Ij • • • I I
\ AWBC»kjiPfc i
ISksSSi
■ ■ I
■CM BHM"1 M^wb^^C^B^ Hr ^hiS^I^^Tv B .BK^^^WM M bl» I^^HAA'
iH IH I Hi B^^B L ^ra^BpHo^ ■ ■■ ■■■1 ■ MB BBB
"BR" I
jj<	., > ..... .i-.. ■ , > " ■ ■, i* ■	» »' s«	>'i ,r >•	y*	?<t • f*	■■• t ;	# v. j )<,>,•)'. rnr m :	v.; .- ■•./.-■	>
AMERICAN IN 8PIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY	"AttWtfrait	NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMEHH
No. 55.	CLBVEIAND; OflKX WEDNESDAY. MAY Oth 1923.	LETO XXVI. - VOL. XXVI
^^^^^Hl^TT	•	(fell .	v .
Kitajski banditi rikancev. En nti
Peking, 8. maja. čet* kttifls tkih brigantov je napadla pre- s tečeno nedeljo Peking ekspres- j ni vlak, pri mestu Suchow. ^ Enega potnika so ustrelili na i mestu, nekega Angleža po ime- t nu Rothman, ostale potnike v j vlaku pa so nagnali ven ter jih i odpeljali kot živino v hribe. Poročila, ki ipa še nisp potr- 1 Jena, naznanjajo, da so bandit- i je pozneje ubili še dva potnika, i druga poročila pa naznanjajo, j da ao zahtevali banditje en mi- i Ujon dolarjev za oprostitev s vseh jetnikov.	i
Banditje so napadli vlak, ki 1 je vozil turiste, prav na postaji. 1 Na postaji je bilo več vladnih i vojakov, katere so banditi j pregnali, potem pa napadli pot- j nike. Vsi so bili močno oboroženi. Razrušili so tudi železni- j Ski tir, tako da vlak ni mogel 1 naprej. Streljali so v okna via- 1 ka, da so zbudili potnike v j spalnih vozovih.v. Napad se je < svršil ponoči. Potnikom niso ; dali niti prilike, da bi le oble- ! kli. V spodnjem perilu in brez 1 obuvala so jih nagnali v hitrem 1 tempu v hribe. Spotoma §e jej nekaterim posrečilo, da so v,] temi zginili in se skrili v visoki 1 travi, kakih 30 oseb pa so od- i peljali s seboj. Ko so banditje 1 odšli, so se vrnili kitajski vo- i jaki, ki so začeli preganjati bandite. Glasom nekaterih poročil so vojaki prišli do banditov, m tartare wuefljali, todsM banditje so odgovorili, da postavijo ujetnike v prvo vrsto in naj vojaki streljajo na nj*. Streljanje je na to prenehalo.
Med ujetimi Amerikanci se nahajata dva j ameriška arma-dna častnika, major Roland Pinger s svojim sinom in major Robert Allen, ki ima tudi sina s seboj. Več žensk, katere
so banditje vlekli s seboj, je »■
DIJAKI PRED SODISČEM.
Chicago, 8. maja. Več kot sto profesorjev in dijakov Northwestern univerze je dobilo danes pozive, da pridejo pred veliko porpto, ki preiskuje smrt dijaka Leighton Mount, katere okostje so našli ob jezeru pred nekaj dnevi.
Mqunt je zginil pred ao. meseci, potem ko se je vršil med dijaki vseučilišča boj. Sumi se„ *da so dijaki svojega tovariša vrgli v jezero, z glavo navzdol, potem ko so mu usta zamašili s peskom. Velika porata namerava poklicati vse dijake pred aodnijo.
TEŽKA KAZEN ZA KRUP-POVE DIREKTORJE.
* Werden, Nemčija, 8. maja. Francoska vojna sodnija je danes Kruppove direktorje obsodila na težke globe in dolgo-0 trajni zapor. Glavni lastnik Kruppovih pdjetij, dr. Gustav Krupp von Bohlen je dobil 15 let zapora in# mora plačati roo.ooo.ooo kazni, na ro let zapora in 100.000.000 globe Je obsojenih tudi nekaj drugih direktorjev. Direktorji so bfli obsojeni, češ, da so oni krivi, da ao Francozi ustrelili 14 nemških delavcev ob priliki, ko so Francozi napadli Kruppove tovarne v namenu, da zaplenijo blago.
ZlkfcAGA DEMOKRATOV V BALTIMORE.
Baltimore, Md., 8. maja. Pri <tanainjih mestnih volitvah so republikanci doživeli občuten poraz, ko je njih kandidat za župana, Broening, propadel z «5.000 glasovi Izvoljen je bil Jackson, demokrat * 74.000 glasovi večine.
Martfch.
vjefi 3® Am*
ifijon odškodnine
spotoma popadalo na tla, dočim so jih briganti pretepali, da so jih nagnali naprej ter so pljuvali na nje. Kitajska vlada je naroČila governerjem bližnih provinc, da nemudoma pošlje- , jo vse vojaštvo v hribe, kjer , naj obkolijo bandite.
Med pobeglimi potniki se nahaja tudi neki Lloyd Lehrbas, ameriški časnikar, ki je bandi-tom pobegnil. Mr. iLehrbas se je izjavil, da je videl med ujetnicami tudi Miss Lucy Aldrich, ( svakinjo John D. Rockefellerja mlajšega. Brigand so jo gnali boso naprej. Pobegnili ste banditom obe že*i ameriških častnikov, S krvavimi nogami ste dospeli na železniško postajo-	i
Banditov, ki so napadli vlak, je bilo najmanj ioco. Vsi so bili dobro oboroženi in discip- , linirani. Na vlaku je bilo mno- , go denarja in blaga, in so ban- , ditje odnesli vse. Toda največ jim je bilo za ameriške pomike, o katerih so vedeli, da so , bogati in da dobijo bogato od- j kupnino.
• Vlada Zjed. držav se pripravlja, da odločno nasproti proti ( kitajskim banditom. Med državnim tajnikom Hughes in 1 med vojnim tajnikom se je vršila včeraj dolga konferenca. Ameriška vlada pošlje vojake na Kitajsko, ako kitajska vlada nemudoma ne polovi banditov tat reši zaprte Amerikanee* V Tientsinu, blizu kjer se je pripetil napad, se nahaja 885 vojakov redne ameriške armade in 35 častnikov. Ti so pripravljeni vsak trenutek na odhod. Tudi druge države se pripravljajo na pohod proti banditom, ker je kitajska vlada prepočasna in nezanesljiva. Mednarodne spletke znajo nastati radi 1 teh dogodkov.	^
REPUBLIKANCI ZA : VEČJO SUSO. p Washington, 8. maja. Ko se . predsednik Harding poda na , potovanje proti zapadu, bo gla-. vna točka njegovih govorov , zahteva, da se prohibicija čim . strožje spolnuje v Zjedinjenih državah. Kljub dejstvu, da je . newyorSka postavodaja prepo-1 vedala prohibicijsko postavo, , pa je Harding trdno odločen ne [ odnehati, pač pa spolnovati ( prohibidjo do skrajnosti. Su-i hači priznajo, da je opustitev . prohibicijske postave v državi I New York hud udarec prohibi-cijonistom.
. BOLJŠEVIKI ZAPIRAJO.
London, 8. maja. Na ruski meji je rdeča garda aretirala ' Rev. Simonettija, poslanca papeža iz Rima.
-O-
' — Po suhem vremenu, Id je : vladalo v Ohio skozi tri tedne, [ smo dobili v torek dež, in v sre-| do pa se je skoro vrnila zima.
Malo je manjkalo, da ni sne-k Žilo. Iz vseh krajlv države ! Ohio se poroča, da je ta mraz ! povzročil ogromno Škodo zla-1 sti na sadnem drevju. .
*	— Tatovi so udrli v stanova-
*	nje Mrs. Jeanette Maher na, l 1949 B. 93rd St. ter so odnesli 6 precejšno vrednost finega žga-5 nja še iz onih časov, ko je bilo
žganje — žganje. 6 zabojev "Hennesay Brandy", štiri zaboje šampanjca ter nekaj dru-i zega žganja.
j — Robinson G. Jones, sedajm i superintendent clevelahdikih 1 šol, je bil od šolskega odbora z ponovno zvoljen za nadaljno 1 dobo 5 let. Tudi plačo so mu
0	povečali od $10.000 na $14.000 na leto.
1	— Pismo ima pri nas Marija Par.
Mniboj. !
Delavski voditelji ga 1 odsvetiljeja.
V Cleveland je 4ospel Bert Jewell, predsednik železni- C ikega oddelka American Fe- j< leration of Labor, ki je imel n r Slovenskem Domu v Collin- t voodu nagovor na unijske že- s! czniske delavgs, zaposljene ž >ri N. Y. Central delavnicah v d 2ollinwoodu. V iznenadenje lj rseh navzočih je delavski vod- ii a ostro prijemal delavce, da I le izvršujejo svojega dela to- n :no in pošteno. Povedal je, da l pri železniških kompanijah, o cjer niso zaposljeni unijski že- k ezničarji, se delo veliko hitre- k e in boljše vrši kot n. pr. pri s vi. Y. Central železnici, kjer so ii jnijski delavci. Mr. Jewell je z lapadal One delavce, ki razšir- k ajo razredno sovraštvo med 11 lelavci, napadal je omahljivost k nož. Povedal je, da gotovi ele- t nenti en dan podpisujejo unij- d ike glasovnice, drugi dan pa l, podpišejo kompanijske zahte- fc /e, kar je v škodo organizira- t lemu delu. Unija je povzročila £ štirikratno glasovanje med de- k avci, da se izjavijo proti ^ 'piece work". Velika večina r klavcev je pri uniji glasovala ž prpti "piece work". Toda takoj k irugi dan so pa ravno isti de- \ lavci podpisali pri kompaniji za c 'piece work". Povedal je 4elav- r :em, da spori med delavci in £ vmešavanje rdečega elementa j v spor, je največje prokletstvo 1 za delavce. Že se organizirajo 1 ameriški fašisti, v Chicagi se £ ustanovija organizacija proti 1 delavcem, a unijski delavci sa- \ mi se prepirajo med seboj. Priporočal je delavcem naj bodo 100 procentni Amerikanci, a objednem 100 procentni unij- t ski.
