Poštnina plačana v gotovini. fzhaja v pondeljok in petek. St>ine uKvsečno Din 7"~, <..; inozemstvo Din 20"—. :'<\\čun p:i poSino - čekovnem /.rtvodu St. 10.666. <^^^^KäKj(r^|J5rL}>Ks*^ ^«J"" "jcjjjj^^. i^ZSäk'Ä Cena 1 Din. Kedaiitt;|a in ucrava: Ceijc, Strossmayetjeva ulica 1. piitličje, oesno. Rokopisi se ne vračajo Oglasi po..tarifu. Telefon int. štcv.' 65. Predpisi giede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. — V tekstnem delu uvrščene notice s številkami so plačljive. Štev. 27. Celje, petek 3. aprila 1931. Leto XIII. Novi državni proračun Hnančni minister dr. Slanko Švr- ljuga je v pondeljek predložil Nj. Vel. kralju državni j>r«i'ačun za I. 1931./ 32. Proraeun splpšne državne adinini- sti-acijc znaša 8.522,359.292 Din, pro- račun državnih gospodarskih pod- jetij pa 4.087,944.022 Din, tako «la znaša skupni držnvni proračua 13.210,303.954 Din. Novi proračun je manjši od prejš- njega za 137,709.20(5 Din. Proračun za leto 1930./31. je namreč znašal 13.348 iviilijonov 13.100 Din. To znižanje od- pade deloma na splošno državno ad- niinistracijo, katere izdatki so zniža- ni za 12,202.2(51 Din, dočim je prora- čun državnih podjetij znižan za 125,50(5.945 Din. Izdatki in dohodki so določeni v cnaki višini. Doseženo je torcj popolno proračunsko ravuotežje kar je prva in najvažnej.ša. naloga pri sestavi proračuna. Znižanje izdatkov v primeri. z dosedanjiin proračunom kaže neomajen napor štedenja, ki jc bilo dosledno izvajano pri odmeri ^vžavnih i/datkov. To prizadcvanje vlade se kaže v polni Juči, če se upo- Steva, da so pri sostavi tega prora- čuna obstojali isti pogoji kakor pri sestavi proračuna za I. 1930./31., do- čim se obseg državnega aparata in njegovo potrebe niso znižale in so razen tega v tern proračunu predvi- deni gotovi izdatki, ki so bili v teku proraCunskega leta 1930.-31. odobre- ni kot izredni krediti. Razen popolnega ravnotežja mod izdatki in dohodki ter skrajne šted- njo v izdatkih je bilo omog-očeno tu- di šo veliko znižanje davonih hro- lijon prebivalstva. IZDATKI. Državna adminislracija. Vrhovna. državna administracija 259,910.427 dinarjev. Pokojnine 805,(5(52.878 Din, invalidske podpore 170,000.000 Din, skupaj 1.035,002.878 Din. Državni döl- govi 1.220,205.784 Din. Ministrstvo pravde 433,083.504 Din. Ministrstvo prosvete 895,077.370 Din. Zunanje za- Ueve 150,015.020 Din. Notranjc zade- ve 044,000.000 Din. Finančno ministr- stvo 400,910.853 Din. Vojska in mor- narica 2.595,900.592 Din. Ministrstvo za gradbe 279,249.(503 Din. Ministrstvo za proniet 118,470.915 Din. Oddelek *a gradnjo železnic 59,408.117 Din. Ministrstvo za knictijstvo 83,4(53.844 dinai-jev. Trgovina in industrija 70,992.889 Din. Söcijalna politika in narodno zdravje 229,310.880 Din. Re- zervni krediti 40,000.000 Din. Skupni izdatki državne adminislracije zna.- Sajo 8.522,835.292 Din. Državna podjetja in ustanove. lz stroke ministrstva za prosveto 31 mi- Hjonov 145.294 Din. Iz stroke mini- strstva za finance (monopoli, Belje, Topolovac, tovarna za sladkor Cuka- rica) 741,274.008 Din. Iz resora mini- strstva za promet: državne žclezni- ee 2.70(5,529.085 Din, rečna plovba 131,258.005 Din, pošta, telegraf, tele- son 398,290.341 Din, poštna hranilni- t-a 18,573.375 Din. Ministrstvo za kmo- tijstvo 184,081.243 Din. Ministrstvo tfrgovine in industrije (Hipotekarna banka) 10,274.385 Din. Iz stroke mi- nistrstva za šume in rudnike 482 mi- lijonov 0.720 Din. Ministrstvo1 za so- cial no politiko in narodno zdravje 78,515.000 Din. Skupni izdatki drž. gospodarskih podjetij in ustanov ^aašajo 4.087,944.0(52 Din. DOHODKI. Predlog proračuna za 1931/32 ne vsebuje nobenih novih dohodkov ra- *en davka na samce. Dohodki iz dru- §ih direktnih in indirektnih davkov s° zmanjšani. Razlog zmanjšanja je spi'emcniba pogojev gospodarskega življenja. Vlada je zato že lani zni- žala nokatere doklade. Tekorn leta 1930./31. je bila dvakrat znižana stop- nja osnovnega davka na zemljarino. Predvideni dcnos neposrednih dav- kov je zmanjsan za 29 milijonov di- narjev. Mod vsemi vrstami je bil zlasti zmanjšan donos davka na zcm- Iji.sca za. 110 milijonov dinarjev in donos davka za podjetja za 70 mili- !; jonov dinarjev. Predvideni donos na posloA'iii proniet pa je povečan za 170 milijonov dinarjev. Na račun davč- nih zaostankov je predvidenih 50 mi- lijonov dinarjev. Zmanjšani so pred- videni dohodki od neposrednih dav- kov, in sicer pri trošarini za 100 mi- lijonov dinarjev ter pri carini za 70 milijonov. Monopolski dohodki so povceani za 22,(559.300 Din. Rcpara- cijski dohodki so zinanjšani za 20 mi- lijonov 80.000 Din. Dohodki dr/avnih ]>odjetij so povefiani za 53,272.29(5 di- narjev. Donos neposrednih davkov je pro- računan na 21(50 lnilijonov: od tcga odpade na zemljarino 010, na zgra- darino 258, na pridobnino 220, na iislužbenski davek 2(50, na samski davek 1, n,-i vojnico 5, na davok na poslovni proniet 450 milijonov di- narjev itd. Dcnos posreiinih davkov jo prora- I'unan na 358(5 milijonov; od toga od- pade na tro.š.-irino 800, na takse 1245, »ia carine 1488 milijonov dinarjev itd. Donos monopolov jc proračunnn hü, 1839, reparaoije iz Nemčije pa. na 40(5 milijonov dinarjev. Med dohodki iz državnih podjetij v skupnem znesku 5109 mil. tvovijo najjačjo postavko žcleznice s 3557 ini.li.joni. Državni rudniki in išinnc hodo po pj'oia^unu vr^jli (iO2 niilijo- na «linarjov. Delovanje Hmeljarskega društva za Slovenijo v letu 1930. Pri Ilmeljarskem društvn za Slo venijo je od 23 podružnie I. 1929. ostalo le 1(5. Odpadle so: Št. Andraž, HočOf Št. llj, Laško, Smartno v Rož. dol., Vojnik in Vransko, ostale so pa: Smartno ob Paki z 21 člani, Braslov- če (115), škofjavas (25), Žalec (278), Velenje (17), Gomilsko' (48), St. Jurij oh Tab. (21), Zg. Ponikva (17), So- štanj (45), Št. Pavel (38), Celje-okoli- ca (34), Marenberg (15), Ruše (18), Griže (31), Polzela (59) in St. Peter z 41 člani. V podružnicah včlanjenih hmeljarjev je bilo 823, posameznih pa 59, skupaj torej 882 članov. Po- vprečno je plačal vsak podružnični elan 8.80 Din, vsak posamezni pa 19 Din. Opravilni zapisnik izkazuje 037^ številk, pošti oddaiiili pisem in po- ročil je bilo 1010, poroCil o stanju hmeljskih nasadov itd. je bilo v mi- nulem letu le 8, dočiin jih je bilo (Iruga leta 10—12. DruStveni odbor ni dobival tržnih brzojavnih poroeil, dasi si jih je društvo nai-očilo pri Jednoty čeških hmeljarskih društev v Žatcu, in jih torej tudi ni mogel oddajati, kar se rnu je štclo v zlo. Hedni glavni obeni zbor so je vršil lani 25. marea. Glavni odbor se je posvetoval petkrat, ožji pa osemkrat. Nadalje se je vršila 1 skupna, seja ožjcga in razstavnega odbora., J seja samo razstavnega odbora. Due 3. av- gusta je bilo obče zboiovanje hme- ljarjev v doloeitev mezdc za hmelj- ske obiralce, 7. in 8. septembra se je pa vräila hmeljska razstava v pro- slavo1 50-letnice ustanovitve Hme- ljarskega druStva. S pomoejo društvenega odbora je bil desetim strankam zavarovan hmelj proti požaru v vrednosti 517.000 Din. Legitimacij za polovično NUDIMO ZA POMLAD MODNI CEVUIZADAME OTROŠKI ČEVLJI, LAK AU RJAVI OD D.75.- MOSRi POLCEVL.3!, CRNI AU RJAV! OD D. 165.