tržičem (pod Dobrčo): prodamo čebelnjak z dokumentacijo in 1400 m2 parcelo. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785_14787 Duplje prodamo brunarico 4x5 m, ni dokumentacije, parcela 530 m2, cena 27.000 DEM. K 3 KERN,«221-353, fax 221-785 14788 KMETIJSKE POVRŠINE: Gozd Martuljek prodamo GOZD 1,5 ha in 41 a travnika. K 3 KERN, 221-353, fax 221785_15810 PRODAMO v Dupljah HIŠO v 3. gradb. fazi, 15 X 15 m, parcela 870 m2. primerna za poslovno dejavnost. K3 KERN D.O.O.. «221-353, fax 221-785_18660 PRODAMO Bled - poslovno -stanovanjsko HIŠO na parceli 1200 m2, cena 330 000 DEM. K3 KERN d.o.o.. «221-353 in fax 221-785 RADIO 104.5 />fl/| 105.9 107.5 l/M lil/ 107.5 91.2 OGNJIŠČE tal. 152 II 26 f«. 152-13-62 Senično - prodamo ZAZIDLJIVO PARCELO 1575 m2 po 50 DEM/m2, Podljubelj zazidljivo parcelo 584 m2, cena 35 000 DEM. K3 KERN d.o.o., «221 -353 in fax 221 -785 18567 Podljubelj - prodamo BRUNARICO 5 X 7 m z ločenim garažnim objektom, Bare ela 1400 m2, cena 150 000 EM. K3 KERN d.o.o., «221-353 In fax 221-785 18568 Oddamo v najem v Kranju, 130 m2 v pritličju, za pisarne aH mirno obrt, cena 1300 DEM/m2. K3 KERN d.o.o., «221-353 in fax 221-785 Prodamo v Hotemažah starejšo stanovnajsko hišo 14 x 9 m, parcela 700 m2, cena 145.000 DEM, v Cerkljah prodamo novo HIŠO, cena 250 000 DEM. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785_21648 Prodamo v Britofu na parceli 900 m2 hišo 9x9 m In poleg nje samostojno delavnico v IV. gr. fazi ob glavni prometni cesti, cena 330.000 DEM. K3 KERN, 221-353, fax 221-785 22645_ Prodamo v »Britofu polovico HIŠE -dvojček, parcela 300 m2, na Miljah poslovni objekt (trgovina in skladišče), parcela je 1000 m2, cena 150 000 DEM. K3 KERN d.o.o., «221 -353 in fax 221-785 23470 V Šenčurju prodamo HIŠO v 4. gradb. fazi, cena 165 000 DEM, Drulovka VRSTNA HIŠA v 4. gradb. fazi, cena 165 000 DEM. K3 KERN D.O.O.,«221-353 In fax 221-785 Prodamo v Cegelnlcl 3/4 hiše, ločena je garaža, drvarnica, samostojen vhod, parcela 600 m2, cena 122 000 DEM. K3 KERN d.o.o., «221-353 In fax 221 -785 23473 Prodamo v Domžalah NEDOKONČANO HIŠO v sredini Domžal. K3 KERN d.o.o., «221-353 in fax 221- 785 23474 Prodamo na Drulovki končano atrijsko HIŠO, 400 m2 sveta, delavnice aH pisarne v kleti, zgoraj stanovanje, tudi možno izdelati dva stanovanja. K3 KERN d.o.o., «221-353 in fax 221-785_23475 Prodamo v Tržiču novejšo HIŠO, 3 etaže po 102 m2, parcela 700 m2, cena 300 000 DEM. K3 KERN d.o.o., «221-353 in fax 221-785 23477 Oddamo v najem v bližini Bleda cca. 400 m2 proizvodno skladiščnih prostorov v dveh etažah, cena 7 DEM/ m2. K3 KERN d.o.o.. «221-353 in fax 221-785_aw UPNICA pri Kropi prodamo zazidljivo parcelo 1400 mz, cena je 70 000 DEM, v Žirivvnici prodamo zazidljivo parcelo 1011 m2, v delnem naklonu, cena 60 000 DEM. K3 KERN d.o.o., «221 -353 In fax 221-785 um Kamnik prodamo zazidljivo parcelo 1124 m2, cena 70 000 DEM, Gorenja vas Dolge njive prodamo zazidljivo parcelo 2000 m2, možno deliti na dve parceli, cena 20 DEM/m 2. . K3 KERN d.o.o., «221-353 in fax 221- 785 23482 Prodamo: v Kamniku nedokončane vrstne hiše. K3 KERN d.o.o., « 221-353 in fax. 221-785_238I8 Prodamo: Kranj (ožja okolica) : na prometni lokaciji z lastnimi parkirnimi prostori, prodamo novo podkleteno poslovno stanovanjsko hišo s trgovino in bistrojem v pritličju, 5 S stanovanje v nadstropju in neizdelanim podstrešjem, skupna uporabna površina 520 m2, zemljišča 1.150 m2. K3 KERN d.o.o., « 221-353 In faX. 221-785 23820 Hitro in po ugodni ceni popravimo ali montiramo okna, vrata, rolete, žaluzije, talne, stropne in stenske obloge. Najcenejša suha prenova oken! GAVRAN, d.o.o., tel./fax: 064/266-595 Železniki prodamo lepo urejen vikend, K3 KERN d.o.o., « 221-353 In fax. 221-785_23B22 NAKLO - prodamo samostojni spodnji del večje hiše, garaža, tel, tarcela 570 m2, takoj vseljivo, ugodno. POSING d.o.o., 224-210, 222- 076_24071 DRULOVKA - takoj prodamo novejšo atrijsko hišo, cena po dogovoru. POSING d.o.o., 224-210, 222-076 24072_ KRANJ - CENTER oddamo poslovni prostor, 60 m2, ugodno. POSING d.o.o.. 224-210, 222-076 24073 Prodamo v Šenčurju HIŠO v gradnji, blejski jurček, okna in vrata vgrajena, grobe instalacije in elektrika, telefon, cena 220 000 DEM. K3 KERN d.o.o., «221 -353 in fax 221 -785 24oee Starejšo HIŠO oddam v najem za obrt. Bašelj 16, Preddvor 24314 BLED - Zasip, Izredno lepa, novejša stanovanjska hiša na odlični sončni lokaciji, 270 m2 stanovanjske površine In 1.200 m2 zemljišča, takoj vseljlva. ICena 440.000 DEM. MAK-LER BLED 76-461, 77-026 24318 BLED - Dobe, stanovanjska hiše, del dvojčka, 260 m2 stanovanjske površine in 500 m2 zemljišča, zelo ugodno 297.000 DEMI MAKLER BLED « 76-461, 77-026 24320 BOHINJ - RIBČEV LAZ, Izredna lokacija, blizu jezera, 1.200 m2 zemljišča in 80 m2stanovanjske Gvršlne, vikend hiša lal stanovanjs-hiša za večjo družino. Cena po dogovoru. MAKLER BLED « 76-461, 77-026 24321 RADOVLJICA - gradimo nove stanovanjske enote v dvojčkoh, vsaka enota ima 200 m2 stanovanjske površine In 550 m2 zemljišča, Gradnja do III. gradbene faze. Gradnja bo zaključena novembra letos. Cene od 150.000 DEM do 160.000 DEM. MAKLER BLED « 76-461, 77-026 24322_ Prodam ZEMLJIŠČE primerno za vtrnarijo. Naslov v oglasnem oddelku. 24348 V najem oddam kmetijo s hišo za 20 000 ŠIT mesečno.«78-572 24513 Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO v Britofu, 649 m2. «241-127, Predoslje 132 24521 Oddam GARAŽO v Vrečkovi ulici; 100 DEM/mes. - 1 letno predplači-lo.«327-896 24548 STANOVANJSKA HIŠA V S7 RAŽISCU PRI KRANJU UGODNA PRILOŽNOST ZA PODJETNIKA ALI TRGOVCA V SREDIŠČU NASELJA STRAŽIŠČE PRODAMO ZELO VELIKO STANOVANJSKO HIŠO, KI OBSEGA KLET, PRITLIČJE. I. NADSTORPJE IN II. NADSTROPJE - VSAKA ETAŽA MER1100 M2, PRITLIČJE JE IDEALNO ZA POSLOVNO AU TRGOVSKO DEJAVNOST. CENA 410.000 DEM - MOŽEN DOGOVOR OKROG PLAČILA MAKLER BLED Tel.: 76-461. 