—	Marljivo dramatično dru- ' štvo "Lilija", ki je celo zimo prirejalo lepe igre v korist Slovenskega (Doma v Collinwoo-du odide prihodnjo nedeljo ven v prosto naravo na piknik. Piknik se vrši na , :Recharjevih prostorih v Euclid, O. Dvajset , nagrad je razpisanih za ude- ( ležence piknika. Nekaj pose- ( bnega je, da dobi prvo nagra- , do, ki je res nekaj vredna, oni • oče ali mati, ki pripelje na pik- 1 nik največje število otrok. Dru- j go nagrado dobi najbolj debe- ( li moški, tretjo najdebelejša ženska, in tako dalje. Zabave , bo toliko, da bo vsakomur žal, ^ kogar zraven ne bo, ker društvo je v resnici naredilo program, ki ima res vzorno vsebino. Ven v naravo prihodnjo nedeljo!
—	Prepir radi cestnih kar in voznine v West Park, se bliža h koncu. The Cleveland Railway Co. bo začela voziti po West Parku od W. 117th St. naprej. vožnja od Public Square do Kamms Corners bo 7*4 centa. Ako se skaže pozneje, da je dobiček, se vožnja zniža, ako ne, se zviša. Mesto bo kontroliralo poslovanje.
—	Zopet je padH oblastem v roke bogat plen žganja. Zverini detektivi so v pdndeljek na New York Central železnici zaplenili en cel voz žganja, ki je vredno najmanj $300.000 v prodaji na drobno. 4080 galon žganja je bilo zaplenjenega. Tudi v East Cleveland in Cleveland Heights je policija aretirala več kotličarjev.
Zadnji čas, da plačate račune za plin je samo do Četrtka, do is. ure opoldne, 10. aprila. Po tem času ne vzamemo več plinovih računov do 1. junija.
—	V četrtek je "Vnebohod Kristusa".	- \
Sprejem vf Rimu.
».41"
Angleški kralj sprejet z navdušenjem.
________; • ■ r.
Rim, 7. maja. Angleški kralj George s kraljico Alexandro je dospel danes Se*n, in laški • narod ga je sprejel z odprtimi 1 rokami, sodeč po nezaslišanem < slavju in kričanju rimske mno- 1 žice. Štotisočc ljudi, od blizu in daleč, se je zbralo na ulicah, in ljudje so kot divji kričali slava < in eviva angleškemu kralju. 1 Kralj sam je bil skrajno prese- 1 nečen nad tem sprejemom. 1 Nikdar še noben Vladar ni bil 1 od naroda v Rimu »prejet s ta- . kim navdušenjem kot angleški < kralj. Vojaštvo na glicah, ki je stalo v štirih gostih vrstah, je imelo ogromen Hapor, da je zadrževalo množico. Ko je 1 kralj dospel s kralgco v Kviri-nal palačo, kjer Stanuje laški kralj, je bilo kričanje naroda tako silno in tako dolgotrajno, da je bil angleštfi| kralj prisi- 1 ljen stopiti na balkon in se po- , kazati narodu. Sledil je urne-besniaplavz. Angleški kralj je prišel v Rim iz političnih vzrokov. Kmalu potem, ko je dospel v kraljevo palačo, je prišel k 1 njemu vodja laške vlade in fa-. šistov, Mussolini Angleški 1 j kralj in Mussolini sta se zaprla ■ v posebno sobo, in med štirimi i očmi sta dolgo govorila. Nihče . ne vt, kaj je vsebina tega po-1 govora. Vendar drl^vniki trdi-l jo, da bo imel ta pogovor važne
>	posledice tako za laški narod
>	kot za Anglijo W^fcVeznike v i splošnem. V Rim se pričakuje i tudi angleškega ministerskega
- predsednika Bonar Law.
--—
>	KUGLO-IGRA!
1 Danes popoldne ob tfetji ' uri bo prva prireditev kuglo-igralcev tega sezona. Priredijo jo St. Kler Merčenti v Gor-den parku. Major
*	Kunde iz Kurje vasi ^^HC je po dolgem prepiru ftlE^ °bljubil, da vrže prvo
1 MuZp kuglo za fr-natn. In
•	zato bo City Hall v 1 Kurji vasi v sredo ves dan za-1 prt. Delavci bodo enihau plačani. Dve stranki ste zbrani,
" ena pod kapitanom Albert : Glicker, druga pod ^ 1 kapitanom Frank " Mlervar. Preds. Math /) " Grdina poroča, da ste " obe stranki dobro pri- S J pravi jeni za boj. Frank Jakšič, 5 velika zvezda od lanskega leta, ' bo letos igral na srednjem po-" lju. Tajnik Fr. Surtz bo pa za ' lučarja. Dr. Seliškar je pregle-
rdal atlete, Če so sposobni za špil. A. Grdina bo pripravljen z ambulancami za pobite in umorjene igra-. lce. Doktorja Mally in Lausche D sta redi za zobe flajštrat, ako bodo komu izbiti Od John c Gornika se pričakuje, da bo le-0 toa ta velka zvezda, ker ima u skušnje s pes-polom že iz sta-a re domovine. Vsa naselbina 0 hrepeni po tej prire-ditvi. Igralci se zbe-rejo pred kopališčem \V ) v ob pol treh. Tone |L/ t- Anflovar bo preskr-a bel bando, ker je že on imel n prej veliko za govoriti pri ci mnogih bandah. (Igral je na v bas-boben). Reportar Franc n Mišmaš bo sporočil kaj več o k. špilu v prihodnji številki.
t-	-o—-
— Novo trgovino z moško in žensko opnivo sta otvorila Mr. k- in Mrs. Malečkar na 15925 Sa-t- ranac Rd. v Collinwoodu. Ro-i- jakom priporočamo to podjet-o je.
1- — Prvi dan, ko so nabirali darove za otročjo bolnišnico v d Clevelandu, se je nabralo $516. 000. Potrebuje se la.500.000.
Manj kk i
fekatere tovarne odslav-I ja jo delavce.
Trgovska zbornica v Cleve- 1 andu je pravkar podala javno- 1 iti svoje poročilo glede zapo- 1 djenosti. Iz tega porodila se \ ridi, da je bilo koncem aprila i r Clevelandu manj delavcev j :aposljenih kot meseca septem- i )ra lanskega leta. Razlika si- 4 :er ni velika, in znaša le 373 ; nož, toda je značilna za raz- 1 nere. Naznanja se, da naročila : le prihajajo v tovarne tako hi-to in pogosto kot prejšnje me-tece. Raditega se nekatere tovarne ustavljajo in ne spreje-najo več novih moči na delo. ' Državna posredovalnica za de-o naznanja, da ne prihaja več 1 :oliko naročil za delavce kot < jred dvema mesecema. Tekom >oletja se čuje, da bo že nekaj ! ielavcev brez dela. Značilen je položaj v jeklarskih! tovarnah 21evelanda. Koncem novembra 1 neseca lanskega leta je delalo 1 v jeklarskih tovarnah Cleve- 1 anda 19.741» koncem decern- < Dra 30.104, koncem januarija 1 ao.667, konoem februarija ao. 521, koncem marca 20.563, koncem aprila 119.669. Vidi se, ia je v jeklarskih delavnicah ianes tisoč delavcev manj kot koncem februarija meseca. Vendar v industrijskih krogih temu zaenkrat nihče ne pripisuje važnosti, ker pravijo, da je naravno, da gre v poletju mnogo tisoč delavcev delat na prosto. 'i- o , -o-
—	Župan Kohler je ukazal klopi v parkih, sedeži na Public Square in sploh vse mestne stvari v parkih in drugod pobarvati z žarečo oranžno barvo. Clevelandski slikarji in umetniki so proti temu glasno protestirali, rekoč da je oranžna barva najbolj neokusna in ne-este-tična izmed vseh drugih barv.
—	Iz vseh krajev države Ohio se poroča, da je letošnja pomlad zelo škodovala farmarjem. Skozi zadnje tri tedne je bilo suho, nobenega dežja. Po dolinah je še nekaj mokrote, kjer je pa nekaj bolj hribovito ali na visokem, se je pa zemlja posušila. Ako ne bo izdatnega dežja v kratkem, bo letošnja letina občutno poškodovana.
—	Od sedaj naprej bo vsakdo, ki bo aretiran radi prohibicije, prišel dvakrat pred sodnika. Tako je naznanil United States attorney Bernsteen. Kdorkol bo aretiran radi prohibicije od mestnih oblasti ter tam obsojen, bo takoj ropet aretiran od zvezinih oblasti in pride na zve-zino sodnijo, potem ko je prestal kazen, naloženo od mestne sodnije. fo se bo zlasti zgodilo v vseh slučajih, v katerih je bil kdo že drugič aretiran radi prohibicije. Kot je videti nam bodo kmalu še kožo slekli s telesa.
—	Ko se je 19 letni Clem Kirk vračal v torek zvečer proti domu, ga je srečala na E. 21st St. mlada zamorska deklina, ki ga je za božjo voljo prosila naj stopi v bližnjo Alley, kjer se nekaj strašnega godi Kirk res ustreže želji, toda kakor hitro sta bila oba v Alley je zamorka mu skočila za vrat in ga davila, da je Kirk skoro sapo zgubil. Konečno se jo je otresel, toda babnica mu je že medtem zmaknila uro in verižico, in ko ga je še dvakrat strnila z nožem v nogo, je zbežala.
—	50 letni Patrick Joyce je delal na bukvardu pri popravljanju oeste, ko ga je zadel avtomobil, katerega je vozila neka Ženska. Joyce je bfl takoj mrtev.