- NOCAVJCE VVSEH MODNIH BARVAH Aleksandrova ulica I. vožnjo hmeljskim obiralcem je bilo izdalo društvo 1.255 komadov. Legi- timacije so veljale za vožnjo sem in nazaj in je bilo ravnanje nekatei'ih podružnic nnpačno, ki so obiralcem za vožnjo nazaj izdajale nove legiti- macije. V svrho sušenja. hinelja se je naročilo članom 11 vagonov velenj- skega premoga. Vremenske razmere lani vobče ni- so bile ugodne. V začetku majnika je bilo obilo padavin in hladno vre- me, kar ni prijalo hmeljski rastlini, ki je zaostajala v razvoju. Koncem maja se je vreme zboljšalo. Prikazo- vali so se bolhaei, vendar ne v obi- lem številu. Vročina v začetku juni- ja in i)omanjkanje padavin je ne- ugodno vplivalo na rastlino. To sta- \\]q je (rajalo do srede julija, ko je prieelo i/datno deževati. Neugodno vreme je torej povzročalo, da je bilo stanje hmeljskih nasadov zelo različno. Škodljivcev in bolczni pa ni bilo. Ob koncu julija se je vsled velike vrofine pojavil v nekaterih nasadih solneni palež. Obiranjo hinelja se je vobče pri- (nelo due 11. avgusta in je bilo v 14 dneh končano. Množina vsega pri- ilclka se ceni na približno 13.000 met. stotov, in sc je prodaja izvrševala prav naglo, morda prenaglo. Hnie- Ijarji so imeli od leta 1929. slabe iz- kušnje in so prav radi oddajali svoj pridelek. Najviäja cena je znasala 12 Din za 1 kg, povpreCna pa 9 Din. Po kakovosti je bil hmelj prav iz- vrsten in jc bil vsled tega tudi kina- lu razi>rodan. Kakovost hmelja se razsoja po njegovi obliki, po barvi, po množini lupulina, po kakovosti arc me in po kemiCni sestavini, to' se pravi po množini grenßico v kobulah ueposredno po navadnem sušenju in po sušenju pri prav visoki tempera- turi, kar se v nemSkem jcziku ozna- čuje kot »Trockensubstanz«. V svrho analize so odposlali sedem vzor- cev v poskuševalni zavod švicarskih pivovarn v Curihu, ki je vzorce raz- sojeval prav laskavo in je tako do- prinešen neovrgljiv ilokaz, da je ka- kovost uašega hmelja izborna in nič slabša, morda eelo boljša od drugih, svetovno znanih vrst hmelja. Pravrati križev pot je moral dru- štveni odbor hoditi, da jc dosegel po- lovično' vožnjo za hmeljske obiralce, in v to svrho klicati na pomoč sle- deče oblasti in korporacije: Sresko načelstvo Celje, Kmetijsko družbo za Slovenijo, Zbornico za trgovino, obrt in industrijo, direkcijo drž. železnic v Ljubljani, generalno dii'ekcijo t\rZ. ' železnic v Beogradu, nn'nisti'stvo sa- | obračaja, ministrstvo poljoprivrede i j voda in naposled samega ministra dr. Anton Korošca. Prva vloga se je mipravila due 15. marea, zadnja pa 2. julija. Vse druge težnje Hmeljarskega društva v prospeh hineljai-stva je društveni odbor izrekel v posebni spomenici, ki je bila izročena po g. velcposestniku L. Plavšaku gg. mi- nistrom v Celju due 11. novembra m. 1. Vse navedene želje so pa ostale dosedaj le na papirju. Spomenica je bila izročena tudi novo imenovane- m.u poslaniku za. C S. R. g. dr. A. Kramcrju in ministrstvu trgovine v to svrho, da bi se ob sklenitvi nove trgovinske pogodbe s CSR oziralo na željc naSega hmeljarstva, Pogodba je perfektna — glede carine na hmelj je pa ostalo vse pri starem. Spomeni- ea je bila ponatisnjena v »Sloven- skem hmcljarju« in je gotovo §e vsem v spominu. V svrho pridobitve novih odjemal- cev našega hmelja se bo Hmeljarsko društvo po sklepu glavnega odbora udeležiJo mednarodnega velesejma v Milanu, ki se bo vršil meseca aprila t. I. in je potom špedicijske tvrdke »Giomv< v Ljubljani tjakaj odposlalo balot najfinejžega, prepariranega in signiranega hmelja, nekaj roCnih vzoreev, zemljevidov in reklamnih listov v italijanskem jcziku. V krit- je zadevnih stroškov je banska upra- -VL,P°,l!?Ilila Hme|jarskemu društvu f ? innn 8'avinjska Posojilnica v Zalcu 1000 Din, Celjska posojilnica Celje 300 Din. V sponiin na pred 50. leti izvrSeno ustanovitev Hmeljarskega drugtva se je dne 7. septembra vrSilo v Zal- cu slavnostno zborovanje, zvezano z razstavo hmelja. Obširno je tudi po- ročal o dosedanjem clelovanju dru- štva in o uspehu hmeljske razstave »Slovenski hmeljar«. Banska, uprava je vpraSala dru- Stveni odbor za mnenje glede zdru- žitve vsch strokovnih kmetijskih li- stov v cno glasilo: »Kmetovalca«. Glavni odbor je sklenil, da se ne strinja s to namero in da naj »Slo- venski hmeljar« še naprej izhaja kot glasilo Hmeljarskega druistva. Zavodu za pospeševanje zunanje Jrgovinc v Beogradu je poslal dru- Stveni odbor reklainni list za naš hmelj s pro'snjo, da ga Zavod presta- vi na srancoski in angleški jezik in ga objavi v svojem glasilu. Sresko naColstvo Celje je dne 23. januarja t. I. sklicalo anketo, pri ka- teri bi se naj razinotrivalo o določit- vi imena v svrho znamkovanja hme- lja, pridelanega izven okrajev Celje, Vransko in Gdnijigrad. Anketa ni prišla do dofinitivnega zaključka. V »Kmetovalcu« je druStveni po- slovodja objavil dva poučna članka in sicer: »Poročilo o sienici triph- leps minutis« in »Hmeljska kriza«. Pogled v bodoCnost našega hme- ljarstva zaenkrat ni prav ugoden. Avstrija in Francija si hočeta priza- devati, da bosta zanaprej producirali toliko limelja doma, kolikor ga po- trebujeta. NemCija je istega mnenja in na.nierava nadalje povišati ca- rino na tuj hmelj na 150 mark ter uvesti prisilno vporabljanje domače- ga hmelja v domačih pivovarnah. Vsled visokega obdaCenja piva se je jijegov konzum v Nemčiji tako zmanjšal, da bodo zanaprej letno ra- bili do 70.000 starih stotov hmelja manj. Cehoslovaška je pri vseh teh razmerah hudo prizadeta, ker mora 50% vsega hmeljskega pridelka spra- viti čez državne meje. Za nas pa, ki mo'ramo 90% svojega pridelka izva- žati, prideta pri prodaji hmelja naj- bolj v poštev Anglija in Belgija, lvi Stran 2. »Nova Doha« 3. IV. 1931. Stev. 27. sta pa slaba plačnika. Pridelovalni stroški lie najdejo kritja. Polled v bližnjo bodoc'nost našega hmeljarstva. torej ni prav razveseljiv in ugoden — vendar nc smemo ob- upati. Kriza v hmeljarstvu traja že predolgo in gor je nan), so jo lelos ne bo. konec. tXpuscajmo vse stare .hasa'de in tu- di tiste, ki nam no dajajo kvalitet- nega blaga, in skrčujmo še ostalc po možnosli. Pctrudinio so pa, da homo vestno upoštevali izkuScne nauko glede_obiranja, sušenja, basanja in prodaja hmelja* Strniino svoje vrste in Sčitimo, kar jo zaščite nujno po- tretyjiega in zaščite vreclnoga. DCMAČE VESf I VESELE PRAZNIKE želita vsem čitateljem in insereniom redakcija in uprava »Nove Dobe«. PRIHODNJA ŠTEVILKA »NOVE DOBE« izide v torek 7. t. m. popol- dne. (1 Kraljeve velikonočne čestitke vojski in inornarici. »Službeni vojni list« objavjja naslednjo velikonočno čestitko Nj. Vel. kralja vojski inmor- narici: Svetli praznik Kristusovega vstajenja najsrčneje čestitam svojim oficirjeii) in vojaškim uradnikom, podofioirjem, kaplarjem in redovom z globokim prepi'icanjem, da jib. bom vedno naSel pripravljene v nji- hovi odgovorni dolftnosti do svojoga vrhovnega poveljnika in drago nam domovine. S takini prepi'icanjem vas pozdravljam s »Kristus jo vstal, ju- naki!« -- Aleksander. d Novi uradniški zakon jo stopil 1. aprila. v voljavo. Zakon velja za uradniko in ostalo državne uslužben- ce civil nega reda in za uslužbence poštne hranilnice. Novi zakon določa pogoje za sprejem v državno službo, žolsko in strökovno izobrazbo, pri- pravno službo, 10 položajnih skupin namesto dosedanjih kategorij, pre- jomke ministi'ov, banov in državnih nameSčencev, draginjske in rodbin- ske doklade," sluzbeno oceno, razpo- red nameščencev, periodičnc po'viske, splošne dolžnosti uslužbencev, dopu- ste, pokojnine, rodbinski penzijski fond, prchodno odredbo, prevedbo, napredovanje in posebne doklade. Podrobnosti so že objavili dnevniki. Moderne cevlje d Jubilejne znamke. 1. aprila so prišlc v promel jubilejne znamke v spomin ria desetletnico osvobojenja in ujedinjenja, in sicer: znamke po 50 par, temnozelene barve s sliko po- krajine Dobro poljc; znamke po 1 I) rdeče barve s sliko' spomenika, ki bo postavljen v Parizu nad grobovi na- gih rojakov, umrlih v Franciji; znamke po 3 Din modre barve s sli- ko Kajmakčalana. Znamke po 50 par se prodajajo po 1 Din, znamke po 1 Din in 3 Din pa s pribitkom 1 Din. Pribitek gre v korist Ujedinjenja re- zervnih oficirjev in bojevnikov v Beogradu in se bo porabil za uredi- tev vojaških grobov v Franciji. Znamke bodo v prometu do konca septembra t. 1. d Požar pri Gomilskem. V nedeljo 29. marca okro'g 2. zjutraj je nastal ogenj v mlinu posestnika Dobnika v Šmatevžu pri Gomilskem. Dobnik je gele nedavno kupil mlin, a se še ni preselil vanj. V mlinu je še stanoval nekdanji lastnik Orožim z rodbino in mlinar Muhovic, ki je imel mlin v najemu še do Velike noči. Ogenj se je hitro razširil in upepelil ves mlin z zalogo žita in moke vred. Celotno Skodo cenijo na 250.000 Din, Dobnik pa je bil zavarovan za 100.000 Din in Muhovic le za 30.000 Din. Mamin Sibirjak: »BRATA GOR- DEJEVAa. V založbi konzorcija »No- ve Dobe« in tisku Zvezne tiskarne v Celju je ravnokar izšel v lični opremi roman »Brata Gordejeva«. Ta roman je najboljše delo odlič- nega ruskega pisatelja D. N. Ma- mina-Sibirjaka, ki nas vodi s svojim Vellka Izbira angleškega sukna je pri I. Kudiš, Celje romanom v štirideseta leta pretekle- ga stolctja. Dejanje se vrši v veli- kem industrijskem in rudniškem podjetju na Uralu. Pisatelj jo izvr- sten poznavalec industrijskega in rudniškega življenja v uralskem go- rovju.' Neprisiljeno nam slika dvojo za rusko prcteklost in sedanjost nad vse važnih dejstev: prehod od stare- ga tlačanstva k industrijskemu na- činu produkeije in prenos zapadno- evrop,skih kultiirnih vrednot na šir- ni ruski svot. Poleg1 pozitivnega učin- kova^tja nam odkriva zlasti tudi raz- krojni vpliv obeh dejstev na osnovi ruskega življenja. Mamin-Sibirjak ima odlične vrline ruskih pisateljev, smisel za realno'st, konkretnost in plastičnost, pri tern pa vendarle ob- daja ves roman žar neke toplo in mirne romantike, ki vodi k harmo- ničriemu doživetju povesti. Roman učinlciijo tudi s svojim živabnim in napeiim pripovedovanjcni. Knjiga ima 88 strani in stane lično brošira- na samo Din 12.