77-026 KUPUJEMO-PRODJAMO, NAJEMAMO - ODDAJAMO STANOVANJA HIŠE. POSLOVNE PROSTORE IN PARCELE. DOM NEPREMICINE, Koroška c. 16, Kranj, «22-33-00 24620 PRODAMO: Bled visoko priti, hišo na parceli 900 m2, 330 m2 uporabne površine, cena in način plačila po dogovoru. DOM NEPREMICINE, Koroška c. 16, Kranj, 22-33-00 24626 KRANJ Stražišče, manjšo hišo z vrtom prodamo ali zamenjamo s hišo na deželi (20 km), SELŠKA DOLINA: bivalni vikend na parceli 900 m2, 105.000 DEM, POLJANSKA dolina: starejša hiša na parceli 900 m2, 110.000 DEM, PREDDVOR okolica : manjši vikend na parceli 350 m2, 77000 DEM, ŠENČUR okolica hišo v izgradnji, IV. faza, na aprcell 600 m2 •f 600 m2 zazidljive parcele. DOM NEPREMICINE, Koroška c. 16, Kranj, 22-33-00 24627 KUPIMO v okolici Kranja kupimo manjšo hišo ali bivalni vikend. DOM NEPREMICINE, Koroška c. 16. Kranj. 22-33-00_24628 PARCELE GRADBENE PRODAMO: SR.DOBRAVA nad Podnartom 500 m2, 25000 DEM; KRIŽE več sončnih parcel v hribu. 40 DEM/m2; ZVIRČE 852 m2 ob zelenm pasu, lokac. elòktrika+vqda na parceli, 60.000 DEM; SENIČNO 1575 m2, elek. na pare. 50 DEM/m2; Prebačevo: sončna parcela, 1000 m2, 60.000 DEM; pod DOBRČO zazidljivo parcelo z lepim razgledom, 1000 m2, 66000 DEM; BREZJE 2 ha travnika, gradbena parcela In gospodarsko poslopje, elektrika, voda, telefon na parceli + gr. dovoljenje; RADOVLJICA 678 m2 ob četi, komunalno opremljena, gradbeno dovoljenje urejeno, prispevki plačani, 90.000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, Koroš-ka c. 16. Kranj, 22-33-00 mm KUPIMO Kranj GRADBENO PAfti CELO od 500 do 1000 m2 in /ečje parcele za montažno gradn;p rta Gorenjskem. DOM NEPREMICINE, Koroška c. 16. Kranj, 22-33-00 tm Iščemo HIŠO v najem. Možen poznejši odkup.0214-747 24579 KUPIMO Kranj - Ljubljana sončno parcelo 1000 m2 ali več na lepi lokaciji za dobro plačilo. DOM NEPREMICINE, Koroška c. 16, Kranj, 22-33-00 24631 Prodam zemljo za rože in vrtove. Jezerska c. 88, 0242-686 24sm Prodamo več hiš v Kranju in okolici, bivalni vikend na Javorniškem rovtu in pod Krvavcem, vikend pod Dobrčo ter več parcel na Gorenjskem. Kupimo več hiš in vikendov različnih cenovnih razredov. B.A.V.,d.o.o., Koroška c. 5, Tržič, 52-233 247oe Prodamo BI. Dobrava obnovljeno dovstanovanjsko hišo, parcela 58/ rr>2, cena 17800 DEM. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785_24717 Prodamo Boh. Bistrica hišo dvojček, 160 m2 stan. površine, CK na premog, parcela 500 m2, cena 214000 DEM. K 3 KERN 221-353, fax 221-785 2471è Prodam stare SKRINJE, konjske komate, kolovrat ter razne druge starine ta50 826 24514 Prodam novo OSEBNO PRIKOLICO za 600 kg in KADI za nama-kanje.0422-439 24528 Prodam TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto. O 332-560 popoldan 24543 GAJBICE, okovane za krompir ali jabolka, prodam. Tupaliče 59 24556 KADI za namakanje sadja, prodam. Tupaliče 59 24557 Prodam zeleni topli pod za kuhinje, 4 m2, Reabit mreža za fasado -1 bala. 0 57-987 24562 Ugodno prodam STENSKE OBLOGE, lužen hrast.»242-06 5 24578 Prodam POLILUX iz sistema Vor-werk.«327-027 , 24580 Prodam AVTOSEDEŽ, tricikel, voziček, nahrbtnik za nošenje otro-ka.0327-027 24582 Obdelava mansarde, stenskih in stropnih oblog, predelnih sten z opažem in gipsom (Armstrong spuščeni strop). 049-416 17915 Rolete, žaluzije, lamelne plise zavese, markize ter harmonika vrata -izdelujmo, montiramo in popravljamo. 0213-218 18640 SERVIS gospodinjskih aparatov - če zamrzovalna skrinja pušča vodo pokličite 0332-053 _22138 PRALNI, pomivalni stroj, štedilnik popravimo hitro in strokovno. 0331- 450 22198 PRALNI STROJI, ŠTEDILNIKI, BOJ-LERJI, ELEKTRO IN VODOVODNE INSTALACIJE - popravila in montaža. 0325-815 22398 ASTROLOGIJA in VEDEŽEVANJA po telefonu ali osebno radio žiri 89,8, 91,2 in 96,4 Mhz STEREO RDS VSAK. PETEK. ZADETEK V PETEK od 1930 do 22. ure! PREROKOVAIÏJE Zaupen pogovor HFi z vedezevalko. mm A '•f. * 3m P0KÜCÍTE O9O 421 5 lil BOJLERJI, PIPE, VENTILI, KOTLIČKI - popravila in monta- ŠKOFJA LOKA prodamo vikend pod Lubnikom, POKLJUKA prodamo vikend brunarico, lokacijska dokumentacija urejena, parcela 700 m2, cena 56000 DEM. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785 24720 PRIREDITVE TRIO s frajtonarico vam igra na raznih zabavah.0731-208 23405 STAN. OPREMA Prodam malo rabljeno SEDEŽNO GARNITURO.0312-426 24494 Prodam dva FOTELJA, KAVČ in MIZICO (120 X 58 X 5O).0212-053, Zlato Polje 2 B 24535 Prodam ŠTEDILNIK Gorenje, star 2 leti. GARDEROBNO OMARO. 2 NOČNI OMARICI, hladilnik z z mrzo-valno skrinjo za 800 DEM.0741-237 24538 Ugodno prodam usnjeno kotno SEDEŽNO GARNITURO z latofleks ležiščem. 0 45-114 24565 Zelo ugodno prodam kopalniško pohištvo Marles. 0401-037 24646 DRUŽBA ZA GRADBENIŠTVO - dela notranje omete in fasade z lastnim odrom. Cene so zelo ugodne, o kvaliteti se boste sami prepričali. 0 736-327, od 19. do 21. ure 22626 Postavitev kmečkih peči, zidanih štedilnikov, kaminov, polaganje keramike - PEČARSTVO LUMPER 0 685-173 24558 Opravljam krovsko - kleparska dela, dimniške obrobe. 0 710-126 24559 Servis oljnih gorilnikov, avtomatike, sončnih bojlerjev, meritve, montaža -BEATS d.o.o., te., fax. 064/874-059 24581 Servis orodja Iskra, B&D, Bosch, AEG, Makita, Elu. Naklo, Pivka 20. 0 47-490 24589 Popravilo hladilne tehnike, previjanje rotorjev in elektromotorjev. Nkalo, Pivka 20. 0 47-490 24590 RTV - servis ŠINKOI Popravila TV Gorenje na vašem domu.0331 -199 Sprejmemo vsa zidarska dela. Delamo kvalitetno in poceni. 0211- 071 24622 Odprava celulita, ročna limfna drenaža, masaža, nega obraza, solar ij. 0741-321 24643 ŠPORT Prodam ROLERJE Roches, št. 39 in ščitnike za kolena ter zapestja.041 021 24523 POSLOVNI STIKI Prodam PODJETJE D.O.O. s kompletno registracijo. 