Jeanette, Pa., 7* maja. Ro-|b manje iz vseh krajev Zjedinjp- p nih Držav ae je pričelo v to ma- v lo peimsylvansho mesto. Ror p marji so suhotni, bledi možje in v ženske, ki zro neprestano smrt ji pred svojimi očmi. Sem priha- ji jajo žrtve najstrašnejše morilke k človeštva — jetjični možje in p ženske. RazneSla se je kot blisk novica, da je tukajšni n zdravnik, dr. William P. No- d lan znašal zdravilo zoper jetiko. k Dasi drugi zdravniki niso še d enakega mnenja kot je dr. No- k lan, in se njegovo novo sred- y stvo proti jetiki še ni izkazalo, ž pa prihajajo sem stotine bol- t nikov v trdnem upanju, da oz- d dravijo.	*	I
Jeannette je mestice v Penn- $ sylvaniji, kjer je kakih 15.000 c oseb. Tu se nahaja dr. Nolan, d ki ima priprost urad v mali hiši c na glavni ulici. Zdravnik je a star kakih 35 let. Zdravniške \ šole je zvršil leta 11913. Tekom 2 svetovne vojne je služil v ame- $ riški armadi kot kapitan v zdravstvenem oddelku. Repor- r ter, ki je prišel k njemu, da po- t izve podrobnosti njegovega ] zdravljenja,.poroča sledeče: a "Ko sem stopil v njegov 1 urad, je zdravil nekega 11 let- < nega dečka in 50 letnega moža. \ Dr. Nolan zdravi s posebnim I aparatom, katerega je sam iz- 1 najdel. Zgfcda kot posoda za ] kvort sladoleda. Na dnu se na- 1 haja nekaj kot elekttičri pi- 1 halnik, katerega namen ja po- ] šiljati zrak qkozi posodoNai : vrhu je gumijeva Cfe : koncu cevi je nekaka čaša, £a-11 . tero dene bolnik na usta in nos. j 1 Zdravnik dene v posodo zmes ; . ogljika in apnenca. Ko se od-ji . pre električni pihalnik, piha . slednji fino zdrobljeno zmes v 1 . usta in nos bolnika.
iPr. Nolan je razlagal: V slučaju jetike pride bacil v plju-» ča ter povzroča rast malih iz-^
-	rastkov* katerim pravimo tu-
[ — Priljubljeno društvo Žu-r Žemberk priredi v soboto, 12. t maja v Grdinovi dvorani spo-_ mladansko veselico. Pričetek t ob 7. uri zvečer, To društvo je t znano, da priredi zabavo, ki je res zabava. Tudi to pot bo tako. Raditega se priporoča dru-, štvo za obilen poset veselice. , Dvajset lepih dobitkov se raz-. deli med navzoče. Igrala bo prava domača godba polke in valčke in itajeriš, da bo joj! Odbor je pa tudi dobro preskr-bel vse za jed in pijačo. Pridite.
—	Po storjenem delu se sladko počiva, si je mislil zidar
-	Tony Phurson, ki je zaposljen e pri neki stavbi na Bolivar Rd. 3 Vlegel se je na dile zraven t zgradbe in zadremal. To priliko i je izrabil neki uzmovič, ki je 1 Phursonu imed spanjem sezul
-	čevlje in nogavice ter mu potegnil ven $80. Tudi ura je šla.
1 — Iz jezera so potegnili tru-* plo 19 letnega Mihaela Sema-i. na, ki je stanoval na 933 E-i- 67th St Sel je ribe lovit, in se k je pri tem najbrž ponesrečil. To ae je zgodilo« že zadnji teden, in so iskali njegovo truplo 1- pet dni, predno je prišlo na dan.
—	Ko je blagajničarka State o gledališča v torek zvečer štela e denar, je nenadoma opazila re-e volver napram sebi in lopova, i- ki je zahteval ves* denar. Dete kle pa se ni ustrašilo, pač pa je h skočilo pri drugih vratih ven
zakričalo na pomoč. Lopov je e medtem pograbil z roko koli-kor je mogel v naglici in po-be gnil, ker so že ljudje hiteli« skupaj. Odnesel je $35, in dasi >j je bila policija takoj na mestu, Iga niso mogli dobiti.
AH je znajdeno zdravilo za zdravljenje morilke jetike
serkli. Ti rastejo ter uničijo >ljuča. Moja ideja, je, da spnk vim v pljuča dralijhtega, kar ?a ne škodujej To povzroča rast posebnih celic, ki naraščajo ravno okoli jetičnih bacilov, jih polagoma popolnoma obkrožijo in zamorijo. Ogljik povzroča to.
Dr. Nolan pravi, da je prišel ia to idejo leta 1912. Rekel je, da se mu je čudno zdelo, zakaj premogarji, ki požirajo inevno premogov prah, le redkokdaj dobijo jetiko. Najprvo je dr. Nolan eksperimentiral na živalih. Potem je začel zdraviti ljudi. 172 bolnikov je imel iosedaj ,in vsi so ozdraveli Dr. Nolan računa za prvi obisk $5.00, potem pa $2.00 za vsak obisk. Zdravilo se mora jemati dvakrat na dan tekom xo tednov, da pride zdravje. Svoj aparat pošilja tudi bolnikom izven mesta, da se sami lahko zdravijo. Za aparat računa $100.
Drugi zdravniki pa niso tega mnenja. Dr. St Clair v La-trobe, Pa. se je izjavil, da je dr. Nolan pač imel predavanje o svojem zdravljenju pred zdravniško zbornico, toda menili so, da ni nič posebnega in gotovega. Njegova metoda bt morala biti najprvo 'preiskana na zanesljivem zdravniškem zavodu, predno se vabi bolnike is vseh krajev, da hodijo sem. Mi ni-
QmA nrpJirirani /Is in Ar Mn
lanova metoda prava. Temu
nasproti pa se je izjavil dr. Nolan: "Prav rad imam, da zdravniki kritizirajo. In vsak čas sem pripravljen, da se moja znajdba preišče od kOmpetent-nih zdravnikov. Toda k njim ne bom hodil. Naj pridejo sami do mene. Jaz sem prepričan, da je zdravilo uspešno. Jaz ne delam liga za bogastvo. Vsakdo ve, da s jetični-mi bolniki ni nič kaj prijetno delovati."
—...........•..	I ■ ■ .	i' 1 j I
—	V pondeljek zjutraj je bil na policijski sodniji sodnik Green. Ko so mu prinesli obtožno knjigo, je zasermel in še enkrat pogledal. "Ja, za božjo voljo, kaj nimamo prohibicije v Cleveland?" je vprašal navzoče odvetnike? Hm, hm! Pred njim je namreč stalo nič manj kot 108 oseb, vse aretirane ra-j di pijanosti v i>edeljo. Kaj ta-cega še nikdar prej se ni zgodilo.
—	Andy Banach, 1570 E. 34th St je v pondeljek pripovedoval porotnikom, kako je zgubil $2000. Banach je povedal, da ga je neki Steve Hreen pregovoril, da je položil $2000 v neko Škatljo. Hreen mu je svetoval, naj pri tem govori čarovniške besede, pa bo denar zrastel v škatlji. Banach je rea bral kozje levite, in ko se je Hreen odstranil, je Banach pogledal v škatljo, toda zraste! je tako, da je zlezei v zemljo, kajti škatlja je bila prazna. Hreen je bil aretiran.
—	42 družin je prišlo v pondeljek na sodnijo s prošnjo, da sodnija prepove lastnikom hiš pognati družine iz hiše. Sodniku so se ljudje sicer smilili, to-
. da pomagati ni mogel, ker postava pravi, da ima gospodar ! prvi pravico do hiše. Gospodar-. ji pravijo, da bi se radi preseli-l li v svoje hiše, najemniki pa j pravijo, da drugih stanovanj m . morejo dobiti.
: — Pismo ima pri nas M. Bam-
^
, — Pismo ima pri pas Jota Petrovčič.
«■""' '' ................■ -—--------------r-JF-T"
AMERIŠKA DOMOVINA
mm-'.	(AMERICAN HOME).
ISSUED MONPAT. WEDMMPAT AND FMPAT KlMČNIKAi
Za Ameriko- - - HM I Z» Cleveland P* |5. Za Evropo - - - »I JO | Posamezna šterllka • k
nitV£ ftE^tSM4S3J! SSdTT&
IAMBS DBBBVBC, FnWhf,	LOUH J. PlKfi Editor
bv 26 OM ITI 11 nf" T tal HM CUr ef Cleveland and eUewtor«. AdvertSalii ratTViSSirAMgiMiJta -trti Fetulfn In IMW -fr
"Entered u second Hm sm«sc jm»T Ith, 190*. »t the pott office at Cleveland, Ohio under fto Aat of Mar* Ird, 1070._____
83 ~	Not 55. Wed. May 9th, 1023
, Ali more Nemčija plačati.
Francija se nahaja na ekspediciji v Ruhru, kjer z ropi, strojnimi puškami in bajoneti pobira kar more od Nemcev, da jih prisili, da plaCajo trideset tisoC milijonov dolarjev odškodnine — ako morejo. Evropa se nahaja v heluva položaju, in mi želimo, da ta položaj spoznate in potem sodite. Milijone ton papirja se je že porabilo, da se oriSe in razvpije ta oglas. Berite enkrat nekaj faktov, jasnih faktov.
Francoski državnik Cl/emenceau se je izjavil: Na svetu je dvajset milijonov Nemcev preveč. Paul Bourget, zopet Francoz, je rekel: "Svetovna vojna je ena prvih izmed mnogih vojn, ki 5e pridejo, kajti v eni sami vojni nismo mogli pobiti vseh 65.000.000 Nemcev." To sta dva najbolj krvoločna francoska fanatika, ki bi najraje zadavila vse
^"iCo so v Parizu kovali račune glede nemške odšodnine, so nalašč naredili račun tako visok, da bi ga Nemci ne mogli plačati. Račun je znašal $33.000.000.000. Francozi so dobro vedeli, da Nemci tega plačati ne morejo. Noben narod, razven mogoče ameriški bi lahko plačal ta račun. Sedaj pa
poglejmo številke:	•	,
Angleško cesarstvo, ki šteje 44r.000.000 prebivakev ne more plačati Ameriki svojega dolga, ki znaSa $4.746.000 000. Amerika je dovolila Angliji 62 Tet in majhne obresti, da poravna Anglija ta doJg. Kako more potem Nemčija, ki ima le 60.000.000 prebivalcev plačati kar tako ogromno odškodnino $33.000.000.000? Izračunajte ako morete.
Francija ima prebivalstva 39.000.000 in dolguje Ameriki $3.844.000.000, todame plača nič, niti obresti ne, in kako naj Nemčija takoj ptyča $33.000.000000. Izračunajte. Italija ima 38.000.000 prebivalcev in dolguje Ameriki $1 932.000.000, toda ne plača, niti obresti ne, in kako naj potem Nemčija plača $33.000.000.000?
Sedaj pa seStejmo te številke. Anglija, Francija in Italija, ki štejejo skupaj 518.000.000 prebivalcev, iijjvsi skupaj ne morejo plačati $10,400,000.000, howinhell more Nemfiija plačati $33.000.000.000, ko ima samo 60 milijonov prebivalcev? Ali morete pričakovati, da bo 458.000.000 manj ljudi plačalo $23.000.000.000 več kot pa more plačati 518.000.000
oseb?	s • •	\
Ko |e bila končana prusko-francoska vojna leta 1870, je plačala Francija Nemčiji en tisoč milijonov dolarjev. In kaj se je odtedaj zgodilo, da se je odškodnina za 33 krat pomnožila. Ali je nemško prebivalstvo narastlo triintride-setkrat? Ali se je nemško premoženje pomnožilo za 33 krat?