—. Naročila spreje- ma uprava »Nove Dobe« v Celju. Knji&a. so dobi tudi v knjigarnah. Koman toplo ]>riporočamo. d Pri zapeki, motnjali pri prebavi, gorcčici v želodcu, krvnih navalib, glstvo,b6lu, splošni slabosti vzemite zjutraj1' na tešče kozarec »Franc Jo- žefove« grenčice. Po izkušnjali, na- branib" na klinikah za notranje bo- lezni je »Franc Jožefova« voda iz- redno'^obrodejno odvajalno srcdstvo. Dobre cevlje »Franc Jožefova« voda so dobi vseh lokarnab, drogerijah in špecerijskih trgovinab. Celje in okolica c Izročitev odlikovanj. Kakoi1 smo že javni, je g. sreski načelnik v to- rek 311'marca ob 10. dopoldne sveCa- no jzročil 11 odlikovancem red Ju- goslovenske krone 4. oz. 5. stopnje. Istega dne ob 9. dopoldne pa je oko- liški Župan g. Mihelčič v občinski posvetovalnici na Bregu izročil na- slcdnjiin gg. red sv. Save 5. stopnje: p. Linu Prahu, provincijalu kapucin- skega , samostana Alojziju Po- harju, superiorju samostana lazari- stoV, stavbeniku Konradu Gologran- cu iz Gaberja, Antonu Fazarincu, bivšemu županu celjske okolice in posestniku na Ostrožnem ter Vinku Kukovcu, podžupanu celjske okolice in stavbeniku na Lavi; zlato kolajno za državljanske zasluge pa so pre- jeli gg. Jurij Strenčan, posestnik na Lavi, Blaž Košič, preddelavec v ke- mični tovarni in posestnik v Zavod- ni ter Ivan Glinšek, bivši župan celj- ske okolice in posestnik v Zg. Hudi- nji. c Neöuvena predrznost. Pred dne- vi je razstavila v mestnem gledališču v Celju banovinska tvornica preprog iz Sarajeva svoje izdelke. Ko je ne- ka slovenska gospa iz Celja nagovo- rila navzočega zastopnika tvornice slovensko, ji je surovo odgovoril: »Merkwürdig, daß alle deutschen Frauen in Cilli slowenisch sprechen. I>ol>ro blago po upodni cenj dobite pri I. Rudis, Celje Diese Renegaten! Cilli ist doch eine deutsche Stadt!« (»Cudno, da v Ce- lju vse nemške gospe govorijo slo- vensko. Te renegatinje! Celje je ven- dar nemško mesto!«) Svetujemo vsem MISST NT reifrsO CELJE. Vescle velikonočne praztilkc! Na Veliko noč in velikonočni pondeljek se predvaia nova sijnjna 100'V'o zvočna opereta „Valček v spalnem vozu" v siavnih ¦f""""1"1"1"*""""«"""» uloin,ah Lude Englisch, FrlU Schuitz druj<« zna- memti berlinski igralci. Petje! Glasba! Smeh! Predigri : zvočna šaloigra in zvučni žurnal. Predstave na oba praznika ob pol 5., pol 7., in pol 9. zvečer. našim Ijudem, da zastopniku te tvor- nice, čo bi se javil pri njih, pokažejo vrata! Noumestno pa je bilo, da jo mestna. občina kot lastnica glcdališ- kega i)oslopja dolocila gledališče za to razstavo. To ni bilo v redu in bi bila mestna občina pač labko našla primernejši prostor. <• Znižanje cen mesa. I-'red dnevi so bile v Celju znižane cene kravje- inu in volovskemu mesu za 2 Din pi'i kilogramu. Sedaj stane kilogram kravjega mesa 12—14 Din, kilogram -vqlovskega mesa pa 1G—18 Din. > c Celjsko mestno avtobusno pod- jetj« opozarja na male spr em em- be voznega reda, ki velja od 1. aprila dalje. Iz Celja na Dobrno vozi avtobus do 15. maja saino' dvakrat duevno in sicer iz Celja ob 10. in 20.30, z Dobi-ne pa ob 0.05 in 14.30; iz Celja v Vojnik vozi ob 11.30 in 13.50, iz Vojnika pa ob 13. in 17. V seziji se bo vožnja na progi Celje-^-Vojnik— Dobrna po'mnozila. Na progi Celje— Laško vozi toCno ob 13. iz Celja in ne voč ob 13.15. Proga. ("elje—Nazarje se ])odaljša do Rečice z istim voznim redom kakor doslej, samo da prihaja popo'ldanski avtobus v Celje 10 mi- nut prej, nego doslej. Na pi'ogi Celje- Solčava vozi ob istem času kakor doslej in sicer do 15. junija saino do Cenene cevlje Solčave, ocl 15. jun. do 15. septembra pa do Tillerjeve koče v Logarski do- lini oziroma do Plesnika. Vozni red na progah Celje—Podsreda in Cclje- Vranskö ostane ncizpreinenjen. Na progi Celje—Sv. Peter pod Sv. gora- mi ostane vožnja z večernim odho- dom iz Celja ob 18.15 in od Sv. Pe- tra ob 5.45 neizpremenjona. Druga vo'/nja /. odhodom iz Celja ob 12.50 se bo vzdrževala do Sv. Petra le ob sobotah in dnevih pred prazniki ter ob sejmskih dnevih, drugo dnevo pa samo do Prelaskega. Od 1. do 12. aprila bo na splošno željo prebival- stva izjemoma vozil ta avtobus do Sv. Petra. c Iz državne službe. Gosp. Fran Januša, sodni sluga pri o'krajnem sodišču v Ložu, je na lastno prošnjo premeščen k okrožnemu sodišču v Celju. Železniški zvaničnik gospod Martin Poženel je premeščen iz Po- stojne v Celje, žel. zvaničnik g. Aloj- zij Mlakar, čuvaj proge pri progovni sckciji v Celju, pa je upokojen. c Ekskurzija celjske rudarske šole v Mostar. V nedeljo 29. marca je pri- spelo v Mostar 40 učencev celjske ru- darske sole pod vodstvom ravnatelja g. inž. Ferjančiča. V Mostaru so si ogledali tamošnji rudnik, ki je zelo moderno urejen. c Koncert »Oljke«. Pevsko društvo »Oljka« v Celju priredi v nedeljo 12. t. m. ob 1G. v veliki dvorani Narod- nega doma v Celju pod vodstvom pevo'vodje g. Mirka Videčnika prvi pomladanski koncert. Na sporedu so Za pisanke dobite apaške robce, prava svila po Din 35'— in Dm 70"— pri I. Kudiš, Celje narodne in umetne slovenske, hrvat- ske in koroške narodne pesmi. Na ta koncert opozarjamo vse ljubitelje petja. c Trgovina z manufakturo Karol Vanič v Celju je prešla te dni v dru- ge roke. Letos poteka 51 let, kar je pokojni g. Karol Vanič ustanovil v Celju prvo slovensko manufakturno trgovino. Ni treba izgubljati besed o tern, kak pomen je imela trgovina v onih burnib časih in kake borbe z nasprotniki je moral prestati idealni naro'dnjak. Pokojni g. Karol Vanic je s svojo pridnostjo in solidnostjo vz- trajal in prospoval. Trgovski obrat je imel v hiSi Celjske posojilnice na ogälu Kralja Petra ceste in Prešer- nove ulice (sedaj last g. Stermecke- ga) in nato v Naroclnein domu (se- danja poslovalnica Celjske posojilni- ce). Tvrdka Karol Vanič je izšolala tekom let celo vrsto uglednih sloven- skih trgovcev. Ves čas svojega obsto- ja je.b,ila tvrdka zvesta načelom svo- jega ustanovitelja. Po njegovi,,smrtl jc ¦ vodila trgovski obrat njegova so- proga ga. Vaničeva z isto pridnostjo dalje. Vkljub temu, da je imela s tr- govino posla čez glavo, je našla časa, da je vzorno vzgojila svoje otroke. Stara slovenska generacija v Celju bo uslanovitelja in tvrdko gotovo obranila v lepem spo'minu. c Kocbekov dom na Korošici je bil dancs otvorjon in bo' oskrbovan do 12. t. in. Tako je omogoCeno smučar- jem alpinistom, da posetijo ta jugo- slovenski Engadin. Na Korošici je 3 kupite ppii 8VS. Strasek Kralja Pefra cesta 29 do 4 in snega, smuka je idealna. Na Koiošico bo odšlo za praznike mnogo smučarjev iz Celja, pa tudi iz dru- gih krajev. Prva skupina smučarjev je odšla danes popoldne iz Celja, druga skupina. pa se odpelje v sobo: to ob l(j, z mestnim avtobusom i/ Celja do LuC. c Popisni odbor za Celje-okolico. Popisni odboi1 za okoliško občino tvo- rijo naslednji gg.: predsednik župan g. Alojzij Mihelčič, namestnik Jurij Strenčan, člani dr. Karol Laznik, Vinko Kukovec, Miloš Levstik, Fra- njo Kranjc in Valentin Hrastnik. c Na občnem zboru SK Celje so bili v torek izvoljeni v odbor nasled- nji gg.: predsednik dr. Hebernik, pod- predsednik Borlak, tajnik Tome, bla- gajnik Kopušar, gospodar Stoklas, tehnični referent Wagner, zdravnik dr. I vie ter načelniki nogometne, te- niške in hazenske sekcije. Na obč- j nem zboru je bilo' ugotovljeno, da se merodajni krogi vse prcmalo briga- jo za razvoj slovenskega sporta v Celju. c Celjski denarni zavodi bodo na veliko soboto ves dan zaprti. . t m. je padla 22-letnemu ludaiju Murtiuu Jakopi- Cu v rovu v Iludi jami gruda premo- ga na desno nogo in mu moeno po- skodovala stegnico. — 20-letnemu rudarju lvanu Krhlec-u je padla v dr- žavnemu rudniku Straža-Krapina gruda preinoga na levo nogo in jo zlomila. — 22-letnega hlapca Karl a Hosnika je 31. marca brcnil konj in mu zlomil lobanjsko bazo. — 27-letni mesarski pomočnik Franc LeSnik iz Celja si je 1. t. m. v mestni klavnici pri- delu prerezal kito sredinca na le- vici. — Na Ponikvi so 28. marca zve- čer fantje napadli 20-letnega dninar- ja Rudolfa Tihca in ga težko poško- dovali na glavi in desni roki. — 2. t. in. popoldne je padel 28-letni delavec Franc Škof iz Škofje vasi na državni ccsti z voza pod kolesa, ki so mu zmečkala obe nogi. škofa so prcpe- Ijali z reSilnim avtoni v ecljsko bol- nico. — V kamnolomu v Bukovj'u pri Slivnici je v torek 31. marca prezgo- daj eksplodirala mina in nevarno ranila (i2-letncga prevžitkarja Fran- ca Mastnaka na obrazu in oceli. Nje- go'v sin ga je prepeljal v ecljsko bol- nico, od tod pa so ponesrečenea za- radi poSkodb na očeh prepeljali v mariborsko bolnico.