0 620-211 24501 Ugodno AVTOMOBILSKI KREDITI na podlagi OD do 5 let. Ugodna obrestna mera. Pokliči 090-42-14 ali 900. PTT strošek 78 SIT/0.5 min24529 Ugodni GOTOVINSKI KREDITI na podlagi OD ali pokojnine. Hitra realizacija. Pokličite 090-42-14 ali 900. PTT strošek 78 SIT/0.5 min. 24530 POZNANSTVA 50 letna, na kmetiji živeča vdova išče moža.078-572 24512 astrologija, vedeževanje. 090 42 86 i RAZNO PRODAM Prodam 6 špirovcev 12x10 dolžine, 4 -8 mm in kavč. 0 731-549 24217 Mešana drva, ugodno prodam in jih dostavim. 0 45-329 24313 Leseno verando 7 x 4.5 m, prodam. 0 725-457 24600 Prodam mešana DRVA. Prezrenje 12 pri Podnartu, 0731-382 24«i (ALTER ŠPORT na Savi + piknik Inf.: * 064/730-508 mobitel 0609-641-169 MOSTNICA - Bohinj TRGOVINA PAPIRNICA MD7 Jaka Platiše 17 4000 KRANJ Trgovina MD7 Vam je pripravila UGODNO RAZPRODAJO vseh - Šolskih potrebščin - video igric - tetrisa - igrač - usnjene galanterije Popust znaša od 5 do 50% In volja do konca razprodajo zalogo. Trgovina je odprta od 15. -19. ure, sobota od 8. -12. ure. Vabi Vas trgovina in papirnica MD7. Ugodno prodam ADRIA bivalno prikolico, z vso opremo, 2500 DEM. 0403-076 24642 STORITVE SERVIS PEN: PRIDEMO TAKOJ! Popravilo pralnih, pomivalnih strojev, štedilnikov, sesalcev...0242-0372243 čistimo in pospravljamo STANOVANJA in POSLOVNE PROTORE. Zajamčena kvaliteta z ugodnimi plačilnimi pogoji. HRIBAR BLESK, 0331-431 in 0609-644-735 19758 Potrebujete nekoga, ki bi vam kvalitetno opravil VSA GRADBENA DELA, kot so fasade, ometi, adaptacije, obnova dimnikov, dela na grobo in fino ter ostalo. Kvaliteta zajamčena, cene ugodne. Pokličite na 0218-779 okoli 21. ure in dogovorili se bomo o vsem potrebnem. 21148 šivanje po naročilu in popravi la. O 326-839 _22811 Elektro instalacije na novih in starih objektih, priklop vseh električnih porabnikov in popravila avto elektrike. Opravimo hitro in kvalitet-no.0268-512 ali 0609-641-662 23146 Vodenje POSLOVNIH KNJIG za zasebnike in mala podjetja - kvalitetno. 0332-056 23400 PREROČIŠČE DELFI 090 4130 Dobavimo in montiramo rolete, ALU žaluzije, lamelne in plise zavese ter tende in markize. LEKERO d.o.o., C. na Rupo 45, Kranj - Kokrica, 0245-124 In 245-125 23454 RTV SERVIS PROTON TV, VIDEO, STOLP, CD, KAMERE in ostalo zabavno elektroniko kvalitetno in hitro popravimo. Bleiweisova 2, Kranj (zgradba kina Center). 0 222- 004_23565 TEKSTE vseh vrst, računalniška obdelava, kvaliteten izpis, administrativne storitve.... 0 AOP 631-522 24504 SERVIS TV-VIDEO-HI Fl NAPRAV vseh proizvajalcev na 0324-698 in bela tehnika na 331-301 od 9-17 h, Čujič Jože, Smledniška 80, Kranj IZŠEL JE NOV VEDEZ *0 111 KF ti£ ZANIMA , kVP/L SFM HOV VMDEZlj VEDEŽ - KER SLOVENIJA POTREBUJE DOBRO UGANKARSKO REVIJO STANOVANJA Prodamo v Kranju v mestnem jedru 35 m2 v pritličju hiše, primerno za poslovno dejavnost in 96 m2 v II. etaži, cena 93000 DEM. K 3 KERN.d.o.o., 221-353_imm Prodamo Jesenice 3 ss stanovanje, 102 m2, 1 garsonjera 17 m2 v privatni HIŠI, cena 70 000 DEM. K3 KERN d.o.o., 0221-353 in fax 221- 785 19571 Prodamo Kranj 4 sobno 97,70 m2 atrijsko stanovanje na Planini, krajna lega. K 3 KERN, 0221-353, fax 221 - 785 20962 Prodamo: Kamnik - Duplica 3 S, 67 m2, v 4. nadstropju (zadnje), K3 KERN d.o.o., 0 221-353 in fax. 221-785 23917 BEGUNJE - prodamo enosobno stanovanje, kompletno opremljeno, 46 m2, 70.000 DEM. POSING d.o.o., 224-210 24063 KAMNIK - prodamo enosobno stanovanje, 44 m2, nizek blok, 75.000 DEM. POSING d.o.o., 224-210, 222-076_24064 KRANJ - Planina III, prodamo enolnpolsobno stanovanje, 50 m2, komfortno, 85.000 DEM. POSING d.o.o., 224-210, 222-076 24065 TRŽIČ - prodamo dvosobno stanovanje z garažo, 44 m2, 70.000 DEM. POSING d.o.o., 224-210, 222-076 24066 KRANJ- prodamo dvosobno stanovanje 63 m2, takoj vseljivo, ugodno. POŠING d.o.o., 224-210, 222-076 24067 KRANJ - prodamo 2+2, 88,3 m2, dva balkona, vsi priključki, 135.000 DEM. POSING d.o.o., 224-210, 222- 076 24070 RADOVLJICA: trisobno stanovanje v izmeri 80 m2, v visokem pritličju, prodamo za 105.000 DEM, dvoinpolsobno stanovanje v izmeri 61 m2, II. nadstropje, prodamo za 87.000 DEM, dvosobno stavnovanje v izmeri 50 m2, v IV. nadstropju, prodamo za 73.000 DEM. MAKLER BLED 0 76-461, 77-026 24316 JESENICE: trisobno stanovanje v izmeri 78 m2, v I. nadstropju, novejše, takoj vseljivo, prodamo za 74.000 DEM, trisobno stanovanje, v izmeri 80 m2 v X. nadstropju, mirno stanovanje z lepim razgledom prodamo za 80.000 DEM, trisobno stanovanje v izmeri 63 m2, starejše, visoko pritličje, prodamo za 55.000 DEM. Dvoinpolsobno stanovanje v izmeri 67 m2, v II. nadstropju prodamo za 60.000 DEM. Enosobno stanovanje v izmeri 36 m2, II. nadstropje, prodamo za 41.000 DEM. VSELJIVO TAKOJ. MAKLER BLED 0 76-461,77-026 24317 STANOVANJA ODDAMO: Bled, dvosobno stanovanje v izmeri 55 m2, najemnina 450 DEM; Sp. Gorje, komfortno dvosobno stanovanje (polovica novejše hiše) v izmeri 75 m2, najemnina 500 DEM; Zapuže, dvosobno stanovanje(polovica stanovanjske hiše) v izmeri 65 m2, najemnina 500 DEM; okolica Radovljice, stanovanjska hiša, 200 m2, takoj vseljiva, najemnina 1.300 DEM. MAKLER BLED 0 76-461, 77-026 24318 V Šk. Loki prodamo 1 ss, 2 ss, 3 ss in 4 ss stanovanje.0623-117 PIA NEPREMIČNINE_24343 V Kranju prodamo GARSONJERO 1 ss, 2 ss, 3 ss in več 4 ss stano-vanj.0623-117 PIA NEPREMIČNINE V Želznikih prodamo 1 ss stanovanje ter končno vsrtno HIŠO, 4. gradbena končana. 0623-117 PIA NEPREMIČNINE_24345 Kranj - prodamo 2,5 ss stanovanje, 68 m2, komfortno, 95 000 DEM. POSING d.o.o., 0224-210 in 222- 076 24453 Prodamo Kranj 2 S + 2 K, 93 m2 na Planini v 2. nadstr. menjamo za 2 ss. K3 KERN d.o.o., 0221-353 in fax 221-785 24455 Prodamo Portorož (Lucija) - 2 ss v 5. nadstr., cena 110 000 DEM. K3 KERN d.o.o., 0221-353 in fax 221- 785 24456 Ugodno prodam opremljeno STANOVANJE na Bledu.078-572 24510 Na ugodni lokaciji v Kranju (ob avtobusni postaji) oddam v najem 2 ss stanovanje.0422-476 popoldan V hiši ODDAM sobo s souporabo kuhinje in kopalnice.048-621 24542 ODDAM SOBO - Kranj Zlato Polje 9, Ramšak. 