"33.000,000.000 reprezentira 60 procentov vse vrednosti, premoženja in lastnina kar jo premore nemška vlada in i ves nemSki narod. Skupno ameriško bogastvo — je naj- i večje izmed vseh bogastev sveta pa znaša dvestopetdeset ■ bilijonov dolarjev. In ali bi mogfe Zjedlnjene države oddati i 60 procentov tega denarja, ne da bi dežela popolnoma pro- I parna? To se zahteva .od Nemčije.	i
Na vsem svetu se nahaja vsega skupaj $8.000.000.000 i zlata. Kako more Nemčija plačati zlatih mark štirikrat več kot je vsega zlata na svetu? Francoska komisija za repara- , cije je koncem leta 1922 izjavila, da je Nemčija dosedaj že plačala tri tisoč milijonov dolbriev. Franclja nam dolguje , tritisoč in osemsto milijonov, pa se niti ne zmeni ne za pla- j čilo, ne za obresti. Ravno tako nam dolguje Anglija skoro i pet tisof mil'jonov dolarjev, toda niti Francija niti Anglija | ni ničesar plačala, medtem ko je Nemčija v istem času dala , že tri tisoč milijonov dolarjev in ako Francozi gredo nad f Nemce z bajoneti in topovi, koga bi morala'Amerika poslat1 i nad Francoze, da plačajo, kar so vzel1?	<
Toda nikar ne imejte damphool idejo, da menda mi za- j govarjamo Nemčijo, da ji ni treba plačati odškodnine. Oh. j ne I Nemčija mora plačati do skrajnosti svoje meje, ker je j začela najbolj kruto vojno sveta. Tod* če bi bilo za vsakega 1 živečega Nemca deset drugih Nemčev, in če b1 bila vsaka | nemška marka "zlata", tudi tedaj zavezniki zahtevajo ne-'< mogoče od Nemcev. Ali morete pričakovati, da plačajo!; Nemci štirikrat toliko v zlatu kot pa je vsega zlata na sve- j tu? A'«i morete pričakovati od 60.000.000 Nemcev, da pla-j Čajo česar ne zmore 518.000.000 oseb, ki se pr^tevajo k j zaveznikom? In ako Anglija zahteva 62 let, da plača štiri < tisoč milijonov dolarjev dolga Ameriki, koliko let naj se do- | voli Nemčiji, da plača $33.000.000.	| (
Kar potrebujejo ti evtopski banditje je en dober sešte- 5 valni stroj pameti ter Specialista za možgane. Naši galant- < ni zavezniki so nam odnesli $11.000.000.000, katerih seveda; ne mislijo ptočati, od Nemcev so vzeli že $3.000.000.000, < torej so dobili skupaj $14.000.000.000. In sedaj hočejo še ] $33.000.000.000, tako da vidite, da nazadnje bodo zavezni- , ki naredili izvrsten business z vojsko. Zračunajte to t I
Svetovni zemljepis.
14. Indiana.
Mesto Fort Wayne v državi Indiana je središče poljedelske industrije in sedež več višjih šolskih zavodov. Terre Haute je trg za železo in premog, ki se nakoplje v drŽavi, v mestu New Albany izdelujejo fino steklo ter železniške vozove. Lafayette je sedež Purdue univerze, kjer se nahaja tudi državna poljedelska višja šola ter je tudi važno trgovsko središče. Sout|» Bend je znano mesto po veli-' kih tovarnah. V bližini se na-j iiaja znana Notre Dame uni-( ptrza. Druga znana mesta
so: Logansport, Kokomo, kjer se izdeluje fino brušeno' steklo. Gary, "mesto jekla",1 Anderson, East Chicago, Elkhart, Hammond, Marion, Muncie, Richmond, Bloo-mington, Jeffersonville, La-1 porte. Michigan City, Peru, Vincennes, New Castle, El-wood, Goshen, Shelbyvilie in Wabash.
Indiana je napredna poljedelska država. 220.000 farmarjev se peča s poljedelstvom v Indiani. Izvrstna je koruza, pšenica, oves. Mnogo se eksportira svinjine in govedine. V Indiani se koplje izvrsten mehak premog. Premogovniki zavzemajo 6500
— ■■'.'' '• ............ j'
kvadratnih milj sveta. V državi se dobi tudi železna ruda, petrolej in naravni plin.
15. Iowa.
" Država je dobila svoje po Indijancih rodu Iowa. Prve naselbine so se pojavile tudi, l leta 1686, I ko so nekateri Francozi ustanovili trdnjavo 1 Dubuque, da so se branili,
*	proti Indijancem. Pozneje so ( " tu odkrili velike svinčene, . rudnike. Od leta 1804 do 1821
*	je Iowa spadala v Missouri te-'
-	ritorij, pozneje je bila del 5 Michigana in del Wisconsi-
-	na. Leta 1838 je Iowa postala poseben teritorij, in decembra 1846 je bila priznana kot drŽava Minnesota in Dakota 'ste prvotno spadali k Iowi.
, Iowa se razteza nad 300
-	milj od vzhoda in zahoda ter
-	208 milj od severa proti jugu.
i PovrSina znaša 56.026 kva- i
-	dratnih milj. DrŽava je raz- -i i deljena v 99 countyev. Je to 1 . krasna prerijska zemlja, ki se i i dviga proti severi v hribovje, • , in le malo držav ima toliko i
*	rodovitne zemlje. Mississippi i ) in Missouri reki tvorite mejo * | na vzhodu in zahodu, in dru- 1 > ge važne reke so: Des '
Moines, Iowa, Cedar, Wapsi- i
Einicon, Skunk, Big Sioux, i
ittle Sioux, Royer in. Nash- i nabotna. Obilica krasnih je- > , zer krasi državo, in turisti iz 5 i vseh krajev prihajajo k tem ' jezerom, ki so polna finih < ■ rib. Leta 1857 so razjarjeni I Indijanci masakrirall 40 be- l lih naseljencev ter zažgali j njih naselbine.
Iowa je pripoznana kot ena s najbolj zdravih držav v uniji. * Tekom zimskih mesecev je 5 podnebje jako mrzlo, poletje J „ je vroče, toda prijazne sapice * nikdar ne zmanjka jo ter tako s hlade atmosfero. Zrak je čist I in suh, in cela vrsta zdravilišč ? se nahaja v državi. Država F ima veličastne javne šole. r Nad 15:000 javnih šol je v dr- i žavi.	r
Des Moines je glavno mesto, in je bilo dolga lleta kot J zadnja obrambena točka c|- f vilizacije. Glavno mesto Iowe 1 je od leta 1855. Ima krasno J lego ob združitvi rek Racoon * in Des Moines. Des Moines ? je središče poljedelskih pri- > delkov ter jako važno želez- s niško križišče. Glavni prldel- c ki mesta so svinjina, škrob, J moka, steklo. V bližini so iz- 1 vrstni premogovniki. Kapitol r se nahaja na hribu in se fah- 1 ko opazi na milje naokoli. Fi- c ni učni zavodi se nahajajo v v mestu.
Davenport je mesto preko ^ reke Mississippi nasproti . Rock Islandu, s katerim je z spojeno po najfinejšem mo-stu v Zjed. državah: Je tudi važen železniški center. Naj-bolj raznovrstno blago se iz-deluje v tem mestu. Promet po reki Mississippi je jako Ži- ■ vahen. V bližini se nahaja J ogromni arzenal ameriške ^ armade; Sioux City, ob reki i Missouri je najbolj važno že- r lezniško križišče na zapadu. c , Vozovi, metle, moka se izde-^ (luje tu v obilici. Dubuaue je z ,eno najlepših mest države r j Iowa, zgrajeno na prijetni , .planjavi. Mesto je ustanovil J leta 1788 julien Dubuaue, ki je v bližini odkril bogate Js svinčene rudnike ,katere je j kupil od Indijancev, in je od- Jf {tedaj središče svinčene indu- : strije. Mesto je znatio tudi po J svojih učnih zavodih.	n
I Burlington je bilo nekdaj j ^ glavno mesto, in radi svoje krasSte in lepe lege se mnogokrat zove "Vrt Iowe". Ustanovljeno je bilo leta 1833 in je dobilo svoje ime po mestu Burlington v državi Vermont, odkoder so prišli prvi n naseljenci. Tu je živel slavni p indijanski glavar "Black g Hawk". Mesto je jako živah- S no v industrijskem pogledu. Č Lesni izdelki, velike livarne Š in tovarne za stroje se naha- k jajo v mestu. Council Bluffs, b štiri milje od Omahe, ob reki -Missouri. V trgovskem po- j< gledu je mesto znano po kon- j< jereji in izdelovanju parnih d strojev. Cedar Rapids je zna- P no po žitnih produktih. Iowa d City je bilo nekdaj glavno v mesto. Tu se nahaja državna univerza. Mesto JCeokuk, ob zi Mississippi reki ima ogromni h jez. Druga poznana mesta so či Fort Dodge, Muscatine, At- n
, n ^ j »j j«
lantic, Boone, Cedar rails, Clinton, ' Creston, Anamosa in Fort Madison, Ottumwa,
° vIowTji" ^000 kvadratnih milj premogovnikov, dobi se pa v obilici svonec, mineralne Vode, Železna ruda. Koruza ,oves, ječmen, pšenica, rž, ajda ter raznovrstno sadje dobi vselej dobre odjemalce povsod. Divja prerijska travk nudi izvrstne pašnike, in konjereja, govedina ter prešijereja sijajno uspeva.
(Dalje prihodnjič)
DOŽIVLJAJI ZDRAVNIKOV.