— 1. aprila zve- Cer se je zgrudil na Dečkovem trgu ^1-letni brezposelni krojaSki pomoč- nik Henrik Kotnik in se pri padcu moCno poškodoval na glavi. Na re- Silni postaji so mu nudili prvo po- moč. — 61-letnega dninarja Andreja Pekosa.ka so 30. marca zvečer na- padli fantje pri Sv. Toinažu pri Smarju, ko jih je miril, in ga občut- Uo poškodovali na desni rami in des- ni strani glave. — 32-letni posestnik Fric Cerenjak iz Creta je padel v če- trtek 2. t. m. na Slomškovem trgu Pod voz. Kolo mu je zlomilo desno tto'go. — 34-letni delavec Franc Kos y Celju si je 2. t. m. pri padcu z voza izPahnil nogo. — Cerenjaka in Kosa so prepeljali z rešilnim avtoni v celj- sko bolnico. c Oblastna poštna organizacija za Slovenijo bo imela v nedeljo 12. apri- la v mali dvorani Celjskega doma glavno skupščino, kateri bodo priso- stvovali tudi delegati iz drugih delov naže države. Začetek točno' cb 15. Po oficijelnem delu skupščine bo prire- dila, organizacija za povabljene go- sle in svoje članstvo večcrjo in dru- ža.bni večer. c Prcstcvoljno gasilno društvo in rešilni oddelek v Celju se je na željo j»i'ebivalstva odločil, prirediti na Ve- liko noč in velikonočni pondeljck od 0. do 12. dopo'Idne prost in brezpla- čcn ogled novega, modernega gnsil- skega doma in prostorov rosilnega oddelka. Vliod na magisti-atnein dvo- rišču desno. Skupine bodo vodili čla- ni društva po prostorih. V 49 dneh svojega dclovanja je rešilni oddelek 12-krat interveniral. Že iz tega je i*az- vidno, kako zelo potrebna je bila ustanovitev rešilnega oddelka. Dru- &tvo ?,eli vsem dobrotnikom in pii- jateljem voscle pi-aznike. l>. c Invalidska tombola. Krajevni od bor Udruženja vojnili invalidov v Ce- lju bo priredil v nedeljo 3. maja -~- v slučaju slabega vremona pa 10. ali 14. maja — svojo VII. javno tombolo. Tudi ta tombola ne bo zaostala za prejšnjimi z mnogimi in dragoceni- mi dobitki, s katerimi se je invalid- ska tombola i>ri ijudstvu ta'ko pri- Ijubila. Krajrvid odbor prosi in opo- zaija vsa celjska druStva na datum tombole, da ga puste prostega rev- nim vojnim žrtvam, ki prejemajo po'dporo iz čistcga dobička tombole. c Besede »Cene so padle« so veli- kega pomena. Ker je moja, že vsako- miir dobro znana manufakturna tr- govina nova, založcna izključno sa- iiio s čisto novim, svežim in dobro izbranim blagom v najmodernejših vzorcih od priproste do najfinejše. kakovosti, so tudi cene nove in iz- redno nizke ter današnjim težkim denarnim razmeram primerne. Moje geslo je: mal dobiček in čimvečji promet, zato ne del am nobene kriče- če reklame, s katero se ljudstvo sa- ino moti, temveč doprinesem dokaz, o katerem se lahko vsak sam že pri najmanjšcm nakupu pri meni pre^ priča. .Priporo.ča se torej v Vašo ko- j list z odl. spoštovanjeni Anton Bru^ mec, manufakturna in modna trgo- vina pri »ANTONU«, CELJE, Gospo- ska ul. 2. c Nalezljive bolezni v Celju in celj- skein srezu. Po uradni statistiki je bilo stanje nalezljivib bolezni v me- stu Celju in celjskem srezu od 8. do 14. marca naslednje: tifuzne bolezni: v celjskem srezu je ostal edini bol- J nik še dalje v oskrbi; škrlatinka: v celjskem srezu je ostal edini boluik še dalje v oskrbi, istotako v mestu Celju; davica: od prej ostali 3 bolni- ki, na novo obolel 1, ozdraveli 3, ostal še 1 v oskrbi; šen: v celjskem srezu jc edini bolnik ozdra.vel. c Nočno lekarniško služboima od feobo'te 4. t,- m, do vštetega p^tka 10. t. m. lekarna »Pri Mariji pomagaj« na Glavnem trgu. c Gasilno društvo v Celju. Teden- sko službo ima od nedelje 5. t. m. do vštete sobote 11. t. in. II. vod pod j poveljstvom g. T. Pristoška. Dopisi Žalec. {G 1 c d a 1 i š k a p r c d s t a - v a.) Kmctsko druStvo Zg. Ložnica bo( nprizorilo v nedeljo 12. t. m. ob 20. v dvorani g. Robleka v Žalcu Ne- stroyevo čarobno burko »Lumpacij vagabund1« ali »Zanikrna trojica«. Med odmori bo sviraln godba. Po igri ])i'osta zabava. Celjska sokolska župa Javni nastopi v letu 1931.•'¦ Leto za leto'm so posamezna, diu- štva vabila na svoje nastope tudi so- sednja društva. V mnogih slu'Cajih sta se isti dan vršila v neposredni bližini ]>o dva javna nastopa. t Naše članstvo je bilo prekomerno zaposle- no, zlasti telovadci in telovadke so v dobi javnib nastopov imoli malo- katcro nedeljo in praznik prost, da bi ga laliko izrabili za odpočitek. O gmo'tnih žrtvah, ki so s prepogokimi sodelovanji zvezi, ne bomo izgublja- li besed. Malo je bilo društev, ki bi piiiredila. javni nastop z lastnimi moftmi. Po večini so se sklicevala na slabo finanCno stanje in na i-azlog, da nastop z lastnimi niočmi iw* mo- re priti do veljave. Venio pa, da radi sodelovanja drugih druStev ni bil ginotni efekt niö kaj večji, moj'alni pa tudi. ne, ker si obCinstvo ni nloglo ustvariti slike, kakšna je vrednost prirediteljeva. Letos, ko smo narasli za 125%, ako prištevamo posKvska druStva, se bodo moral a tudi vabila k scdel'ovanju kolikor mogoCe^ome- jiti. Župna uprava prepuSCa ^brat- skim druStvom, da po lastiu uvldev- nosti vabijo druga druStva, tern pa je pi-cpusCeno, da se zleta udeležijo, kakor jim to najbolj kaže. Sokolska župa Celje Steje trenutno 49 druStev in (i čet, tedaj 55 edimc. Lahko se zamislite v položaj, kam bi posamez- na druStva zaSla, ako bi vsako 'dru- fitvo rafiunalo na udeležbo iz Vseh mogoPih društcv naSc župe. Morda bo dobro, ako navedemo doscdaj pri- javljono javne nastope, pn Corner smo upoStevali tudi })osavsko okrož- je. Javni nastopi se vrstijo takole: 19 maja Gomilsko, 7. junija Motnik (izlet druStva Vransko), isti dan okrožni zlet v BoStauju ob priliki 10- letnice, 14. junija Cerklje, Hrastnik, Rajhcnburg-, Smarje pri Jelšah; Ža- lec, 21. junija 25-letmca in razvitje prapora v KrSkem, javni nastbp v Trbovljab, 28. in 29. junija župnPzlet, tekmo in mlndinski dan v CelYu, 5. julija Brežice, Sevnica, Sv. JuHj ob j. ž., 12. julija Polzela in Ponikj^a^ä. avgitsta Sv. KriŽ pri Kostanjevfci Hh Zagorje ob Savi, 9. avgusta Laškbin Vransko, 15. avgusta Sv. Peter pod Sv. gorami in Velenje. Drustvo Kapele je na okrožnein st>- stanku v Krškem javilo svoj nastop za 12. avgust, kar je očividno. po- motno, ker je ta dan delavnikj 25- lctnico praznuje druStvo BrasLovče, ki želi imeti večji nastop, prir^ditev se bo vršila v juniju tudi v {so^^anju. Mno^fo društev še svajega.; n^^topa ni prijavilo. Bratska društva se naj s sosednji- mi društvi sporazumejo, kateri zlet smatrajo obvezen, da se ga druStva iz soseščine udeleže. Razen župnega I zleta, ki je obvezen za vsa društva, naj bi se število večjih javnih nasto- pov s sodelovanjem drugih druStev čim najbolj omejilo. S tern pa, kakor že irečeno, ne nameravamo braniti bratskim druStvom, ki praznujejo bodisi svoj jubilej ali drugo pomemb- nejšo priliko, da bi ne smela vabiti tudi drugih druStev. Naša dolžnost je, da se podpiramo in delamo za skupnost, toda skrbeti moramo, da s tern ne obremenjuje- nin prevef svoje Clanstvo. Letošnje proste vaje. Na razna, povpraševanja ponovno povdarjamo, da so za letošnji župni zlet določene za Clane, članice in oboji naraščaj proste vaje, ki se bo- do izvajale na vsesokolskem zletu v Pragi 1932. Za deeo je sestavil skup- ne vaje brat Burja, od katerih I. se- stavo smo poslali vsem druStvom, ostalo sledi v kratkem. V kolikor bratska druStva Se nirnajo v.rokah vseh prostih vuj za eiano, Clauice in naraščaj, naglaSanio, da ni naäa krivda. Župa že radi župnegu zleta želi, da bi druStva skoro prišla do vseh vaj, toda dosedaj so bile objav- ljeno le prve sestave. Pričakujemo, da bodo vse ostale sestave objavljene v »Sokolu«, ki izide 10. aprila. Uprava Sokolske župe Celje. Po svetu s Prezgodaj se je veselila. Redka prigoda se je pripetila nedavno ko- danjskemu županu Sorensenu. Neke- ga due so ga uašli otrplega in vse je kazalo, da ga je zadela kap. Zdrav- nik ga je pregledal in izjavil, da je mrtov. (iospa županja je baje vzdih- nila: »Hvala. Bogu, da sem vdova!