24587 Radovljica - prodamo 2, 5 ss stanovanje, 64 m2, komfortno, 98 000 DEM. POSING d.o.o., 0224 210 in 222-076 Prodamo Kranj Planina I 1 ss/lll 45 m2, 65000 DEM, 1 ss. 44 m2/l. obnovljeno 70.000 DEM. DOM NEPREMICINE. Koroška c. 16, Kranj, 022-33-00 24621 Kupimo Kranj garsonjero do 45000 DEM, lahko brez CK. Brez provizije. DOM NEPREMICINE, Koroška c. 16, Kranj. 022-33-00 24623 Najajmemo: Kranj: mlada slovenska družina najame 1 ss do 300 DEM/ mes. DOM NEPREMICINE, Koroška c. 16, Kranj, 22-33-00 24824 ODDAMO: Kranj Zlato polje 2 ss, 50 m2, etažna CK, 450 DEM/mes, letno predplačilo, Zapuže pri Begunjah, 2 ss v hiši s pos. vhodom, 500 DEM/ mes, za par brez otrok. DOM NEPREMICINE, Koroška c. 16, Kranj, 22-33-00_24625 Iščem interesenta za najem podstrešnega stanovanja v Žireh (Slovenca). 0691-624_24652 KRANJ PLaNINA prodamo garsonjero 29 m2, z opremljeno kuhinjo, CK in v Tržiču 10 let staro 1 ss 45 m2. APRON 331-292, 331-366 24703 KOROŠKA C. 5 TRŽIČ Tel.: 064'52-233 POSREDU.IMO PRI PRODAJI. NAKUPU. MENJAVI. ODDAJI IN NAJEMU VSEH VRST NEPREMIČNIN. OPRAVLJAMO SODNE CENITVE IN STROKOVNO SVETOVANJE. Kranj, Zlato polje prodamo komfortno 3 ss 85 m2, obnovljeno z lastno CK, tel., visoko pritličje. APRON 331- 292 24704 RADOVLJICA Isospan prodamo komfortno 2 ss 50 m2 in boh. Bistrica obnovljeno 2 ss 60 m2, nižje nad. APRON 331-292, 331-366 24705 KUPIMO in najememo garsonjere, enosobno in manjše dvosobno stan. v Kranju, šk. Loki, Radovljici, Bledu. APRON 331 -292, 331 -366 247oa ODDAMO opremljeno gostilno v Tržiču 120 m2, v Kranju neopremljen lokal za trgovino 20 m2 in 50 m2, pisarne različnih velikosti. APRON 331-292, 331-366_24707 V Kranju prodamo 4 sobno man-sardno stanovanje, 2,5 sobno in 2 sobno stanovanje v Bistrici pri Tržiču 2 sobno, v Tržiču 3 sobno in več dvosobnih ter na Jesenicah več dvosobnih in enosobno stanovanje. B.A.V.,d.o.o., Koroška c. 5, Tržič, 52- 233 24709 V Kranju kupimo več eno, dvo in dvosobnih stanovanj z dvema kabinetoma, v Šk. Loki enosobno in dvo in pol sobno, v Tržiču, Radovljici in na Jesenicah kupimo več stanovanj različnih velikosti. B.AV.d.o.o., Koroška c. 5, Tržič, 52-233 24710 Prodam 1 ss na Planini II, 48 f» velik balkon, tpolovod, CK, tel., C*Z 72000 DEM. 0331-371. zvečer^ Prodamo Radovljica 3 ss 62 rnS* pritličju, cena 92000 DEM. K 3 KtH* 221-353, tel in fax 221 -785 Prodamo Radovljica 1,5 s v : nadstropju/zadnje, cena 80.", DEM. K 3 KERN, 221-353, fax 2*' 785 »* ___,___ Prodamo Begunje 2 ss 60 m2 pri Begunjah v pritličju hiše. K KERN, 221-353, fax 221-785 5*oi J'0rJ LASERSKI TISKALNA OKI 4VV 4strani/min( 600 dp 56.900 is* S' 24806 jn osta|a računalniška opr« i"? i4N trgovini MEGABIT na MOHORJEVEM KLANJI< Vodopivčeva 17, telefon 22** delovni čas: 9.00-13.00, 15.00-18.3» sobota 9.30-12.00 VOZILA Odkup, prodaja in prepis .v°z"$j(.| tf1 avtosejem, v bivši vojašnici * w Loki, vsako soboto od 8-12. ylfi; 634-148 in mobitel. 0609/632-^ Adrija Avto Škofja Loka. ^0^\ LADA SAMARA RIVA. karajjj kupim. Takojšnje plačilo, moj F"^ 0061/1263-400. 0609/614-48^ WV HROŠČ 1200, 1.74, "il ugodno.0695-031, Darja FIAT 125 P, letnik 1980, b^nfí neregistriran, prodam za 200 ^ 0 622-480__^J*^ Prodam ALFO 75 1.6, letnik & 327-553 Prodam YUGO 45. letnik 1909^ 312-174 ..----Zftffi Prodam R 4, I.86 in ••88,dog0' ohranjena, cena po jn voru.0323-689 po 15 h GOLF GTI 1.8, 16 V, letnik jjgfj dodatno opremo, prodam. 91 ^ Prodam GOLF JXD, letnik 19»7/^ šibedah, za 7.800 DEM. 0 7i . 24254 ^^^r Prodam FIAT RITMO DL, I-84. d 1996 18 "Ž cer» -a 24/11 !j*k, 30. julija 1996 ZAHVALE 27. STRAN • GORENJSKI GLAS tS^am ŠKODO FORMAN, letnik Ç1' registrirano celo leto. 0 621- S>__ 24500 ï^rn GOLF, letnik 1981, registrir-M111/96, cena 1.500 DEM. 0 VJJJ»___24502 ÍS>rn PEUGEOT 205, letnik 1984, 5g^"ran do 6/97, modre barve. 0 «S^5___24506 ifjjdam OPEL OLYMPIA, letnik 1 V5-000 km, reg. do 3/97. 0 2?7 24507 Ste R 4 GTL, i*&327-005 ■86, rdeče 24517 m OPEL ASCONO, *k, Sv. Lenart 3, Cerklje 1.77. 24526 mobitel PE. KRANJ BEŽKOVA VILA ^OVA TEL ŠT. 360-800 Ijt^rn FIAT PUNTO 75 SX. črn, S^frdo 7/97.056-098 24546 60, I.90, bel, ca, reg. do 5/97.1 aražiran, lita Í223-160 C*rn MINI, reg. do 4/97, in MINI, vggWran. 0 738-261 24554 fearri z YUGO 1.1 GX, letnik ta ; lepo ohranjena, cena po P KI III \l 3___ S8tA*U Leone 1.8 GL, 4 pogon, 4 V*aravan, letnik 12/1986. 0 721- g**f2S5R 2,500 DEM„S .30 ^1 ^^Oru, p 874-220 kfci prodam FORD ESCORT, jj£JQ74, neregistriran. 0 723-229 ffearn GOLF JETTO, 1.86, reg. do ?r- dobro ohranjeno.0224-591 }>Hm JETTO, I.88, reg. do maja B !Da Po dogovoru.0223-411 <^22-868 pop. _24570 ^°45,1.88, reg. do 10/96.0715- 24575 SERVIS ,. AVTOMOBILSKIH 'ŽPUŠNIH CEVI ASCONA 1.6, letnik 1985, garažiran, prodam oz. menjam za manjši avto, lahko z doplačilom. 0 806-51724595 Prodam YUGO 45, letnik 1989, cena 2.300 DEM. 0 421-821_24596 AVTOINTEX proda več vozil: YUGO 45, letnik 1989, Z 101, letnik 1981, letnik 1987, Z 128, letnik 1989, ALFA ROMEO 33, 1.5, letnik 1985, GOLFI, letnik 1981, 1982, 1986, 1988, R 5 TS, letnik 1982, AX, letnik 1990, 1995, SUBARU LEONE 4 WD, letnik 1990, CORRADO G 60, letnik 1989, VISA, letnik 1985, R 5 EXPRESS, letnik 1986, ASTRA, letnik 1992, ODKUP vozil LADA od letnika 1980 • 1992, vozila za na odpad, možna menjava staro za staro, nakup na kredit, prepis vozli. 