Znameniti angleški kirurg, Frederik Treves je izdal pred kratkim knjigo, v kateri poroča o raznih pretresljivih tragedijah iz svoje zdravniške prakse. Tako pripoveduje o nekem mladem zdravniku na dežeji, čegar sposobnost je smatrala njegova soproga za neprekosljivo in ga je sploh naravnost oboževa!b. Ko je soproga nekoč obolela za vnetjem slepiča, je hotel njen mož poklicati kirurga. Toda njegova soproga ga je prosila, naj izvrši sam operacijo in mož se je končno vdal. Menil je, da bo jako imponiral občinstvu, ako izvrši na svoji ženi kako' vsekakor težko operacijo. Preštudiral je vse posameznosti in bil prepričan, da je za eno stavni slučaj popolnoma pripravljen. Toda, na njegovo veliko presenečenje so se pojavite pri tej ženi komplikacije. Nastopile so namreč nepričakovane stvari. Zdravnik je zgubil gl^vo in je bil končno vesel, ko je rano zopet zaprl. Poklicali so dr. Trevesa, a bi-
0	je že prepozno. Ko je obupani mož ves strt klečal ob ijeni postelji, je mlada gospa zdihnila življenje z beseda-ni: "Ti čudoviti mladenič \u
Neka (druga "zdravniška :ragedija" pripoveduje o sre-5nL zakonski dvojici, katere aifično življenje je začasno jretrgala bolezen žene. Dobila je na&reč raka. Bila je )perirana. Zdelo se ji je, da e bila s tem pregnana temna senca, toda njen mož je živel )dtedaj v večnem strahu, da ;e bo bolezen zopet pojavila, n res je žena čez nekaj let lenadoma opazila, da se ji je :opet pojavil rak. Vedela je, la bi spravila svojega moža r obup, ako bi mu o tem tploh omenila. Skrivala je )olezen skrbno in ko je izgle-lala vedno slabše in je mora-a na moževo zahtevo k :dravniku, je posetila tega lajprej sama, da čuje njegovo sodbo. Frederik Treves, la katerega se je obrnila, je nogel le ugotoviti, da je bole-:en že tako napredovala, da
1	ni usojeno več dofgo življe-ije. Žena je vzela sporočilo iladnokrvno na znanje, pro-;ila pa je potem zdravnika, laj ne črhne možu niti bese-lice. Ko se> je naslednjega Ine vrnila s svojim možem k :dravniku, * mu je v njegovi lavzočnosti vsa radostna iz-avila, da je popolnoma zdra-ra. Možu je zažarelo lice, ko e videl, da je bil njegov itrah neopravičen. Ko pa jo e zdravnik radi prikrivanja ijenega dejanjskega položa-a okaral, mu je mirno odvr-lila: "Hotela sem napraviti nožu vsaj še nekaj srečnih Ini."
— ......o- —1
IZ DOMOVINE.
Samomor zaradi slabe očete. Kakor »mo svojedobno »oročali, je učenka sedmega [imnazijalnega razreda v ikoplju Stana Djakovič sko-ila v reko Vardar in utonila. < ;la je prostovoljno v smrt, • ;er je v prvem semestru do-iila slabo oceno iz latinščine f - baje po krivici. Uvedena j e bila v zadevi preiskava, ki ! e dognala, da se je mladi iijakinji res zgodila krivica. ! »rofesor-^uraj Kratki je bil i isciplinarnim potom iz drža-! ne sliužbe<odpuščen.	|;
Dva dni pred zar*ko se je < astrupil. V Dugem selu na ^ irvatskem je tragično kon- 1 al ravnatelj tamošnje banke, i ajpremožnejši človek v kra- ]
i.
I Pred kratkim se je zaročil v
. i	1% X «+1 > | i « ♦ !
S	^ via ^ »J ^
ni bfloprave sbge. Oče°jfza -pustil vse svoje premoženje
sinu, a premoženje je imel prejeti šele po smrti svoje matere. Temu je morda pripisati tragičen dogodek, ki se je dogodil dva dni pred poroko. Mladi bogataš se je namreč zastrupil s strihninom. Pred samomorom je napisal oporoko, po kateri zapušča vse svoje premoženje svoji zaročenki.
Ljubavna drama v Beogradu. Te dni se je odigrala v Beogradu ljubavna drama, ki bi se skoraj zaključila iS smrtjo dveh mladoletnikov. 20 letni Borisav Milo savlje-vič, čevljarski pomočnik, se je zaljubil v Natalijo Alekšič, učenko II. razreda realne gimnazije. Toda mlada ljubezen ni dolgo tekla; nekega dne se je parček spri in Natalija je svojemu ljubljencu odpovedala ljubezen. To pa je Borisava tako užalostilo in potrlo, da je oddal z revolverjem dva strela na Natalijo, ki je pa k sreči nista zadela. Nato je Borisav ustrelil še proti sebi in se težko ranil.
Konec dr. Ziipaničevega ministrovanja. Kakor poročaj^ iz Beograda, je vlada sklenila, da se morajo do 16. maja Otočiti vsi ministri, ki niso bili pri volitvah izvoljeni. S tem je odločena tudi usoda ministra dr. ZupaniČa.
28 letnica potresa v Ljubljani. Na velikonočno nedeljo dne 14. aprila 1895 ob 11.16 zvečer se je začel silni potres, ki je v Ljubljani napravil ogromno škodo, ubil dve osebi in več oseb poškodoval. Potres pa je imel dobro posledico : mesto se je bistveno prenovilo, olepšalo in razširi-
Stari grobovi v Bosni. Kakor poroča sarajevska "Nova štampa", so povodom reno-viranja frančiškanske cerkve v Kreševu odkrili grobnico dveh Škofov, ki sta bila pokopana pred približno 200 leti. Trupla, v polnem ornatu, so še dobro ohranjena, dasirav-no niso bik balzamirana. Zbralo se je mnogo ljudstva, ci je hotelo videti škofovska trupla, ki so bila potem zopet položena v isto grobnico.
Ponarejalec potnih listov za Ameriko — aretiran. Pri županijski oblasti v Zagrebu so pred tedni prišli na sled ponarejanju potnih listov za Ameriko, katero je vršil pisarniški pomočnik Švab, ki je razpolagal s potrebnimi štam-)i!ijami, podpise pa Je falzi-'iciral. Na ta način je mnogim vojaškim obvezancem omogočil izselitfev v Ameriko, švab je še pravočasno pobegnil iz Zagreba in domnevalo se je, da je šel v inozemstvo. Te dni pa je prišel v roke obmejni straži pri Štrumnici, ko e baš hotel prekoračiti bolgarsko mejo. Odpremili so ga v Zagreb ter izročili sodišču.
ZA KRATER CAS.
*	Predolga palica.
Ožbovt si ie kupil palico, ki mu je pa bila prekratka. Zato jo je podaril sinku Gu-stlnu, ki pa je potožil, da mu je predolga?
Ožbovt: "Jo pa nekoliko izpodreži."
Gustl uboga in odreže kljuko.
Ko Ožbovt to vidi, se razjezi : "Zakaj je pa nisi skrajšal spodaj?	I
Gustl: "Zakaj spodaj, ko mi je pa bila na vrhu predolg
ga"
*	Pozna blago svojega
gospodarja.
Potnik: "2al, da moram službo pri Vas odpovedati." |
Vinski trgovec: "Zakaj? Sai ste vendar dobro plača-
h	i
ni.	>
Potnik: "Res je, toda iz zdravstvenih ozirov. . . Moji odjemalci zahtevajo namreč /edno, da ponujano vino vsakokrat prej sam poizkusim in tega vina ne prenese moje — zdravje...
^vTSosla^'Vi, gospa, ste' ^Evlalff
ste bili prostak, a po poroki kot žena ste postali takoj — komandant."
Italijani odpuščajo Jugoslovanske Delavce. Te dni je beograjska vlada prejela prošnjo jugoslovanskih delavcev iz Pulja, da ukrene potrebne korake za preselitev naših delavcev Iz Istre v Jugoslavijo, ker ao jih Italijani odpustili z motivacijo, da so komunisti. V naših delavskih krogih vlada radi tega postopanja Italijanov veliko razburjenje. V političnih krogih de pojavlja rflišljenje, da bo treba v slučaju neuspeha naše intervencije poseči po rcpresalijah in odpustiti italijanske delavce, katerih je v Jugoslaviji nad io. ooo.
c^mpo
Direktno t
DUBROVNIK IN REKO
na norem, krasnem paniko ,
TUSCANIA SO. JUNIJA
V	JUGOSLAVIJI v 9 DNEH
Aquitania .......45.647 ton
Mauretania .....30.704 ton
Berengaria .....52.022 ton
Odplove vsak torek eden teh relikanor
Krasne kabine 3. raz. z 2—i—O posteljami. Fina hrana, kadilnica in po-čl valnic«. Zaprta paluba, domača kuhinja. Denar skozi Cunard ae brzo in zanesljivo Izplačuje. Vprašajte pri aentu	(m. v.)
Hotel Cleve-
land Bid g. Cle- f-gjflT ~ * n veland, O.
H Jr
Deset LET
v naselbini in vedno priljubljen pri vseh slovenskih drufttvih in posameznikih za izdelovanje najboljših fotografij.
8e priporočam za izdelavo finih slik po nizkih cenah.
J.S.JARLONSKI,
61aa St. Clair ave.
A. J. Kotnik,
1057 E. 61st St
KADAR SE SELITE in kadar potrebujete dober truck za voinjo blaga, pokličite nas. ■ Posebno se sedaj priporo&auio ] za voinjo, na piknike ali iilete izven mesta. Dobra in točna postrežba, zmerne cene. Randolph 54dO-M (v. 01 >
, . , r , r . . ,.. ......... 1
—-- 1
PRILJUBLJENI NEDELJSKI IZLETI
% Tla
NICKEL PLATE ROAD
se začnejo V NEDELJO, I. MAJA
In nadaljujejo vsako aedeljo tekom ^ poletj«
PO ZNI2ANIH POVRATNIH VO- ; 2NJAH.
V	MNOGO ZANIMIVIH MEST ZAPADNO OD CLEVELANDA,
Nickel Plate nudi najniije cene med Chicago, New York in drugimi mesti. Polne Informacije dajemo t ] veseljem aa vsako voinjo. Oglasite st:
Chaa. Elliott, C. P. A. 2010 B. Ml St.
Cherry 2000	Central 32S (
Postaja Euclid Ave. 12a casta. Broadway 9t 11th, West 25th In Rocky River (Lskevood.)
DVE SOBI 8E ODDASTE v najem. 1 «818 Baylies ave.	(55)
■ ■, y. ... ■ ■ yrfhj^^^
Ai^pflftp ^itllo
I Priporočljivo 2d odpoftjoc pri zdrdVfVijjLi srbečice
in rozqi!l1pži)!!| bolezni-
CXNA30C Vprošdjte pri vtiiea) le^L
' aa
akp—
vaša obleka potrebuje čiSčenja in likanja ter barvanja, pošljite obleko k
Hike Kos,
1192 NORWOOD RD.
kjer se bo popravila, da bo kot nova.
essEsšsssaa
fediiyi SLOVENSKA lekarna v Clevelandu je
WJL DRUG COMPANY
JOHN KOMIN, lekarnar
Mi imamo najboljša domača zdravila s točno postrežbo.