« Sledile so priprave za pogreb in žu- panja je sklenila pokopati svojega moža obritega. Poklicali so seveda brivca, ki je namilil mrtvemu g. žu- panu obraz in se pripravil, da ga obrije, ko je miiič uenadoma kihnil. In župan je meni nič tebi nič vstal — od nirtvih! Brž so poklicali dru- gega ztlravnika, ki jc ugotovil, da se je njegov kolega nekoliko zmotil, ko je trdil, da je zadela župana kap. Gospa županja zatrjuje zdaj svojim znankam in znancem, da bo dala prihodnjie. pokopati moža neobrite- ga. : s čebula kot vremenski prerok. Na Burgundskem v Franciji uporablja- jo koSCke čebule kot vremenske pre- roke. Na sveto noč razrežejo tamkaj (5 Cebul na polovico, 12 cebulnih po- lovic predstavlja 12 mesecev v letu. Na vsako polovico potrosijo omenje- no -iioO ¦ nekoliko soli. Na¦ nekaterih koSčkili so raztopi sol takoj, na drugih pa wploh ostane neizpreme- njeria. One polovice čebule, ki so sol j aztopile, prodstavljajo mokrotne mesece, ostale pa. prorokujejo suho ter solnčno vreme. s Usodna predstava v kinu. V ru- munskein ki-aju Georovesti je pred- vajal potujot-i kino film, v katerem brzi na videz lokomotiva s polno pa- ro! proti gledalcem. Mnogi obiskoval- ci ki so videli prviC film, so se že- lczniSkega stroja na platnu taKo ustraSili, da so udrli proti izhodu in je bilo 12 oseb težko ranjenih. I otu- oči kino je moral v galopu m vasi. Stran 4. »Nova Doha« 3. IV. 1931. Stev. 27. FRAN ROŠ: Bedna Velika noč (Lobring H)17.) Osemnajsilotni vojak enolctnik Mi- lan Mavrič je stopil iz vlaka k po- staji. Hladno jo v noe zašumela bur- ja z i'avnino, ki se jo bila. komaj iz- ncbila. snega. Skozi temo in blalo jo krcnil na cos to. Nalnbinik in lesoii kovčok jo ležko vlačil s seboj. In žo je razločil: Tam je brlela svetiljka in pod njo se je belila deska z r.apisom. J)onn'slil so jo napisa ob vhodu v Dantejov pekel. Bedni kiaj sivili ba- ] ak in gladu! Kako dolgo šo? Ali vzdrži tudi to, b^edi, visoki fans? Tako so ga zdaj poslali so seni, ko se jo bil komaj za nekaj dni zopet po- nmdil doma. In zdaj za Veliko not-, na sam voliki pctek sodomnajsi. Unirl je Bog, zaros ... Plaho so svetile iuči iz harak, ki jib jo obdajalo visoko leseno obzid- jo z bodečo' žieo na vrhu. Stražnik, stai1 vojak, jc odrinil železno ontrež- je vrat in jili zopol, zaprl za novhn gostom. Milan Mavrič so jo javil v prvi ba- raki Cetovodji, ki mu je zebajo po- bral dokumente in ga-poslal v bara- ko deveto. Enoletni prostovoljci so tam. Prostovoljci, kruta ironija! V oddeljeni tretjini devote barake je bil dom enoletnikov. Ena snma luč je gorela tu in pod njo jc dromal službujoči vojak, glavo je bil položil na mizo. Vos prostor jo bil poln tež- kega vzduha. Iz žolozno peči je iiha- jal plin. Sopla so telesa okrog in okrog ob stenab na slamnjačah, ki so tikoina ložalo na črnih lesenib tleb. Nekdo je vpil v spanju nagle, nerazumljive besedo. In nad vsemi lemi ljudmi so na višji etaži spali šc drugi. Tarn je nekdo pokašljeval brez prestanka iz votlib prsi. Vojak ob inizi, Ceh, se je dvignil in jo vodil Mavriča ob slamnjačah. Nikjer ni bilo. nezasedenega prostora. Obstala sta prod speeim fantoin z gostinii svctlimi lasmi, z dekliško nežnim obrazom. »Ni to Ivan Podncbšck?« »Ijc, žo ])oldrugi mesec je tu.« Zbudil se jo Podnebšek, s smehlja- jom Jo pozdravil piijatelja, sošolca. Šo prod osinimi meseci sta v gimna- ziji sku])iio čitala Homerja in rim- ske elegike. Davna doba, odbegla kot sanjo! Dvkvnii so jo tudi Matej Jurbar, ki jo ležal kraj Podnebška. Dva razre- da jo bil pred njima, bil jc že na fron- ti, kjor ga jo podsula niina. Vsi trije in Ceb so sedli k mizi. Maviie je odprl nahrbtnik s kruho'm, mesom in potico. Škrtali so zobjo, oči so so iskrilc, blagoslavljaie so dobrote iz domovine. Izpraznili so steklcnko vina. in Jurhar jo bruhal v gnevu: »Tu so vse uganke dognane do kra- ja. Vse skupaj je glupa, a grozna po- tegavščina. S čim vsem so nas kr- mili v šolali! S kulLuro in človeko- ljubjem. Toda. za koliko smo padli pod pračjovcka! In elovek je krona stvar.stva. Prežalostna krona!« Zaviti v dim cigaret so do tretje inc v jutiu govorili o vseni. Nato so Icgli V ušiva giiezda. Mavrič se jo zleknil obleeen med tovariša, še cn- krat je prevdaril svqj položaj in nii- sel mu je obiskala tudi tovarišo, ki so stali zunaj na frontali. Danilo so jo zo, ko ga jo iz spanja splašil kl jc: »Tagwache, auf!« S slainnjač so se opotekale posta- vo. Padalo so kletvice v osmib jozi- klli. Tu so bili golobradoi in sivolas- oi. Xoeiova harkn, ki plove bo'gvo- k a 111. Zitnaj jo büo megleno jutro, sivo in prazno kot življcnje. Iz lesenib barak, ki je bilo z njib lesenih sten odpadlo že dokaj apnenega boleža. so zovala teinna, zamrezena okna. Vojaki so se postavili v vrsto, ki so je vila h kuliinji. Tjakaj so se po- mikalo še druge vrstc od vseli strani k raznim vbodom in kotlom. Kot morsko kace, jo inenil Jurhar. Naprej in naprej z mcnažnimi skodelicaiui, da zajemalka vlije vanje grenko Č>- no tekočiiH). Sanio imeuovaii so jo kavo, sicor pa je bila vsaj vrofa in je želodce polnila. Komaj so so vrnili in izpiii l(.iiiii), kruba ni skoro nibee imel, je vstopil desetnik in so krenili v dvostope okoli baiako in zopei: okoli in zoi>et. Počasi in potrjn bitroje skozi biato in luže. »To dolamo vsako juiro,« jo jiojas- njeval Podnebšek. »Naš glavni posol je to. Zdaj nas ne silijo več, da bi | tokali. Vcdo, da no pronosomo, sestra- dani smo in uši so uain izpilo žo do- kaj krvi.« Tempo je postajal hitrejši in dvojo vo'jakov je izstopilo, foš, da se jima vrti v glavi in ju noge ne rtržc \oX\ Desetnik jo ublažil korak in ko so moi'ila ti'idoselkva't ]>onovili pot, so se vrnili v barako. Večina, je legla na slamnjaeo, ostali so se lotili kart in kvant, nekdo je oelo ])ričel pisati pismo. Čcz ui'o jo desetnik klical k lajior- iu. Skcro dvajset enoletnikov se jo d.vignilo, da si izprosijo dopust za prazniko. Nikomur vec nogo tri dni, jo bilo lazglašeno. In le, če so i'azlogi dovolj tobtni. Tudi Podnobšek, Jur- har in Mavrič so stali tam v vi'stab, da ])oizkusijo za vsak sliu-aj. ocpi'av ni^o veijrli v uspoli. Drboli nomški narcdnik so jo raz- si'dil nad dolgo vrsto. Namršil jo br- ke in obrvi ter pibal v onoletnike: »Ne mislito več nn domačo kolače! Civil vain izbijem iz glay, pa če so že tako zelo inteligentue! Knialu do- spe nova kcmisija, i>i"ogleda vas in vrže na fronle, majš! Sami zdravi ljudje ste, bolan je lo vaš patrioti- zem. In kako ste adjustirani, kako je prišit tale giimb, kako so ovito tele gamaše ...« In šest enololiiik(i\ jo Crčalo iz viste. - Tenak stotnik s jtobarvanimi lici, MavriC se je ob njih domislil veliko- noC'iiib j)irhov, je pridubtel do vrsio in je spakovaje se govoricil, v vsom IM'itrjujoC naredniku: »Milan Mavrič, Inn. Žo ime sanir» vas ne pri])oi oča. In ta i>redrznost! Komaj je došel somkaj, že boče na dopust. Kvečjemu vas zaprem... A, vi ste Jurhar, hm, oprcmljeni ste s črno piko. Na vas posebno pazimo, ste sumljiv tip, slab Avstrijec in sploh tip. Gospod narednik, priporo- čam ga vaši posebni pažnji. Sicer so pa vsi tile gospodje zreli za lronto, pri])oročiu jib bo treba tudi komi- siji... Podnebšek, no, morda ste res v rodu vojak, dva dni dopusta, kaj ne, gcspod narednik ...