0 224-029 24602 Prodam JUGO 45 KORAL, I.89 in 4 AL. PLATIŠČA z gumami 155/13-70, reg. do 15.3.97.052-072 24604 Prodam R 4 GTL, 1.12/87, 67 000 km, lepo ohranjen.0801-435 po 18. Uri 24607 Prodam dobro ohranjen JUGO 45 A, I.86, reg. do 24.6.97.0738-859, 710-582 zjutraj, zvečer 24510 Prodam ŠKODO FAVORIT XL, 1.93.0861-454_24611 Prodam VW PASSAT GL diesel, 1.81, reg. do 7/97, zelena tablica, 1200 DEM.0634-090_24614 Prodam VW HROŠČ 1200, letnik 1974, rdeče barve. 0 312-174 24615 Prodam LADO SAMARO 1300, letnik 1993. 0621-386_24617 Prodam JUGO KORAL 45, letnik 1990, rdeče barve. 053-769 24618 HYUNDAI PONY 1.5 LSI, letnik 1993, R CLIO 1.4 RT, I. 94, Z 128, 1.89, prodamo. HUNDAI SALON JAVORNIK, J. Finžgarja 5 Jesenice, 083-389, od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure 246is Z 101, I. 87, reg. do maja 97, bele barve, 1600 DEM. 053-537 24635 Prodam PEUGEOT 104 GL, I. 82, rdeč, generalno obnovljen motor, 1000 DEM. 0720-052 24647 Prodam GOLF I. popoldan 1981. f 50-274, 24649 ..5/''! 55* ant še ni pri fejst punci spal". J pOKUC (smer in stopnja Izobrazbe) STAROST: 10 PODROČJE DELA:.............................................................. 5***..................................................................................... Q0f^cni .Podatki, ki ne bodo objavljeni, IN DOVOLJUJEM, da ^jSK| QLAS SP0R0CA zainteresiranim podjetjem: > **.MEK:.................................................................................. jih TELEFON: iSSf '^POLNITE S TISKANIMI ČRKAMI in pošljite na: ■fc^JSKI Qla« Zoisova 1, 4000 KRANJ. _ OJ&tJO Sjja Ja)cl - Podjetja in podjetniki: vsi podatki in Informacije o iskalcih aSijarn« na razpolago. Pokličite Gorenjski glas: 064/223-444. hT^ria ... Podatke o iskalcih zaposlitve - naveden je poklic in dodatna Vsod r^0,800')«^ ali stopnja izobrazbe. Za potrebe delodajalcev je % Uj)r> Iavt>dena šifra, pod katero imamo evidentirane tiste, ki si iščejo delo. S: ·VSvHhnÍk * V- »topni«, 60/582; • kovinar rtroinik - obd. kovin, 60/ SNniCC?LVOInik IV-V 60/584; • trgovka živil, 4. st, 60/585; • m. i »onfekcionar,60/586;•trgovka,60/587;•trgovskiposlovodja,60/ toSk« ^""^-komercialni tehnik, 60/589; • skralSanli P'ogram foli • kuhïS' ta rt">kovni izpit za zlatarja, 60/590; • kuhar, IV. rt., 60/ 2 S93; %™c?' «ortiiMka šoli, 60/592; • živilfki delavec v slaščičarstvu, ^on^^k" - smer točaj, 60/594; • ekonomski tehnik 60/595; • íjjgj* C *^^»-Vr.*^» «àS»; • rtrojni Idjučavničar, 60/597; • «rednji 0)6,8 s0VaCm*JP°dJ««a In podjetniki: vsi podatki In informacije o iskalcih v^/am na razpolago. Pokličite Gorenjski glas: 064/223-444. AVTO za vsak okus in žep dobite v AVTO LESCE 719-118_24657 APPLAUSE 1.6 16 V, letnik 1990, 9900 DEM. AVTO LESCE 719-118 24658 BMW 316 I. 88, 9800 DEM. AVTO LESCE 719-118_24659 ESCORT 1.8 16, GHIA, I. 93, bel. AVTO LESCE 719-118_24660 Prodaja, prepisi, krediti. AVTO LESCE 719-118_24661 Ponedeljek - petek 9-19. ure, sobota 9-12. ure. OBIŠČITE NAS! AVTO LESCE 719-118 24662 ALFA 75 1.6, letnik 1986, 6900 DEM. WTO LESCE 719-118_24664 GOLF JGL, letnik 1981, bel, 1800 DEM. AVTO LESCE 719-118 24665 Z 101 I. 84, bel, 700 DEM. AVTO LESCE, 719-118_24666 ALFA 22 1.5,1. 86. rdeča, 4600 DEM. AVTO LESCE 719-118_24667 JUGO 45, I. 89, reg. 6/97, 2000 DEM. AVTO LESCE, 719-118 24668 JUGO 55, I. 89, reg. 3/97, 1000 DEM. AVTO LESCE 719-118 24669 PATROL 2.8 TD, I. 90, klima, SV, 24900 DEM. AVTO LESCE 719-118 24670 KADETT 1.38, lim., letnik 1986, ohranjen, 7000 DEM. AVTO LESCE 719-118_24671 GOLF JXD, I. 86, rdeč, 6300 DEM. AVTO LESCE, 719-118_24673 R 5 letnik 1990, odlično ohranjen, registriran do 2/97, bele barve, zelo ugodno, prodam. 0218-938 24674 GOLF JX.I. 87/88, moder, 6200 DEM. AVTO LESCE 719-118 24675 R 4 GTL. I. 90. rumena. 3400 DEM. AVTO LESCE 719-118_24676 AX 11 TRE. I. 88, srebrn, 5700 DEM. AVTO LESCE 719-118_24677 R 5 CAMPUS, I. 91, rdeča, 5 v, 7400 DEM. AVTO LESCE 7 1 9-118 24676 UNO 75, I. 88, moder, 7000 DEM. AVTO LESCE 71 9-118 24679 CTGfïNTfm ■ Cj BratovPraprotnik 10, NAKLO Teiyfax:064/47-035 PRODAJA . '-^s vfc>': IN MONTAŽA N. ;*^43S* IZPUSNIH SISTEMOV R 9 GTL, 1.87, bela, ohr., 6200 DEM. AVTO LESCE 719-118_24680 TAVRIA I. 92, 1900 DEM. AVTO LESCE 719-118_ 24681 Z 101 SKALA, I. 90, modra, 2300 DEM. AVTO LESCE 719-118 24682 AUDI 80 1.8 S, črn, I.89,13800 DEM. AVTO LESCE 719-118_24683 Prodam DIANO, dobro ohranjeno, cena po dogovoru. Hrastje 37 24684 LE BARON 25, I.92, 14500 DEM. AVTO LESCE 719-118_24685 GOLF II, I. 85. črn, 5700 DEM. AVTO LESCE 719-118_24686 TIPO 2.0 I 16 V, I. 93, 15800 DEM. AVTO LESCE 719-118_24687 VECTRA 1.6 I, I. 92/93, ABS, 17500 DEM. AVTO LESCE 719-118 24688 ESCORT 1.6 I Boston, I. 93, 18900 DEM. AVTO LESCE 719-118 24689 AUDI 80 1.9 TDI, I. 94, oprema 29800 DEM. AVTO LESCE 719-118 24690__ CLIO 1.4 RT, I. 90, 10700 DEM. AVTO LESCE 719-118_24691 ASTRA 1.6 I GTčrna, I. 92, 16900 DEM. AVTO LESCE 719-118 24692 DAIHATSU CHARADE 1.0, I. 90, 6900 DEM. AVTO LESCE 719-118 24693 PEUGEOT 605 3.0 V 6, letnik 90, 19800 DEM. AVTO LESCE 719-118 24694 FIAT X 1/9 bertone. I. 79, 6500 DEM. AVTO LESCE 719-118_24695 KABRIOLET za vroče dni 6500 DEM. AVTO LESCE 719-118_24696 ZAPOSLITVE DEKLE ali FANTA, prijetnega značaja, redno ali honorarno zaposlimo v bistroju v Kranju. « 222-430 Nudim, dobro plačano DELO V OKREPČEVALNICI.043-583 23596 ODLIČEN ZASLUŽEK VAM OMOGOČA USPEŠNA PRODAJNA SKUPINA ZALOŽBE MK. PRIDRUŽITE SE NAM. PRODAJA VELIKIH KNJIŽNIH USPEŠNIC (VELIKA ILUSTRIRANA OTROŠKA ENCIKLOPEDIJA, OTROŠKA ANGLEŠČINA. BUIŽNI-CA DO MATEMATIKE. TURISTIČNI VODNIK SLOVENIJE). BOSTE LAHKO TUDI VI DOBRO ZASLUZILI. ZAGOTAVLJAMO VAM TEDENSKA IZPLAČILA IN MOŽNOST REDNE ZAPOSLITVE. 0 064/634-064, 56-105.0609/637-492 24101 Izreden zaslužek - najbolje prodajan do sedaj pri DZS. 0 53-410 ali 0609/ 634-584 _22884 Iščemo AVKVIZITERJE za prodajo medicinskega aparata.055-446 in 802-274 22984, Mesarija Mlinaric želi zaposliti VEČ NOVIH MLADIH SODELAVCEV za pakiranje in prodajo mesnih izdelkov. Pogoj opravljena trgovska šola, poklic prodajalec. Poleg tega še vozniški izpit B kategorije za vožnjo z večjim kombljem. Interesenti naj se zglasijo osebno na sedežu podjetja v Lescah. 