St Clair-av. in Addison Rd ' 11 ■ -—j
JOS. MODIC,
Slovenska GROCERIJA. 1033 E. 62nd St
Pozor! :-: Pozor!
Ml izdelujemo furnese, kleparska dela, 4>loSna popravila, vha dela U medenine in bakra. Tofaa postrežba ob vssketai Času. Se priporočamo za oblla naročila. f
Complete Sheet Metal Works
F. J. DOUNAR
1405 E. 55th St. Randolph 471«.
_<21. may)
"
* * tf*^. WW
IHHW
NATIONAL DRUG STORM SLOVENSKA LEKARNA
/ogal St Clair ave. in 6xst ca-ita. S posebno skrbnostjo isde ujemo zdravniška predpise. / :alogi imamo vse, kar je trebi r najboljši lekarni.
DRSI MRKI
Maple Heights Dirka-4 liSče Cleveland
19 dni 5. do 26. maja
i • i
Običaja« oMlne angnd«.
MVMMMMMMMMMNMMMMMMMMM
KI SE STANOVANJE, obstoječe It 4 do 5 sob, kletjo in norCem nai 00 in 00 cesto od St. Člalr do Superior ave. Mala la mirna družina. Kdor ima kaj saj naznani v upra-vi tega Hita.	(S5)
Or NAPRODAJ, 50x150, na Republic ave. v Noble, Ohio. Poizve ae po & url zvečer Vprniafte na 1300 E. 41et St.	(80)
y,	'
KUNDB W BRUNO.
■	" v aiaiitimmmm" $*
■i Bruno je bil postaven fant. |N» sicer Stel Se dolgih let svo-^Bga pasjega življenja, toda je že zrastel v junaka, da mu ga $ tli bilo para. Suhljat, zapuščen in zanikern je priSel Mr. Bruno lansko leto na stanovanje in hrano k Mr. Kunde-tii. Mr. Kunde, kot usmiljen I čltovek, se je usmilil zapuSCe-ne sirote ter mu pripravil sta-' tiovanje, tam v zavetju pod stopnjicami. V kratkem sta se tako vzljubila, da eden "brez druzega ni mogel biti. In kako ne! Kar premore Armbruster, Lach, in drugi ttaši dobri mesarji, dobrega mesa, to je Kunde prinašal Brunetu, (kadar ni bilo več prodajo,) Hvaležnih oči je Bruno spremljal svojega gospodarja. Če je gorelo v bližini, je Bruno dal znamer nje, in Kundeje vedel, kaj je treoa storiti. Če so se pojavi-I 11 sumljivi elementi v olcolici, kdo drugi kot Bruno je dal svarilni signal, in kadar je Kunde omagal v svojem težavnem poklicu za spoštova-f nje prohibicije, tedaj je bil
■	Brunov ki mu je z mahljaji | svojega teškega repa hladil k vroče čelo.
m In tako se je zgodilo, da je pjBruno nekega dne dobil iz milijonarske naselbine Shaker Heights aristokratično, ilahtno družico "Queenie1'. To so bili dnevi fiajdašije, komunizma in nesebičnosti. Bruno je kar pomladil se tedaj. Prej vampast in neroden kot pincgauski konj, je postal slok, gibčen, hodil in tacal je okoli kot frajlica fer s skrbnim očesom pazil da je bilo vse tf redu. Najlepše ko-y sti in kose steka, pork čapsa in pljuč in jeter in vampov je Bruno prepuščal "Queenie1*, ki se je zredila kot Krpanova kobila, potem ko je Krpan premagal Brdavsa.
Žal, da se pesem "dve let' in pol sva se ljubila" ni mogla uresničiti. Dasi je bil Kunde neprestano na straži, Brunotu zaporedoma in vsak dan zabičaval v njegovo pas-, jo tikvo, naj ~se drži doma, naj { ne zaupa tujcem, pa se ie vse-j eno zgotfjla nesreča. Dne 6. , maja, olfcbli 7. ure zjutraj ie I Bruntf iadnjič se šetal po ob-" tirnem domačem dvorišču. Priče so na ražpolago, ki so ga videlfe tedaj. Okoli 7. ure zjutraj je Kunde še v Morfe-jevem naročju in sanja sanje o onih bombah v Noble, Ohio, ki so prihajale iz preveč zakupnega kotla. To ie bilo tedaj, ko se je Amerika nahajala v vojni in je bil Kunde ♦tedaj prvi nočni stražnik v izdelovalnici bomb. Povedal nam je, da je sanjal o bombah, in da je ena priletela in razpršila Brunota na »tisoč komadov. Naj bo kakor hoče* dejstvo je, da je Bruno ob 7. zjutraj dne 6. maja, 1326 let po rojstvu Mohameda zginil z domačih livad in gredic. Bruno-ta ni več!
Da bi vi videli Kunde-ta, kako se je razpenil. Biti profesor psu tekom dolgih mesecev, negovati ga kot lastno dete, a konečno ga zgubiti, to je bilo preveč. A case of kidnapping!
J/ svoji bolesti se je Kun-wf zatekel k nam. Glasno ih-. rteč nam je povedal, da je Bru-no izginil. Pogledali smo solze )Cunde-ta. ozrli se na zapuščeno Queenie, in kaj smo hoteli! Obljubili smo Kunde-tu, da če so našli dobri ljudje faraona Tut-ankh-amen, ki je zginil ie zadnjih 3500 let, ni vraga, da se Bruno ne bi znašel. Raditega pošiljamo vjav-nost generalni alarm za Bru-no-tom.
Pozor! Pozor! Pozor!
Zgubil se je. ali odpeljarf je bil, ali kidnappan, ali je . storili samomor — pes, ki ču-je na ime Bruno. Pasme je pol -airdalske, pol pasje. Dlaka je 'ŠČeljinasta, rmenkasto rjave barve, in precej sivih las ima na hrbtenici in po repu, ntdi skrbi za Kundetom. Rep je močan, težak, gobec podaljšan, oči zveste in polne L zaupanja, skakanje je gibčno (fin mladensko, dobra žival je. četudi nerodna kot turški paša v pokoju. Kdor ve za njegov sedajni naslov, je prošen.
jji'i	•'. ,.'	.i 'Ibsžj i»
da se oglasi na 6121 St. Clair ave. (in the rear, na dvorišču) ter sporoči Kundetu radostno vest. Ako pa Mr. Bruno'sam čita te vrstice, naj bo toliko prijazen in se vrne do-jnov! Dva funta telečji steak ga čaka in vsi grehi mu bodo odpuščeni. Če je pa kdo tako hudoben, da ga nalašč drži doma in ga ne izroči Uastniku, ki ga je z največjim trudom spravil k blagostanju, naj pomni da ga bo zasledilo oko pravice.' Policija je obveščena. Če je pa Bruno storil samomor, se pa Kunde uda v usodo." Mir njegovim pasjim kostem. Za njim žalujejo "Queenie" in "Buffie", Kun-detova Žalost je p i večja kot Jobova, ko je izgubil premoženje in družino!
V	nadi, da te vrstice pomagajo pripeljati Bruno-ta zopet na dom, smo storili to uslugo Kunde-tu in upamo, da se Bruno in Kunde kmalu( znajdeta v prijateljskem objemu.
— •
i
časopis v zameno za hrano.
Neki sovjetski časnikar popisuje v moskovski "Pravdi* svoje agitacijsko potovanje na sfevernovo grodske gube rnije. Kurja vas. Breg velikega jezera, močvirje. Zadaj je pragozd. Strašno je ponoči, ko tuli veter v smrekah in šušti v trsju. Vseokrog Zavijajo lačni volkovi.
V	celi vasi je na časopis naročena ena sama kmetska hiša. Agitator vstopi. Živahen starček šeta po izbi in ko u-gleda došleca. ne ve, kako bi mu izkazal čim večje spoštovanje.
"Živim od časopisa," pripoveduje. "Naročen sem na dva izvoda. Prej sem bil brez časopisa in sem stradal, sedaj pa %e mi dobro godi. Časopis je za kmeta dobra stvar. Edino časopis me prehrani."
"Kako to?" vpraša žurna-list. "Jaz tega ne razumem." „ efeto enostavno/' JUjdfc-Ifujestarec. "časopis je vSlik in ima torej dosti papirja. Kmetje.pcU-oas. oe morejo nikjer nabaviti papirja, ker nimajo trgovin. Kadijo pa pri nas vsi zeto mnogo, ker imamo domač tobak. Kmetje pridejo torej k meni; tudi taki priromajo, kateri imajo dva dneva pota do mene. Jaz jim dam papir za cigarete, oni pa mi prinesejo v zameno zanj žito in mast. Časopis me torej prehranjuje. Prav imate, da se ga izplača naročiti!" j In žurnalist je odšel ter je popihal ta dogodek v svojem moskovskem dnevniku.
. HIŠA NAPRODAJ
za 2 družini, na 70. cesti, v najboljšem stanu. Lastnik proda radi bolezni hitremu kupcu za $6200. Dvoje kopališč, elektrika, port, itd. Oglasite še
frej ko mogoče na 964 Addison Rd. r. Preveč.	(56)
DELO DOBIJO moije pri assembly delu. Zglasijo naj se takoj. Gabriel Snubber, 1407 E. 40th St. (57)
CEMENTNI BLOKI,
jako dobrega izdelka, trpežni In po zmerrfi ceni so naprodaj. Imam jih večje število v zalogi. Oglasite se ta-koj na 1009 E. 61st St. (Wed. Aug. 10)
SOBA SE ODDA v najem za 1 ali 2 fanta, elektrika in kopališče. 1197 E. 01st St. suite 3.	(56)
SOBA SE ODDA v najemna 1 ali 2 fanta pečlarja. Vsa oprava. 1363 E. 52nd St.	(57)
DEKLE DOBI DOBRO DELO v ku-hinji ali v groceriji. 4034 St. Clair ave.	_ _ (56)
ODDA SE SOBA za 1 ali 2 fanta. Prost vhod in kopališče, plin, elek-trika. 14706 Hale ave._(57)
GROCERIJA IN MESNICA naprodaj. Tri leta lease, samo $3800. Izvrstna prilika. 14610 Ct. Clair ave. Tel. Eddy 2361, tel. na stanovanlu 1152 J. Stanovanje na 571 E. 108th St. _(57)
UČIM NA VIOLINO!