« In tako dalje do konca vrste, kjer { jc bilo izrečenih nekaj zapornih kaz- j ni za Veliko noč. Potem so se razsli vsak s svojo usodo. Delili so krub. Po dva sta ]>rejcla za tri dni hlebec temnega, pustega koiuisa, ki jo bilo v njom dokaj div- jcga kostanja, lesa, slame in Se mai- sičesa. Ma.vrič in Podnebšek sta si prere- zala bleb. In žo jo planilo šestero subljatib iok v blato po cdpadle drebtinice. Tako so oprezovali nanje vojaki, razcapani in gladni, z motno leskctajočimi se očmi. Ljudje so so zagrizli v krub. Hlebi, ki naj bi bili zadoščali preko praznikov, so izginili v nokateiib minutah. V posebnem oddelku, ograjenem z visoko žieo, so postajalo stotine uje- tib. Rusov pied l)arakami. Iz njib nokoč mebkib obrazov so votlo zljji- lo lačno oči. Govorili so. da jili iiinro tudi po doset na dan. Skozi mogle jo poglodalo soiuco. Tako kot včasih in zmirom, kakor da jc vso v redu in pi-av v barakah in ua zcmlji. Pa saj se vrti vso v starem iiru, baje bodo tudi letos ove- telo cvetice in ptioe zapojo zopet zu- naj. Pravzaprav se ni mnogo roči iz- pi-onionilo na božji zonilji. Lo zdi se tako. Podueb.šok so je odpvavil k vlaku. I'oslavljal so jo poln snichljaja, ka- kor da bo njogov dopust brezkončen. In voitdar bo za dva dni zopet tu ob slamnjači pesloval svoje gorje. Jurhar je široko iztegnjon poeival ua leži.šču, vlekel dim iz cigaroto in l)i'ipov(-doval Mavriou: »Na/adnje jo na Jroiiii. vondar liu- jo. iSlamnjača je udobnost, c'eprav j<1 trda, in usiva. S koščkom kruba tu Ali ste že naročnik „NOVE DOBEU ? James Oliver Curwood: Podarjeni obraz Roman Poslovenil Boris Rihteršič 6 In nenadoina se je zavrtalo tolc vprašanje v njcgove možganc: Kaj naj vse to pomoni'? Kaj mu je Conniston pozabil povedati? Ali mu ni mrtvec že vcs dan med njegovim potovanjem i>o tefcajski sa- motni puščavi hotel nokaj sporočiti? Ali ni ves dan razločno Cutil njegove navzočnosti? Ali ne zahteva morda Conniston, naj se vrne? Vse sile jo napel, da bi se rešil teh morečih misli, ki ga niso hotele pu- stiti. Pri tern pa sc jo čedalje jasnejo zavedal, da mu je Anglež zadnje pol ure pred smrtjo1 hotel še nekaj povedati, in da je to željo zatii. Največje zmagoslavje poguma je bilo to, da so bile Connistonovc poslednje besede tisii opomin: »Pomisli na to, fant, da si dobil ali izgubil v trouutku, ko to McDowell prvič premori z očmi.« Toda v naslednjih trenutkib se je Keithu i'az- odela Connistonova gola duša, in zagledal je, kako se je Anglež, ko mu jo bil za zmeraj vzet go vor, boril s poslednjimi izdihujocimi moCmi, da bi njegove ust- nice izoblikovale še nekaj besed, ki jib ni izgovoril, dokler ni bilo za nje prepozno. j In med tern ko je posluSal tuljenjo vetra in prasketanje ognja, je mrmral Keith neprestano isto vprasanje: »Kaj mi je vendar hotel reci? Ko se je veter spot pomiril, je Connistonova ura jela tikati kakor prostrašono srce, in njen pospešeni tik, tik, tik je kot v odgovor na njegovo vprasanje nalik kla- divu udarjal keithu v ufiosa: »Vrni so! Vrni se! Vrni se!« Keith jo napel vso sile proti oni nomočni sla- bosti in potisnil govoreCo stvarco globljo pod spalno vrečo. Tako' je ni mogel več Cuti in končno ga je vendar objel nestalen spanec kakor gluha» omotica. Ko je napoCilo jutro, je prišel Keith iz svojega äotora in razgrebil ogenj. Pod pepelom je bilo so nekaj žerjavice, ki jo' je razpihnil do plamenov in naložil nanjo novega lesa. Muke zadnje noči ni mogel tako hitro pozabiti, a njenoga pravega zmisla ni več vedel. Smejal se je svoji prenapetosti in se iz- praševal, kaj bi si Conniston mislil o njegovem obo- taljanju, o' njegovem nemiru in razburjenosti. Da ga je moglo to razumljivo popušfianje misli in čutov v pretekli noči tako promotiti, ga je skoraj zabavalo. 7a vso si je lahko našel razlago. Po razkroju mozga v štirib broznadnih letih je stremol njegov razum pod silnim nihanjem spet k ravnovesju. Ze današnjo jutro ga je našlo mirnejSega in njegov inozeg je do- Icval voljno in jasno kakor že davno no. PosluSal je uro in njeno tikanje se mu je zdelo popolnoina pi'i- l'odno. Med ten» ko si je pripravljal zajutrok, si jo colo zažvižgal pesmico. Potem jo pobral svojo culo in nadaljcval pot proti jugu. Povpraševal se je, ali jo Conniston svojo službono knjigo znal kdaj tako dobro nn «zust kakor jo zna zdaj on. Na koncu šestega due jo jo znal na painet od zaCctka do konca. Razen toga jo smairal za svojo' dolžnost, da je vsako uro napeto obstal in drovju okoli scbo strumno salutiral. Tu ga. McDowell no dobi. Neprestano si je govoril sam sebi: »Jaz sein J3er- went Conniston. John Keith je mrtov — mrlev in pokopan, tam gori leži pod tlemi male kolibc, prav tiste male kolibe, ki jo je postavil soržant Trossy s svojo patruljo leta 1908. Mojo ime jo Conniston —• Derwent Conniston!« Da si ohrani pogum in svoj zdravi razum, so je Keith v letih samote navadil govoriti s samim scboj in si sam odgovarjati. Zdaj pa je bilo treba reči: »Conniston, prijatelj, moral a bova znati zmagati ali pa umreti!« Že po tretjem dnevu ni govoril o Keithu druga.ee kakor o mrtvecu. O smrti John a Kcitha jo razširil Connistonovo slavno zgodbo. »Gospod nad- zornik, John Keith je umrl hral)ro in z vedro za- vestjo,« je poroCal drevesu, ki je predstavljalo McDo- wella. »Bil je najspodobnejši in najdostojnejši dečko, kar sem jih kdaj srečal:« Šesti dan se je zgodil oudež: prvič po neskončnib mesecih je Keith spet videl sol nee. Sicer je že prejgnje dni videl, kako si skozi debclo zaveso se- verne mogle in skozi pršeči dež utira pot motna, dimasta senca ohranjevalca življenja, toda zdaj, šcsti dan, jo bilo res solnce, pravo, žareče solnce, ki se je zasvetilo v vsem svojem sijaju za kratko poldne nad severnim svetom. Vsak dan je prihajalo solnoc bliže, vsak dan je bilo toplejše in toplejše; in tudi oblaki pare in mrzli dih tečaja sta ostajala vse dalj za njim. Toda šele potem, ko jo bil že popolnoina iz ledene megle, se je Keith obrnil na zapad. Zdaj pa ni več tako hitel. Dal si jo časa, saj je pobognil iz ječe in je potreboval miru in brezdelja, da preizkusi prvi opojni občutek prostosti. Potreboval je tudi zbr.anosti in moči za strašni boj, ki ga še čaka. Sele zdaj, ko ata mu solnce in sinje nobo zvedrila glavo, solo zdaj je videl sto in sto prežečih pasti na svoji poti, ki bi ga utegnilo spraviti v nesrečo, sto zank, kamor bi se lahko zapletel pri vsak em nerod- iieni koraku. Namenoiua in sam od sebe jc šel iskat kivnika. \'suk dan, ko bo živel tain doli, se bo srečal s smrtjo, kadar bo naletel na Cloveka. Noč in dan bo moral paziti, moral bo brzdati jezik, paziti na vsak korak in nadzirati svoje misli. Vsak Ironutek lahko oko zakonn pronikno skozi tanko plast njegove prcobleke in j)reda njegovo zapravljono živijonje vislicain. Prišle so ure, ko se je zgrozil v mislili na vse to. Takrat so jo njegov dub ukvarjal v. diugimi inož- nostmi bega. Toda potem je vselej čul Connistonov mrzli, vzpodbujajoči glas, boja željna in nade pol na mu je novič vzvalovila kri v žilah in pripravljen je bil postaviti sc nevarnostim doma po robu. Zdaj je bil Derwent Conniston in drugega mu ni bilo mar. Kadar pa je prišel v mislili tako dalee, jo spet obstal pred veliko in tajnosti polno uganko, ki mu jo je zadala ta pustolovščina na življenje in smrt in v kateri jc moral neprestano grebsti. Kdo je bil prav za prav Derwent Conniston? Kcith je zbiral to, kar je vedel o njem, drobec za drobeem, in vselej je prišel do istega zaključka, ki ni prav nič povedal. Anglež, ki so ga svojci — če so še živeli — imeli za mrtvega, obsojenec ali izgnanec in najbrabrejši, najbolj viteški, , najplernenitejši mož, kar jih je kdaj poznal. Le »odkod1« in »zakaj« tega življenja je zbujalo v Keithu razburjenje in radovednost, kakor je prej ni poznal. Neizprosno in trdno je sklcnil Anglež vzeti svojo skrivnost s seboj v grob. Tn njemu, Johnu Keithu, ki je bil zdaj Der- went Conniston, je zapustil kot dediščino neprodir- ljivo1 skrivnost, ali pa — če so mu je zdelo tako bolje — nalogo, naj odkrije, kdo je bil in po katerih poteh je hodil oaü Cigar imo je nosil. Cesto je opazoval Keith sliko male deklice v uri; vselej je gledalo iz njenih oči nekaj, kar ga je spö- minjalo na Connistona in na to, kako je Anglež pre- živol poslednje ure svojega življenja. Dcklica je mo- rala v tem dorasti v mlado gospodieno, o tem ni bilo' mogoče dvomiti. Iz dnevov so postali tedni in pod Keithovimi nogami so je širila vlažna, sladko dehteča zemlja. Kinalu so izginili tudi poslcdnji ostanki tajajočega se snega in v zaeetku maja je prišcl v ozemlje Rein- deerskega jezera, ki leži tri sto milj južno od tečajske samotne ravnine. Tu je počival teden dni v kolibi nekoga lovca kož v Burntwoodu in potem je potoval dalje proti Cumberland-Ilousu. Deset dni nato' je prišel tudi tja in drugi veCer je zažgal taboriačnl ogenj v zlatordeči svetlobi solnčnega zahoda na bregu širokega Saskačevana. Stov. 27. »Neva Doba« 3. IV. 1931. Stran 5. laliko [KKlkupiš vsakega sti'uziiika. Nicer stradam sam, ali vondar si vonsili pritrgiun grižljaj kruha za le- l><) uriro. Tamlo zunaj, četrt ure za barnknnii, je vas in gostilna v njej. Tani jo okrogla uatakarica, ki ini pruvi. da soni sijajen deček. Če pri- de palvuljn, mo skrije. In srečo imam. Najeclel seni se tarn ludi že zastonj. VidiS, to so ideali! Kaj niso korislnojši od onih, ki so megleiia pajčcvina in ti poniolikužijo dulia, da ga- življenje laže stre. Izpametuj so! Zdaj si v najholj.