24209 Redno zaposlimo KV ali PU ZIDARJE ter nekvalificirane gradbene delavce. STRATOS Gradbeni inženiring d.o.o., 0736-435 po 18. UÏ24433 IŠČEMO VAJENCE GRADBENE STROKEI Če obiskujete šolo gradbenih strok in ste se pripravljeni izučiti za zidarja ali fasaderja z dodatno možnostjo zaposlitve med počitnicami, potem pošljite vlogo na SPEKTER d.o.o. Kranj, Škofjeloška 5, tel.: 22-33-99. ZIDARJI - priučeni ZIDARJI - GRADBENE SKUPINE! Nudimo vam delo pri novogradnji in adaptacijah na območju Gorenjske in Ljubljane. Prijave in informacije SPEKTER d.o.o. Kranj, Škofjeloška 5, tel.:22-3-99. Iščemo monterja sejemskih konstrukcij na terenu. 0 0609/624-804 24594 Zaposlimo ŠIVILJO s prakso. Pismene prošnje pošljite na Krim d.o.o., Visoko 130, 4212 Visoko 24599 Perspektivno delo z možnostjo napredovanja in dobrega zaslužka. 084-264 od 20. do 21.30 ure 24651 Zaposlimo NATAKARJA. 045-038 24702 ŽIVALI V redno delovno razmerje takoj sprejmem natakarja-ico in kuharja-ico. Informacije po tel.: 064/211-963 Zaposlimo več sposobnih in poštenih PRODAJALK za delo v živilskih trgovinah na območju Kranja in Radovljice.0223-360_24451 KUHAR In PIZZOPEK dobita honorarno zaposlitev v času Gorenjskega sejma od 8-18. avgusta. Dobro delo -dobro plačilo.0328-524 24518 DEKLE ali FANTA za strežbo v baru honorarno zaposlim.0323-187 24522 Zaposlimo več DEKLET za delo na Gorenjskem sejmu - gostinstvo - v avgustu. Informacije na 057-053 24533_ Gostilna Lakner vabi k sodelovanju KUHARJE, NATAKARJE, TOČAJKE in učence smer KUHAR - NATAKAR TOČAJ.0212-890 v četrtek in petek 1. In 2. avgusta med 9-12. uro 24547 Dijakinja Išče počitniško delo v Kranju ali šk. Loki. 0 64-461 24552 Bi radi redno zaposlitev. Za delo na terenu rabimo več potnikov. Ni prodaja. 0 874-220, v sredo po 10. Ull 24564 Prodam PRAŠIČE 20-40. Kurirska pot 11, Q242-672_22259 Prodam KRAVO simetalko v 8. mesecu brejostl. Doslovče 20, 0 802-668_24334 Prodam 5 TELIČKOV simentalcev od 10 dni do 3 mesecev. 0 49-172 24503_ Prodam 10 dni starega BIKCA simentalca. Voklo 44, Šenčur 2451è Prodam dve TELIČKA simentalca -bikca, stara 8 tednov.0310-358 24519__ Prodam 30 kg PUJSKE.0069-40- 238 24524 Prodam 25-30 kg težke PRAŠIČE in SVINJO.049-252_24531 Prodam 9 tednov starega TELETA bikca simentalca.0725-430, Kunšič, Grabče 10, Zg. Gorje 24537 Prodam KRAVO s teletom (1 .tele).066-134_24540 Prodam očiščene domače krmljene PURANE in PURICE.0713-002 24541 Prodam KRAVO, dobro mlekarico, v 9. mesecu petič brejo.057-37624545 Prodam TELIČKO simentalko, staro 1 teden. Sr. Bela 20, Preddvor 24567 Prodam TELETE simentalce, 120 kg.0736-448_ 24573 DVE MLADI KOZI - ugodno prodam. 0721-235 24583 Prodam BIKCA simentalca in teličko, staro 10 dni. 0 422-269_24597 Prodam visoko brejo PLEMENSKO TELICO, črno bele pasme, dva meseca brejo kravo, dve dva oz. tri mesece breji kravi lisaste (simen-talske) pasme - obe po tretjem teletu. Krave imajo rodovnik in so v AP kontroli. Janez Pogačar, Bohinjska bela 7. 0 720-063 24603 Prodam 10 dni starega BIKCA križanca.0802-044 24605 Prodam PUJSKE, stare 8 tednov in BIKCA, starega 5 dni.0620-582 24613 Prodam KRAVO simentalko. brejo 8 mesecev, AP kontrola. 0730-727 24616 Prodam PURANE za zakol, domača krma. 0715-720 24537 Dva meseca starega bikca sim., prodam. Letence 1, Golnik 24539 Prodam 3 tedne staro TELIČKO sim. 0422-020_24645 Prodam KRAVO in tri mesece staro telico simentalko. 078-755 24650 Ugodno prodam KOKOŠI in lepe petelinčke vrste Honex. 0632-109 Prodam SIMENTALCA starega 14 dni. 0738-327_24655 ODDAMO dva mlada mucka črnega in sivo pisanega. 058-191 24663 Prodam 10 dni starega BIKCA simentalca. 0720-203 24713 OSMRTNICA V 67. letu nas je zapustil naš ANTON PETROVČIČ st. iz Podbrezij 45 Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, 31. julija 1996, ob 16. uri izpred niše žalosti na podbreško pokopališče. VSI NJEGOVI Podbrezje, 30. julija 1996 ■rtlMittíí^Élr* V 52. letu starosti nas je zapustila naša draga mama in babica MARJETA REVEN rojena Tavčar Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem, sosedom, gospodu župniku, pevcem, še posebej pa doktor Perdanovi. VSI NJENI škofja Loka, Gorenja vas 1996 ZAHVALA V 72. letu starosti nas je zapustila naša draga žena, mami, stara mama, prababica, sestra, teta, svakinja in tašča ELIZABETA PAVLIC Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam izrekli sožalje, prinašali cvetje in sveče ter jo spremili na njeno zadnjo pot. Iskrena zahvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem iz Nakla in pogrebni službi. Vsem in vsakomur posebej hvala. Žalujoči mož Tone, hčeri Marjana in Betka z družinama Kranj, Podbrezje, Strahinj, 20. julija 1996 V SPOMIN Kako prazen je naš dom, ko oko zaman te išče, le delo tvojih rok za vedno nam ostaja. JANEZ ŽEZLINA 27.7.1995 - 27.7.1996 VSI TVOJI Struževo, 24. julija 1996 ZADNJA STRAN Razočarani obiskovalci in organizator v Avstriji Alpski kvintet ni smel čez mejo Predvčerajšnjim ljubitelji iz Avstrije in drugih dežel niso dočakali koncerta Alpskega kvinteta blizu Velikovca. Avstrijski mejni organi na Ljubelju ansamblu namreč niso dovolili mti vstopa v Avstrijo. - Zgornje Gorje, 30. julija • "Že leta in leta nastopamo po Avstriji, Italiji, Švici, Nemčiji, Franciji, prvič v 30 letih pa se nam je to nedeljo zgodilo, da so mejni organi na avstrijski strani Ljubelja od nas zahtevali delovno vizo. Seveda jim je nismo mogli pokazati, ker doslej le-te tudi nikdar nismo potrebovali. Mejnih organov nista prepričala niti pojasnilo, da prvič slišimo o tem, niti pogodba, letošnji koledar naših nastopov po Evropi, niti posredovanje