Ena najlepših glasbenih inštrumentov Je violina. Ako hočete, da bo val sta ali hči dobila najboljil pouk v Igranju na VIOLINO, pošljite jih k meni v pouk. Pri meni bodo dobili najboljši pouki
Louis KOLAR 1186 GkMtags Rd.
_(57)
TRIJB SLOVENCI se sprejmejo na stanovanje in hrano ali brez hram. 5801 Prosser ave.	<99>
FRONT SOBA SE ODDA za 1 ali 2 frinta na 1064 Addison Rd.
MCE SE STANOVANJE za novoporo-čenca, 3—4 sobe, 30. junija ali pa takoj. Vzhodno od 55. ceste. Naslov pustite v uradu tega lista. (56)
SOBA SB ODDA za 1 ali * 2 fanta. 8019 Edna ave .	(56)
- 1 ■ i HIŠA NAPRODAJ
ima 5 sob, klet, elektriko, kopališče, plina de ni, pa pride, lot je 50X150. Na lotu Je 16 mladih aadnih dreves, dve šende za kokoši, vse v lepem redu. Čelna ie $3800. Danes je nemogoče narediti samo hišo za ta denar, brez lota. Sest minut hoda do St. Clair kare, v bUlinl slovenske fondre, fin, svež zrak. Vprašajte pri F. j. , Turk, 1338 Penhurst Rd. Tel. Kenmore 29 M, jfl vam pokaže prostor.	(57)
NAPRODAJ JE FIN AVTOMOBILE
"Oldsmoblle", za 5 oseb, modela
1921, 6 cilindrov. Dobro ohranjen.
SV mora prodati, ker gre lastnik iz
mesta. Vpraša se od 6. zjutraj do
1. pop. na 1088 E. 71st St..zada j.
(56)
HIŠE NAPRODAJ.
Za $5500.00. Za dve drtižihi na frontu, 4 sobe zgorej in 5 sob spodaj, 4 sobe zadaj. Takoj $1000. Blizu Payne ave. in 37 ceste. Hiša za $5000, dve hiši po 6 sob na 41. cesti. Blizu Superior. Rent na mesec $50. Takoj $1500. Hiša za $7400, za 2 družini, 9 sob, 4 zgorej 5 spodaj, škrljeva streha, dvoje kopališče, velik lot, blizu 47. ceste in Superior ave. McKenna 1383 East 55th Št. Odprto zvečer. (57)
PRODAM POD CENO!
Hiša 10 sob, 2 furneza, 2 kopališča, pUn, elektrika, garaža, hiša stara 5 let, vse moderne naprave. Lot 50X171. Cdna hitremu kupcu $9000, gotovine $2500. Hiša 5 sob, kopališče, furnez, garaža, plin, elektrika, lot 49X165. Cena $4800. Gotovine ..$1800. Vprašajte na 15813 Waterloo Rd. .(58)
TAKOJ DOBIJO DELO
delavci, stalno delo, dober zaslužek $144.00 na mesec. Glasite se takoj pri The Union Salt Co. N. Y. Central Railroad in Addison Rd.	(55)
VABILO!
Kdor hoče pristopiti k enemu največjih društev v Clevelandu, Je vabljen, da pristopi k dr. sv. Janega Krst. It. 37. J. S. K. Jddnote. Društvo Ima prost vstop le za kratko dobo le, torej če se vpišete takoj, pridete poceni v dobro drultvo. Za podrobnosti se oglaaite pri tajniku FRANK KACAR, 1231 Addison Rd.	(z)
Ne pozabite me, ko se selite!
ali ob vsaki priliki, kadar potrebujete prevožnie se vam priporočam, da pokličite. Imam dva tona White-truck na razpolago. Jako nizke cene. Prijazna in točna postrežba.
JOHN OBLAK 1161 B. 61stSt, Tel. Rand. 2176-J. (56)
TEHNIK
Slovenec, rodom iz LJubljane, sirota brez starilev, ki študira na Dunaju, prosi
usmiljena srca svojih veiikodulnih rojakov malenkostne podpore, da za-more svoje študije dokončati. Ladislav Kham, Wien, Austria, VI, Gum-pendorfer 74.	(55)
pozo«! : .
Naznanjam, da srirt znižal cene za avtomobilsko vožnjo. Posebno cene za poroke. Vprašajte najprvo pri meni, ali pokličite po telefonu. Randolph 5445 R.
JOS. VOVK, 1109 Norwood Rd. AVTOMOBILI na razpolago za poroke, krste, pogrebe.	(wed.)
NAZNANILO.
_ ~ DRUŠTVO JUGOSLAV CAMP, It. 298, Woodmen of the World, je sklenilo na VTltf svoji zadnji seji 14. aprila, bo prost vstop za nove člane za dobo treh mesecev in da se takoj da bolniška ' podpora vsem onim Slovencem, ki so pri drugih kempah, ako hočejo pristopiti k našemu društvu. To velja za mesec ma}, Junij, julij. Torej, na noge, rojaki .vzemite prestopne liste ter pristopite v slovensko kempo. Vsa pojaanl-la dobite od društvenih članov ali pa pri predsedniku Jos. Zeletu, 6502 St. Clair Ave. ter pri tajniku na 6305 Glass ave.	(v. x)
VABILO! POZOR! VAMPI
na
Spomladansko Veselico
ki jo priredi
DR. ŽUŽEMBERK
V SOBOTO, 12. MAJA.
V GRDINOVI DVORANI OB 7. URI ZV,
Ker vsi dobro veste, da ste bili Se vselej zadovoljni in dobro postreženi na 2u2ember§kih veselicah, ste vabljeni, da se tudi to pot obilno udeležite.
Na programu je poStena zabava. Več lepih dobitkov čaka udeležence. Svirala bo domača godba vsem znanega rojaka Mr. Hojarja.
Za jesti in piti pa preskrbi vse najbolj
DRUŠTVENI ODBOR.
__ ......■" - '_"	1	1 ' L .
m	----------------------------------- — ,	.	-.—_—
rMiiiniiiMW»nit»Min»iittiiiMiii»i>»niiinnliiiiiiiimitnniintrt»iit(imnm^M»^
a	.
Frank J. Lausche
i ^ r«ri	1 -t.....od<Vetn?K
Ces dan se oglasite na: 1039 GUARDIAN BUILDING
Ob torkih in četrtkih zvečer (Safes	od 6:30 do 8. se oglasite na
6iax ST. CLAIR AVENUE jg) Randolph 7510	x
^ 11 11 '' J .. ft .'"-i - . ■»rtk.JHSr^BMg -
kttt 1! imntiiMiii!tm«»di»iin—imiulii................»............................-r......■in i
Cigarete
ttrmmnifmmMtm«
\ J. MOHAR [
020(1 SUPBRlOft AVE.
Ž PRVI SLOVENSKI i :	PLUMBER,	:
E	*
£ Pokličite me, ako hočete dobro » m	ia poceni delo.
K	»
t Cedar 2375 Lincoln 2850-R ?
1.................Jl&i
M. J. GRDINA,
Slovenski odvetnik
1035 Guardian Bid*.
Tel. Main 3650 Central 924-W.
Podružnica: v torek in četrtek zvečer od 6:30 do 8. ure na 6106 St. Clair ave. Telefon: Randolph 7214.
I Samo lOci
so ice-cream sodas in ® sundaes	@
V Ukani	H
F. BRAUHJCH, i
1353 E. 56th STREET #
V Of al St. CUir A v«.	@
, Točna postrežba.
- -	uj 0	'
A. F. SVETEK CO.
15330 Saranac Rd.
Prvi slovenski pogrebni zavod v Colllnwoodu.
Avtomobili ta vse slučaje. Bolniški vet. — Se toplo pripo-v ročamo.
Eddy 4031
DELO DOBI MOfiKI, nekoliko zmožen angleščine, ki razume tudi a Ford avtomobilom vozitL in ki ga ni aram pred ljudmi. Zgtaai naj ie v Frank Mervar čistilnici, 6021 Bonna Ave.	(55)
TAKOJ DOBI ROJAK DELO na far-mi. Zglasi naj se na 1301 E. 40th St. John škufca.	(55)
■ 4-qw.-.. in—u—■----mia.-n.4--J. —
I Naznanilo. I
Zobozdravniški urad od
I Dr. Francis L. I KENNEDY I
I je odprt za poslovanje | I kot navadno. Postregli I I bomo v vaše zadovolj- I I stvo kot dosedaj. Mrs. I I F. L Kennedy bo vo- I H dila urad.
Upravitelj, Dr. M. A. Bonhard.
<W) ■
—------lli —■■[-
I Dr. F. L Kennedy
Zobozdravnik
Ako bi vedel, ne bi od-lašal toliko časa, to je kar večina mojih bolnikov govori. če bi vedeli, da ne boli, bi priili prej. Moj posel je, da odstranim bolečino, ne da vam povzročim bolečino.
Mi delamo .zobe brez plat. če imate dva ali več zdravih zob, je moja ipe-cialiteta, da vam naredim nove.
5402 SUPERIOR AVE.
vogal 55. cestc.
Odprto ob torkih in pet kih zvečer do 8. ure.
TeL Randolph 3377.
(ved.
'Mihi .Ofil....... ^
Zakaj trpeti?
Glavobol, nervoznost, očesne bolezni in mnogo drugih nerediv, ki jih povzročijo oslabele oči sem odpravil tisočerim ljudem z McCormick-ovim sistemom.
Dr.L A. STARCE
Ophthalmologist. (Specialist za oči.)