ši šoli. Vsi ide- al i 1e no. potegnejo i.z tega blaia k mi.liiii zvozdain. Vso utopijc naj si /alakne vrag va\ roge! Tudi noooj p.ojdein ija, domenjen st in tako. No- coj ho vai'iio, velika sobota je.1« Ski-ivaj sta pvigriznila potico. J ur- bar si jo izprosil eetrt komisa, da / iijim zvočcr prulobi stražnika. Opcldno so so zopet. vlokle laene vi'sto h kuhinji. Delili so juho, ineso in neko rjavo peso /. losenim oku- soin. Na pragu kuliinje so je zgrudil Mililjat vojnk. Mirno so stopali pre- kc njega. V barako cnoletnikov jo vstopil dcbeli uareclnik. I-'ri. drugeni izhodu so je izmu/.nil Jurhar in še nckateri. Ylavric jo zaklepal kovCek in že jo Ml narodnik pri njeni: »Takoj dolooite slo inoz, postavile jih prod mojo ]>isavno! Vsakdo prej- ijio po (ivc pu.ški in vseli dvesto pušk oddate bosanski ko'mpaniji. Podpi- sano potrdiK) o prejemu mi vrnolo. Dckažite zdaj svojo inteligonco! Ta- koj! No, vase iino?« In je odšel. MavriC jo s povešeno glavo in iic- -otovimi koiaki stopil i/ barako. /u- naj je sijalo solnce. Ob stenab so čo- peli in spali vojaki, ki jih je toplota premagala. Rahlo jih je budil po vrsti, inoli so si ori in strmoli vanj. Vsakcmu posel)oj jo dopovedoval svojo nalogo v dveh, treli jezikib. Ne- katori so so oelo' povzpeli na noge. Tako jo zbral šestnajst mož in kre- nil k sosodnji baraki. Tarn je zajel ilvajsot ljucli hi jih / velikini napo- i<;in liral k ostalim. Toda toll ni bilo ni.kjof vef-, porazgubil i so so bili 1a- čas. Na poniof" jo dospel .liu'har, da straži zbrane in jib zone claljc. Tako je mini la uva in pred pisarno1 je sta- lo sto vojakov, dremajočib, opoteka- jorili so, molčečih. Prevzeli so puške in so. koiično napotili. Vodil jih je Mavrir, na konou pa jo koiaknl Jur- bar. Tmdoma so je vil sprevod s puška- ini v klaneo, polžive sonce s splah- nolimi rumeiiimi lioi in ugasliini O(':1»»'- Tuiiiiam je kdo obstajal, od- l^gal orožje in že je sedel na 1.1 oh. I'otoni so so usiavili še drugi. »Xaproj!« je tiral Jurhar in je sam pograbil stiri puške, da jib nosi. Sto- pali so zopet dalje, toda skoro' dvaj- set vojakov jc zaostalo in so ostali niorali prevzeti njihovo breine. Z vrha klanca se jo Mavi'iC ozrl na žalostno pi'o'cesijo, ki je lezla za njim. Tudi ta procesija najbednejših bera- čev je bila del zmagoslavne armade. Tužna jim monarhija! In se je do- ini.slii velikcnočnih sprevodov, ki jih jo vso sijajno sicer giedal doma prav na ta dan vstajenja. A zdaj? Nad vsem tern krivičniin ])onižanjem, nad vpijočo bedo se mirno boei nebo, po novi pomladi tliši zrak kljub vse- nm. Ne bo več vstajenja in vsega toga? Kaj so naredili s človekom? Pomikali. so se s klanca navzdol mimo barak brez konca, sko'zi bla(o naprej. Končno so obslali in Ijudje so posed]i k barakam. V bližini so Bosanci vežbali s puš- kami na rezka povelja v jczikn, ki je bil tuj kot volja, ki jim jo gospo- d aril a. Pošastno strašni kot visoki, izstradani živi okostnjaki. Mavrič Je stopil v pisarno. Na po- •stelji se je pretegnil bosanski nared- nik in je nevoljno velel, naj poča- ka.jo. Ko je pristopil, je iz dveh pušk potegni! zakljuCnici in pogledal sko- r/>\ cev v solnce: »Ne sprejmem te svinjarije. Puškc uiso osnažene, nazaj, mars!« Toda sprevod se jo dvignil šele, ko j° bil narodnik sunil troje ljudi s PUŽko v hrbet. Počasi so se vračali, ^daj ni nihče več zaostajal. Jurhar se je ognil narednikovi pi- sarni in jo takoj odžeJ za zadnje ba- i*ake, da so ne hi zaletel naredniku })ied nos. Prod pisarno je Mavrič pustil lju- di, sam pa je stopil vanjo. Narednik so jo razburil na vso moč. Ukazal je, naj vsakdo izmed ljudi vzaine puške s scboj v barako in jih tain osnaži. Nato naj se ž njiini vrnejo in naj jill Mavi'ic zopet vodi tja k bosanskim svinjam, tako jo dcjal. Vsega toga sit in v dno duše nesi-o- čen je Mavi'ie /apustil pisarno. Toda j^resonoCen jo obstal. Zunaj ni bilo nikogar več. Puškc so slonele in lc- ža.lo lain . razineta.ne, vojaki so l)ili izgiiuli v vso vetrovo. Iz položaja. zdaj ni bilo i/.Iioda voč. Zdaj jo pač že vseeno, ali iako, ali tako. Odšel je za zadnje barake, Jui- ha.i" je slonel tain ob leseni steni, in sta čakala, ali morda ne vdari zdaj strela iz jasnega v vso strahoto. Pa tudi narednika ni bilo od nikoder, morda je spal v svoji pisarni, puško pa so ležalo zunaj. In sta se napoti- la v barako, da ležeta. in so zaglodaia v desko nad. seboj. Zdrznila sla se. Koveek jo sicer stal na svojeni mostu, toda, ključavnico jo bii nekdo siloma dvignil s pokro- vom vrod. Gotovo z bajonetoin. V kovčku so bile le so knjigo, di-ob- tino in pa})ii'ji. Nahrbinik je sploli manjkal. Bosna sta protokla barako. Par ljudi jc mirno lcžalo na slam- njnčah. Nihče ni vodol ničesar o vsem, vsi so glodali začudeno in lnolče. Hitela. sta v bližnji oddelek bara- ko. Toda prav tarn so je bil ob vho- d'.i poJHvil nai'odm'k. Mavrir jo sto- pil predenj: »Okradli so mo!« »Kaj me briga! Vi ste vodili. od- ('olok. Puške ste mi zmctali pinul pi- sp.rno! Tako ste izvrši.li moj ukaz. K raportu! Takoj vas prcinešCam v pctnajsto barako, ne hoste vec med onoletniki. Tudi zapor vain ne uide. Ncsramnež, posvetim vain! Poberite vso svojo reči! Nobene bosede! Vr- iKMii so za pot minut. Mai'S!« MavriC jo sklonil glavo. Zbral jo ostanke svojo imovine in poiskal pet- najsto barako. Tarn je bila ena sama slamnjaca prazna, a je bila ob vz- glavju posejana. s krvavimi pljunki. 'I'u je ležal jetičnik še prod nekaj ilncvi, prcden so g-a spravüi v bol- nico. Drugod so ])oleža.vali ljudjo. Smrdelo je tod po znojnib cunjab, plesnohi in bukovom listju, ki so jo palilo v pipah. V kotu jo uiniral vojak. Nekdo ma je iiSeal v usta Skcvjo tnlega kruha. Morda je niislil. da ga s tern zopet spravi pokonci. Toda mož jo bil že posinel v obraz in je obložal mirno. Potem je dospel Jurhar. Privedel je k Mavriču mladega. vojaka, krep- ko ga jo držal za vrat. Ta je bil okradol Mavrica. Izdal se jo, ker je di.Šal po svinjskem mosu. Toda po- lovieo vsega je bil že požrl. Mavrič vsoga. loga ni vee razuinel. Sedel je na praznem kovčku, glavo si je podpiral z rokami in ni niislil na ničesar več. Ne na doni in mla- dost, ne na barake in narednika. Gorja ni čutil več. Tako1 je sedcl dol- go in ko se je ozrl okrog sebc, je bila že noč in samo svetiljka je brlela. Poln zaeudenja je bil njegov pogled, odkod in čemu vse to, odkod on sam in čonin in zakaj... * * Cez leto dni, na; Voliko noč osem- najst. je Milan Mavrič spal v skup- ncm grobu z dvajsetimi tovariši v južnotirolskih gorah. Jurhar, ki jo bil ušol iz marškompanije, je stopil v Zeleni kader in je v slavo'nskih šu- mah čakal svobodnih dni. Podnobšok je tlačanil v dunajski vojaški pisarni in ko se je v zaCetku novombra vračal v novo Jugoslavijo brcz cesarske kokarde na čepici in poln vesele sreče, se je iz vlaka mi- mogrede ozrl k barakam. Barake so gorele, zažgali so jih Bo- sanci, preden so od.