avstrijskega organizatorja našega koncerta iz Griffna pri Velikovcu. Morali smo se vrniti nazaj." Tako nam je vodja ansambla Jože Antonič iz Zgornjih Gorij potrdil vest, ki jo je o razočaranih ljubiteljih Alpskega kvinteta, v Avstriji in v drugih državah v Evropi poznanega pod imenom Alpeno-berkrainer, objavil včerajšnji avstrijski Kleine Zeitung. Poleg domačinov in ljubiteljev Alpskega kvinteta iz Avstrije njihovega koncerta v nedeljo med 11. m 14. uro niso dočakali tudi številni turisti, ki so obiskali Griffen zraven Velikovca oziroma okolico ali so prišli na prireditev od drugod. Med njimi so bili na primer prvič tudi gostje iz Madžarske. Organizator koncerta je bilo, kot nam je povedal Jože Antonič, Športno društvo v Griffnu, ki je bilo tudi sicer zadolženo za ureditev vseh formalnosti in plačilo dajatev od prireditve za nastop Alpskega kvinteta. "Običajno člani ansambla potujemo čez mejo skozi predor Karavanke. Tokrat smo šli čez Ljubelj na naš koncert v Griffnu. Nastop imamo v letošnjem koledarju naših koncertov v različnih deželah, od organizatorja pa smo imeli tudi veljavno, že pred časom sklenjeno pogodbo. Nedvoumna so bila na meji tudi naša dokazila o formalnostih in dajatvah, ki jih je izpolnil avstrijski organizator našega koncerta. Vendar takšna ra- zlaga in dokazovanja na meji niso bila dovoli. Od nas so terjali edino veljavno delovno vizo. Ta pa je, če prav razumem, potrebna po novem, ko je Avstrija članica Evropske unije. Za to novost pa nismo vedeli in se seveda na meji tudi nismo pri pojasnjevanju prav nič razburjali. Pričakovali pa bi seveda, da bi nas na to novost morda vnaprej opozorili med zadnjim prehodom meje," je komentiral nedeljski ukrep na avstrijski strani vodja ansambla Jože Antonič. Če so bili člani ansambla Alpski kvintet v nedeljo pre-senečni nad prepovedjo prehoda čez mejo, pa so bili razočarani in hkrati precej nejevoljni organizatorji in obiskovalci ter turisti v Griffnu. To so nedvoumno povedali tudi piscu članka v Kleine Zeitung, iz katerega je razbrati, da ni ravno naklonjen takšnemu ukrepanju na avstrijski strani meje. Res pa je (menda), da po novem to sodi v pravila "obnašanja" podpisnic Shengenskega sporazuma. Le-tega pa je Avstrija podpisala po vstopu v Evropsko unijo. Je takšno novo ukrepanje na slovensko-avstrijski meji lahko poduk še komu? Alpski kvintet, v sosednjih državah zahodne Evrope poznan pod imenom Alpenoberkrainer, na primer prav gotovo ni edini slovenski ansambel, ki letos nastopa ali ima sklenjene pogodbe za nastope v tujini. Pa ne gre le za ansamble. Tudi sicer nas v državi Sloveniji še marsikaj čaka v zvezi z meddržavnimi odnosi in formalnostmi ob našem vstopanju v Evropsko unijo. Kar zadeva nastope Alpskega kvinteta v tujini oziroma onkraj meje v ?rihodnje, pa ansambel zdaj aka najprej ureditev vseh potrebnih oziroma zahtevanih pravil in formalnosti za nastope v tujini, pri čemer pa očitno ne manjka tudi birokratskih zaprek. • A. Žalar Živila o problematiki jezera Črnava Tudi preddvorsko jezero je javno dobro. ...in podjetje Živila ni moglo in ne more biti ne lastnik in ne upravljalec jezera. Naklo, 29. julija - O celotni zgodbi o jezeru Črnava se pojavlja tudi nakljan-sko podjetje Živila. Prav zato smo se o njihovih načrtih in pripravljenosti po sodelovanju pri sanaciji jezera Črnava Eogovorili s Petrom Zavrlom, pomočni-om direktorja družbe za področje blagovnega prometa in storitev. "Opustitev jezera je ne le za nas resnično skrajna varianta, naš morebitni prispevek za sanacijo jezu in ureditev jezera pa je }»ognjen z njegovim celovitim urejanem," je v pogovoru dejal Peter Zavrl. Jara kača opozarjanja na vse pomanjk-livosti jezera Črnava je letos očitno pokazala tudi svoj rep s sklepom o dovolitvi izvršbe izpraznitve jezera. Danes je gladina jezera približno pol metra nižja od nivoja, ki smo ga vajeni obiskovalci, kar po oceni zadostuje za zmanjšanje najhujše nevarnosti porušitve jezu. Ribe so pred slabim tednom že izselili iz jezera, voda za načetim jezom pa čaka dokončno odločitev - ali jezero ali park. Za podjetje Živila oziroma bolje rečeno njihov hotel Bor sta v skrajni sili sprejemljivi obe odločitvi. Zadnja zagotovo nekoliko manj, saj bi morebitno praznenje jezera prav tako zahtevalo Čiščenje jezerskega blata, pa odstranjevanje zapornic - skratka celostno urejanje okolja, ki bo le nekoliko 'cenejše kot sanacija jezera. Prva varianta je po mnenju Petra Zavrla zagotovo bolj sprejemljiva tako za Živila, hotel Bor kot tudi za kraj, saj bi se tako ohranilo tisto, kar skoraj trideset let v Preddvor privablja kar lepo množico obiskovalcev. Jezero je vendarle javno dobro, ki bi ga veljalo ohraniti. Njegova celostna ureditev pa bi iz vode lahko iztisnila še kakšen dodaten tolar. Vendar pa... ...seveda vse to zahteva celostno reševanje problema. Problem jezera Črnava ni samo načet jez, treba se je enkrat za vselej dokončno soočiti z ureditvijo (in preusmeritvijo) kanalizacije, s problemom nitratov in fekalij v vodi kot rezultatom intenzivnega kmetovanja, treba se je soočiti z rednimi čiščenji jezerskega blata... Z vsem tistim, za kar vsi pristojni vedo že lep čas, pa se s tem nikakor niso hoteli soočiti. Jezero je bilo po pripovedovanju Petra Zavrla grajeno na udarniški način brez pretirane strokovnosti. Celotnega problema se je potrebno lotiti celovito in seveda strokovno. Da temu doslej ni bilo tako, velja omeniti podatek, da je projektant pri izračunu napravil desetkratno napa-ko.Pri odločitvi "jezero da - jezero ne bi veljajo upoštevati tudi dejstvo, da je bilo vse do danes v jezero vloženega žej>recej denarja (tudi podjetja Živila). Tudi v našem časopisu smo pisali, da so Živila upravljalec jezera. Pa temu po njihovem mnenju ni tako. Jezero je v zemljiški knjigi definirano kot javno dobro. Tako po sedanji zakonodaji kot po tisti izpred slabih trideset let pa niti upravljalec niti lastnik javnega dobrega nikakor ni moglo biti podjetje Živila kot tudi ne njeni pravni predhodniki. Celoten projekt sanacije jezera mora voditi Občina Preddvor, ki naj bi bila v prihodnje tudi nosilec koncesije. Podjetje Živila Naklo je pripravljeno sodelovati samo pri skupno dogovorjeni z veljavnimi garancijami podprti celoviti sanaciji in to v delu, ki zadeva ureditev jezera ZA TURISTIČNE NAMENE. V ta sklop pa sodi čiščenje jezerske kotanje in pa ureditev objezerskih brežin. Ob tem pa velja omeniti, da so zato določili določene predpogoje, in sicer: ureditev oziroma izgradnjo kanalizacije naselja Nova vas, zahtevajo strokovno izdelavo use-dalnikov in ureditev hudourniške struge nad jezerom, zmanjšanje intenzivnega gnojenja v nasadih in travnikih ob jezerski kotanji in pa preprečitev donosa zemlje iz sadovnjakov. Živila vključitev v sanacijo pogojujejo z definiranjem upravljanja, koriščenjem jezera ter obrežnih površin in pa koriščenjem vodne energije v prihodnje, seveda skladno z zakonom. Ureditev jezu mora biti izvedena po skupno potrjenem projektu, ki ga morajo potrditi neodvisni strokovnjaki vo-darske stroke, prav tako pa mora biti opravljeno temeljito čiščenje in pa ureditev jezera. Živila Naklo pričakujejo predlog ureditve zgoraj navedenih odnosov v okviru predpogodbe. Pri sami sanaciji jezu, gradnji usedalnikov, in pa kanalizacije ne mislijo sodelovati, sprejemajo pa dejstvo in se strinjajo z občasnim čiščenjem jezerskega dna. Kakšen bo torej razplet zgodbe o Črnavi zaenkart ni še nič bolj jasno, kot je bilo minuli teden. Gotovo je le edinole: jezerska gladina je nižja za kake pol metra, v jezeru menda ni več niti ene ribe, jez pa še drži vodo. Za silo. Spodaj ?ač nekoliko pušča. Kakor pušča že en ep čas... • U. Špehar Pe G.G. Odbojka na mivki Na olimpijski igrah v Atlanti sta se predvčerajšnjih končala moški in lenski turnir v odbojki na mivki "Beach volley" je na letošnje olimpijske igre prvit uvrščena kot olimpijska športna disciplina in izjemen odziv občinstva potrjuje pravilnost odločitve MOK, da tudi popularni odbojki na mivki nameni mesto v Atlanti-Vse vstopnice za tekme obeh turnirjev, ienskega i*1 moškega, so bile razprodane, četudi so bile cene kar zasoljene: tja do desettisoč slovenskih tolarjev je bilo treba odšteti za vstopnico. Poleg Rlklijevih dnevov, ki so bili minuli vikend, J< bil letos poleti Bled doslej najbolj obiskan prav zaradi odbojke na mivki. Odbojkarski klub Bled je namreč pred dvema tednoma v Zakt pripravil tekmovanja v "beach volleyju" tn obiskovalcev se je kar trlo. Skoraj tako kot v Atlanti - blejski odboikarji so zraven pripravili dva odlična iura, zato je bil odziv še večji In za organizatorje sirom po Gorenjskem, ki iščejo turistične trine niše, kako še dodatno privabiti obtskO' valke in obiskovalce, bt bila odbojka na mivki prav* rešitev! Formulo, kako se naredi uspešno prireditev, pa poznajo v OK Bled Cerkljani prehiteli Kamničane Sidraž, 27. julija - V cekljanski občini so minuli vike" pozdravili kar dve novi pridobitvi. Na Pšati pri Cerkljah so slovesno mašo in blagoslovom ljubljanskega pomožnega šk0ly Jožefa Kvasa odprli obnovljeno podružnično cerkev »' Marije Magdalene. t-1' mši V Sidražu pa so s prav enakim veseljem odprli 700 metrov dol* t Jiuiaiu ua su a piav znanim v (.stajmu uupi 11 / w uiw»»; odsek asfaltirane ceste, ki se končuje na meji med pb^ina^ Cerklje in Kamnik. S to pridobitvijo je sedaj cesta Šenturs Gora - Sv. Lenart - Sidraž, v katero je občina v dveh ^ , investirala 12 milijonov tolarjev, gotova. Sedaj Sidra** pogrešajo le še cesto s kamniške strani, ki jo je župan.™ ^ Smolnikar obljubil že za letos, a je besedo držal le cerklj*11^ župan Franc Čebulj, ki je svoj del dolga, tj. asfaltirana cesta občinske meje, izpolnil. Mogoče so prav zato na občinski Ja domačini obesili napis "Sosedje pridite za nami". • S. Š«» *' Voda na Šobcu ni nevarna zdravju Kot že vrsto let doslej, je tudi objava rezultatov letošnjij* analiz kopalnih voda pred desetimi dnevi vzbudila * primeru Sobčevega bajerja kar nekaj reakcij. K vsefljj zapisanemu, da je namreč voda za kopanje v najuglednejšem kampu oporečna zaradi presežene vre J* nosti nitritov, kar je posledica tega, da kopalci prema10 stvf; ivili il<*] ski pravilnik je namjej edini, ki sploh predpisuje ugotavljanje te vrste onesnazf uporabljajo stranišča, naj na predlog Zavoda za zdravsty6 no varstvo Kranj, kjer so nam rezultate analiz predstav^ dodamo le to, da po njihovi oceni ta voda zdravja kopal^ nikakor ne ogroža. Prav slovenski edpisuje ugotavljal,^ lv ▼ & oiv -- . f nosti, poudarili pa smo, da je voda v dotoku v baj neoporečna. • š. Ž. VtS.KAKoJ« ZA V.tóWo 6ofr€0o KfcANJfeK' 6fli*ci Sr*o *wf*o Pftt-ft IVA PtoMoC"- AKCIJA TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ IN GORENJSKEGA GLASA Razveselite svoje bližnje kupon: KAMERA PRESENEČENJA Presenetiti želim: Ime in priimek: Naslov:................................................................................................................................... Predlagatelj: Ime in priimek:..................................................................................................... Naslov:............................................................ Kontaktni telefon:........................................... Opis presenečenja:.................................................................................................................. Kupone pošljite na naslova TELEVIZIJA TELE-TV Kranj, Nlkole Tesla 2, Kranj aH na GORENJSKI GLAS, 1, 4000 Kranj s pripisom KAMERA PRESENEČENJA. ____' ?ADip VSAK VEČER OD 19 VELIKO DOBRE GLASBE