šli v domovino. Les, slamnjaCe in golazen, vse je go- relo. Umazan dim je puhtel kvišku, teman kot kletve sužnjev, Crn kot krivice, ki jih je bil doživel elovek. »Propadlo, propadlo, propadlo,« je mirno pel vlak bistro melodijo. In Podncbšek se je nasmehnil. Mlad je giedal v vstajenje in bodočnost. gl^ «I fl^^B fiHfefl^ tt (B^ vsa sve^a Polisl/s/z/ce kakor tudi voščilne cvetlice, pokrajinske brom in francoske dopisnice v veliki izbiri po nizkih cenab. Nadalje priporočamo: Krcp papir, svilen in barvan papir, peresa za rože, angelskc glave, zlate zvezde, cvctje za rože, papirnate vreče za dišave in drugo — Novosti pisemskega papirja v mapah. Knjigrajpnai in veletrgovina s pa/piz»jeix&. Goričar & Leskovšek, Celje, Kralja Petra cesta 7-9 Velihonočna dorils Anton Lečnik , ZLflTO URE SREBRO Celje | Pentlje za nagrobne uence| zelene (lovske), kakor tudi v vseh drugih barvah izdeluje točno in ceno» 11 Kram as» & Miste j, Celje 14 Meblovana soba z 2 posteljama se išče. Naslovi naj se pustijo v upravi lista. Josip Ogrizek splošno mizarstvo CELJE - Lava 21 se priporoča za izdclovanjc razno- vrstncga pohištva, kakor spalnice, jedilnice, kuhinjskc oprave i.t. d. v najiepSem slogu in po najnižjih cenah. Sprejema tudi vsa stavbna tnizarska dela. Zajamceno čista destilipana voclL& se oddaja liter Din 1 "80 pri tvrdki „HHlSTflLIia", CEL3E, PrEŽernotfa ulica Za Veliko noč po prav nizkili cenah rozine, orehe, ore- hova jedrca, fine vrste kave, žganein su- rove, riž in drugo specerijo kupitc pri Josipu Jagodiču, Celje, Glavni trg Koljiva semena, Za Veliko >ioč! Steklo, porceJan, ogledaf?, jedfffjno orodje, kipi, svete podobe, okviri IO°|O popusta Vellka prodaja! M. RAUCH, Celje Prešernova uhca 4. : Nagrobni venci trj-kovi in vse žalne potrebSčino ter velika zafloga ms«tvaftkšh krst Franc Karbeutz manufakturna in modna trgovina Ceije, Kralja Pet-ra c. 3. Kina vino z železom „Eritrotit" proti slabokrvnosti irt blrdiCnosti, za oslabele in rekonvalescenU\ Stara lek»rna tPri Oirlu* NIp. Ph. l«o Tončič CELJE, Glavni trg — Aleksandrova ul. Mnogim je neznano da se p-jj.ivljajo želodčne, črevesno _J'n bolečine v glavi, r.ervhznost, pomanjKa- nje tek-> in liemorö;di vsled slabe pre- hrane. To zlo odpr.ivlja in zd'avi vsak čas znani eliksir Fi'Lol. Poskusite tudi Vi zdravilno špecijaliteto. Eliksir Figol uiejujo prebavc in vraCa zdavje. Figol izdeluje in razpošilja z navodilom o porahi lekarna Mr. Z. Semelie, Dubrov- nik 2. Originalen zaboj s 3 stekl. x ovoj- nino in poštninc 11)5 Din, z 8 stekl. 245 I)in, 1 btekl, 40 Din. Vsak dan pri- h.ijajo številna zahvalna pisma glede zdravilnosti Figola. as». ifcZ^^lAl^o noč! Edina Jugoslovenska tvornica gramofonov in plošč Edison Bell Penkala Gramofoiii od Din 740 — dalje Plošče od Din 26'— daije Mai mes^ČKio odplačilo po Din 1OO*-. Zahtevajte riaše brczplačne kataloge in cenike! Goričar & Leskovšek, !^ir!Ü! Celje Zastopstvo: Prepričajfe se! Ccnj. občinstvo vljudno opozarjam, da imai:i v svoji hiši v CELJU, KBALJA PETHH 3 c 7 lastno mesarfjo, preka^evalnico in gositlno pri „Jelenu" 2 izl)ornu kuhinjo. Cene koiikurenčne. Specijalitota blaga zajamčena. Piudaja blaga nn drobno in debelo. Za obilen obisk sc priporoCa fosip Goren)aK. J%2a&//y/ - - I?/a/z//z/ svctovnih !vrdk, tudi prcigrani, vedno v zalogi. M DOPfl^ Znižane cen<>. Ugodna mescčnu odplačila. ¦" ¦*"¦«•' Vsa popravila in uglaševanje strokovnjaško. CEUE Vsak petek razne sveže morske Tibet (Ranjo), kava, čaj, runi, kuhano in sveže maslo, banatska moka, pristna dalmatinska ^viria v ^teklenicah „Opolo" Diu 9'—, „Ružica" Din 10.-, belo „Žutina*' Din II'— liter R. Me sirov, trgovina z msšanim blagoni, Celje, Za kresijo 6 Zaloga stekla. porcelana, okvirov za podobe, ogledal in raznovrstnih. äip. — Pre^zema vsa v steklansko stroko spadajoča dela. — Postrežba točna. Fr. Strupi Celje, Kralja Petra cesta Ilinho HahouEC shl. Jsonces.mBstni tesarski moisten na Layi nni rplill 'zvrSuic> vsakovrstna tcsarska dela, moderne stavbe, ostrcšja za Pri USlJU hiše, vile, tovsrne in cerkve, stropc in ra2na t!a, paviljone, vg- randc, stopnic^, ledenice in ögraje. — Gradnja mostov, mlinov in jezov. Parna žaga in lesna trgovina, Lava pri Celju. cf,T\.in"" Za pomlad in poletje smo znižali oene radi prevelike zaloge blaga za 15°/O. Dobijö'seizgotovljehe obleke prvovrstne kvaliteie kakor tudi po meri in sicer: .moSke obleke"žs od Din 230'- naprej, otroške obleke od 3-10 let od Din 75'— do 130 , f^ntovske obleke od 10-16 let od Din 150'—do 250 — Oslejte ?i zalogo. ^^ Nakup neprisüjen. Ziga Weiss Celje-Cralbe>5c»je (uasproti Mcstncga mlina) KMETSItA POSOJILNICA V CELJU «2 regifttruvana zadruya * neomejeno za»eio Pisarna v Prešernovi ulici S Hranflne vloge obrestuje po 6—87, čtstlh. brez rentnega davka, Pri tialožbt Din 50*- 86 dobi nabiratnlk na do«. siev. 27. »Nova Doba« 3. IV. 1931. Stra.n 7. ^^^ft ^B ^P ^B VV ^P jfifiJ ^B K3 dB Ji^« B ^r V LASTNI HIŠI NARODNi DOM Kupuje In pro* daja devSase In Sprejemai hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter nudi za isti popolno var- nost in ugodno o- brestovanje. Podruznici: Maribor, Sosfanj Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pnpilarnovarnem zavodu, ki že obstoja 64 let Celjsha mestna hranilnica v Celju, Krekov trg (v lastni palačl pri kolodvoru) Prihrankom rojakov v Ameriki, denarju nedo- letnih, ki ga vlagajo sodišča ter naložbam cerkvenega in občin- skega denarja posvcča posebno pažnjo Hranilnica daje poso- jila na zemljišča po najnižji obrestni meri. Vse prošnje r e š u j c brezplačno Za hranilne vloge jamči poleg J HIAcf A PaIIa * VSCm Premož«njem premoženja hranilnice ^^ IIICölU VrCIJC in vso davčno možjo Strän 8. »Nova Dobn« 3. IV. 1931. ,*'. i YEIIKA NCČ 59.- Vrsta 2651-05 Prodajamo jill iz boksa in laka za isto ceno. Omogočite svojim otrokom, da sejim bodo nožice normalno razvijale ! 199/ Vrsta 2625-10 ZA IZPREHODE Zadnji modelizrezanegačevlja s kombinacijo krokodilove imi- tacije in okusno spono. Radi izredno dobre priležnosti pri- Ijubljen čevelj. 199, Vrsta 1955-98 Iz jelenje kože ali \z finega laka, okusno okrašeni, s pol- visokim lahkim podpetnikom. Ako želite eleganten in udoben čeveljček, pridite k natn. 169, Vrsta 98G5-0S Plesni čeveljčki, izdelani iz najlepšega laka, se podajo vsa- ki toaleti in morete v njih ple- sati vso sezono. Dobi se k njim obenem tudi okusno spono. 169, Vrrta 1937-22 Vam, ki ste izpostavljeni Strapacorn, je treba za po- mlad lažjih čevljev. Evo jih, s stanovltnim gumhsfim podplatom za neverjetno nizko ceno. Sl*i»ajir*i čas je, dL» ractjc>x»&^urite i?edL jjlede siroje obutve. OdLstx»Lft.intite9 Cesar *x«a 3>o-fcr-«Btoujet€5, po- nošene döjte ]popnt»JBLvitl, česap \TaKim pa manj- kst, izpopolnite as novimi pomladnisni modeii. Tu Ysa-MOL raiadiraio mai j>r»ecjl«3cl irelik: , , Praktični dekoltirani čevelj- ček s polvisokiir. usnjatim pod- petnikom izdelan iz finega bok sa, rumene ali svetle moderne barve, z okusno 7<'!ponko. 199, Vrgta 1625-26 Lahki CeveljČki s polviso- kim lesenim podpetnikom, okusno kombinirani in izde- lani iz najfinejšega blaga. Imamo jih iz laka in boksa. 69, Vrsta 93 75-03 Poleg satenastih in atlas- nih, črnih in raznih barv pri- našamo za poletje izdelan čeveljčekizbelega rips-platna k lahkemu poletnemu pla- SCu. 249.- Vnta 6637-11 Ako nosite obleke iz an- gleških tkanin, ne morete biti brez te oblike sportnega čevlja, ki je izdelan iz naj- boljšega boksa in okrašen ter okusno perfotiran. Ima- mo jih tudi v črni in rjavi barvi. 129, Vrstn 3922-Ö.1; Sportni čeveljček za dečke, je iz rjavega boksa, z okraše- nim jezikom. Podkovan z me- dcninastimi klinci. Za šolo in izlet. 149, Vrsta 3945-63 Spomladanski Cevlji za vsaKO priliko iz boksa za vsak dip na trg. Za občutljive noge »z ševroa. 49, Vfsta 4235-3' Lahki in zelo udobni plat- neni čevlji v sivi barvi s trpežnimi gumastimi podpla- ti, moški in ženski Din 49. fi9, Vrsta 9875-05 Eleganten čeveljček s spo- no iz črnega baržuna na vi- sokem podpctniku. Priljub- Ijen radi svoje enostavnosti. 59, Vrsta 7047 Ko vstanete zjutraj iz to- ple postelje, obujte te co- pate. Ko pridete domov s po- sla, jih zopet potrebujete, da si odpočijete noge, Za to nizko ceno jih more vsakdo kupiti. 249, Vrsta 9677-22 Din. 249.- Priljublien čevelj naših stalnih odjemalcev. Izdelan iz najfinejšega boksa, z lah- kim usnjatim podplatom in gumastirn podpetnikom. — Imamo jih v vseh velikostih in širinah. Ur 144. 169, Vrgta 3967-22 Moški čevlji iz prima bo- ksa za Strapac, s kovanim podplatom. Trdni in udobni, ne žuhjo ne noge ne žepa. Urejujc Rado Pečnlk. — Odgovoren za konzorcij »Nove 7^obe« in Zvezno t;.skarno Milan Četina. -- Oba v Celju.