6127 ST. CLAIR AVE. (nad slovensko banko)
Ure: tO—12, 2—4, 7—8, ob
sredah 10—12.	(v) ........—————
FRANK WAHCIC
SLOVENSKA TRGOVINA Z
MODNIM BLAGOM
746 E. 152nd Street Collinwood
DVOJE PRIDNIH DEKLET dobi ta-koj dobro delo v Road house. Jake dobra plača, prijetno delo, ni po-treba znanje angleščine. Stanovanje in hrana. Več se pozve pri Mra Boxleltner, 575 E. 102nd St. (55)
:-: NAZNANILO PRESEL1TVL :•:	j
a
CENJENEMU OBČINSTVU SE NAZNANJA, DA SE JE TVRDKA	L
JOHN L. MIHELICH CO.	i
PRESELILA NA	I
6303 ST. CLAIR AVENUE	f
CLEVELAND, OHIO	!	V
Prodajamo parobrodne listke in pošiljamo denar na vse dele sveta.	T
Razna notarska in odvetniška opravila.	,	w
Sedaj je čas. da pošljete parobrodni listek Vašim sorodnikom kakor tudi	^
prošnjo.	T*
Pod osebnim nadzorstvom odvetnika JOHN L. MIHELICH.	i'
JOHN L MIHELICH CO.	\
6303 ST. CLAIR AVENUE	U
)	E
h ■ % pj ■ h j, i ■ r. a a ■ s ^a^^s hi i
mj M M ^^^^ j^B ■ h/Tj^B	a B M B ^^^^ I
HITRA VOžNJA~V^JUGOSLAVIIO. KRASNA UDOBNOST.
' Kabine za dve, 4 ali 0 oseb; umivalnik in tekoča voda v vsaki kabini. Obednlca, kadilnica, bara, brivnica, pokrit deck, slavna francoska kuhinja, vino in pivo zastonj, godba, ples. Strežniki govore hrvatsko in slovensko.
LAFAYETTE......................maja 12. junija 23. Aug. 4
PARIS ............................ maja 16. Junija 6. Jun27.
FRANCE..........................maja 23. junija 13. Juli 4.
La Savoie .............. 5. maja Rochambeau ......... 31. maja
Suffren ............. 20. maja Roussillon .......... 21. juniji
Posebni parobrodni vlak pelje potnike In prtljago do doma. Kompa-nijakl zastopnik, ki govori val jezik tre z vami od Havre do Jugoslavije. Za vas pojsanila se oglasite pri lokalnem agentu ali v kompanljskem uradu 1» Stale Street	New York City.
...... ■■■.,-, ■ „...,.,- -
;MIIIIIIIIIIIIIIfllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIflllllllllllllllNIIIIII|
i ; ^i: KAM PA GREMO V NEDELJO POPOLDNE? VSI NA PIKNIKI
Slovensko dramatično društvo lilija''
priredi
v nedeljo, 13. maja, 1923
"PIKNIK"
NA RECrtARJEVI FARMI V EUCUD, O.
Pričetek ob 2. popoldne.
Za lačne in Žejne bo obilo preskrbljeno. Za plesaželjne bo igrala izboma godba. Za udeležence piknika razpisuje društvo nad 20 nagrad.
VrJile se bodo razne tekme. Prvo nagrado dobi tisti oče aH , mati, ki pripelje n^siknik najitevilnejo družino. Drugo nagrado ru 1 dobi najdebelejfti moSki, tretjo dobi najdebelejia lehska. Se mnogo drugih krasnih daril imamo, za odratftlo mladino in otro-
Ike pad 10. letom.
Vspored piknika je raznollčen in zabaven, in ial bo vsakomur, kdof ga zamudi. Najbolj zabavne točke ostatidjo tajne do dneva prireditve. To bo piknik kot so bili pred 10 leti sli pa najnovejše vrste.
Pridite v prosto, kraano maj nitko naravo, ki nas vsbi ven. Zabavajte se enkrat prav poiteno v krogu igralcev ih igralk dr. "Lilija". Vse cenjeno občinstvo iz Clevelanda in okolice se vabi, da mnogoštevilno poseti ta piknik. Vabi
Dr. Lilija.
..................................................................................................
■ J. S. WIDG0Y, slovenski fotograf
489 E. »2nd ST. COLLINWOOD
:
Najfinejše izdelane slike, bodisi za posamezne ali družinske ali za otroke. Nizke ccfne. Pri naročilu ducata slik, dobite eno veliko sliko zastonj. Po< večam tudi iz malih alik na veliko, z roko barvano. Odprto vsak dan, tudi ob nedeljah. Se prlpo* ročam Slovencem in Hrvatom. Posebne priložnost za novoporočdnee za najfinejie poročne sli* ke. Držite se domačega podjetja. Vse delo Je garantirano.
aaaafl ^ Naznanilo!
Naznanjamo, da smo odprli novo trgovino Z MOŠKO IN ŽENSKO OPRAVO
ter se priporočamo rojakom v obilen obl^k. Pristno blago, točna in uljudna postrežba ter nizke cene. Se vam zahvaljujemo za obilen oblak.
Mary in Anton Malečkar,
15925 SARANAC RD.
Cvet in sad j
IZVIREN ROMAN|/	<j
SplMl Josip Jurfifc	j
To je bil težak udarec. Mladi Vesel je glavo povesil. Stari je morda mislil, da je železo zdaj gorko, izpremenil je svoje temno lice, omečil glas in dejal:
"Jaz tako govorim s teboj, -prijatelj, ker te imam rad. i Schillerjevo: "prostora je v : najmanjši koči za dva srečno ljubeča se," je v dejanskem i življenju gola neumnost. Jaz ; sem prepričan, da za omikan- i ce zgodnja ženitev ni dobra; i drugače je za kmeta, ki po- c trebuje delavko v hišo bolj i kot ženo. Glej mene. Kaj me- t niš, da bi mi ne bilo lijubše, t ko bi na starost ne bil tako 2 brez svojega človeka kakor sem? Ko bi bil meni kdo tako 2 govoril, ko sem bil dvajset \ let star in bi ga bil jaz poslu- j šal, tudi z menoj bi bilo zdaj r drugače."	ič
Ne da bi ta dvogovor še dalje popisovali, uganila je f bralka že gotovo, da Vesel z starega, muhastega, sitnega r pridigarja v tem ni slušal, da z bi bil odpovedal se deklici svojega srca. Trpeti je pač l začel od tega hipa, ali zdaj jo č je stoprav tudi prav ljubiti 2 začel in menil bolj nego prej š svoj "ona ali nobena!' is Pri prvi priliki, ko sta bila 1: mlada človeka sama, povedal ji je vse, a ji z velikim samo-zatajevanjem tudi razložil, kako ga ona more in sme pu- r stiti in lepo svojo priliko 2e- n nitve porabiti, ki se ji ponuia, s da se ne bode morda kedaj g » kesala. Mogoče je, da je on n že, ko ji je tak predlog stavil, I vedel, da pojde deklica čre- d zenj na dnevni red. In res mu f< je obetala 1 vso odločnostjo Ji in gorečnostjo ženskega srca, z da ga je pripravna čakati, če $ treba Se tako dolgo; dokler g t>n hoče. In on ji je svojo k sveto obljubo storil.	|
Oba sta bila resnega zna- i čaja, obema je bilo istina, kar si sta govorila si, oba sta imela k trdno voljo, besedo držati. < Nobeden izmej njiju si ni mo- n gel misliti, da bi jih kaka na- d vadna, naravna sila mogla b razdvojiti.	|g
Zlasti potem, ko sta se loči- v la, ko sta le Se z dopisi bila v! zvezi, spoznali sta se še bolj n dve globokočuteči duši. On je bil do dna preverjen, da je si čisto nemogoče, da bi se to tako srčno in tesno udano lj mu žensko srce kedaj moglo 01 od njega odvrniti. Ona je bi preživo čutila iz vsake njego- zj ve vrste moževsko aRi vendar otročje ljubo istinitost prave n in cele ljubezni.	JV1
Kako bi si bil torej kdo mi- m slil, da se bode ta razmera d< razbila?	dj
In vendar se je! Vesel v ni glavno mesto, kamor /je bil či Sel, naenkrat ni nobenega pisma več dobil! Pisal je zapo- Vi redoma gospodu Krtu, kaj je \z vzrok, morda li on, morda ni re pisma oddal. Pisal je potem p celo naravnost deklici. Ali n< ves odgovor, kar ga je dobil, b< bil je kratko pismo od stare- & ga bivšega stanovanjskega Vs soseda, g. Krta:	vj
"Le pustite celo stvar, bo- re lje je tako! Vaša dekle pa- o: metna postaje in vzame sose- lii ■ da. Z vami Bog ve kedaj bo- te de še kaj. Domislite se, kaj sr sem vam tačas o cvetu in sadu in usodi rekel, ko ste mi g( svojo neumno ljubezen prvič vc povedali. Učite se ,pa drugje ij, se zaliubite, če mislite, da je a] treba.'	m
Bilo je zanj hudo. Že od	to nature resen in torej bolj pe-	di sknitičen človek, morda tudi	zc po Krtovem vplivu, občeval je človek najbolj za vse du- gc Sevne vtise sprejemljiv, z ds ljudmi, ki so imeli vzrok,	re življenje od temotnejše stra-	sn ni ogledavati. Naravno je bilo torej, da je iz velike vere	"f v svojo srečo in ljubezen na-	zd ^op^l v brezuvetno neve-	ji I ,ro. Vse črne besede Krtove	k s
so mu pred dušo vstale, vs resnične zdele se ,in gotove Ona, ta deklica, je taka, ka kor so vse druge, sramot zanj, da je kedaj verjel v nj< sam pri sebi, da je boljša o< družin. Jedva je on odšel 0( nje malo dalje proč, premi slilb se je.
Zadnji dvom, da se mordi vendar moti, morda ga ni po zabila, podrt mu je bil, ko j< na svoje pikro pismo Krtu naj mu ona vsaj piše, kedaj s< omoži, odgovor dobil, da j( vse naročeno ,kar želi. Tore tako se je mogla izpremeni ti, da se je na tak način Šalih z niim?
Bolelo ga je to spoznanje ali prebolel ga je. Česa človek tršega ne pretrpi ? Srca pokajo več v slabih liričnih pesnih nego v pravih in zdraviti človeških prsih.
Odtod pak je izvirala ona pikrost in ostrost v njegovem značaju, ki smo jo videli na njem kasneje kot profesorju, mancu Leonovem.
Ko je črez leto prišel v malo svoje gimnazijalno mesto, 5ul je, da je Krt umrl. Vdove Zlatovčeve hčere že v tisti hi-\i ni bilo. Več vprašati ponosno ni hotel. Bal se je — že astnega spomina. DVAJSETO POGLAVJE.
Svidenje. Ko je pet dni po svojcu •azhodu s profesorjem Leftn nimo vozeč se po nekem po-i!iu na pošto prišel, ogovoril ja je poštar Goreč, ustavivši nu pred vežo konja:
"Vi ste predvčeranjem tr-lili, da je oni vaš znanec pro-esor že odšel, a ni res. Denes e prišlo pismo z denarjem :anj, in ko sem davi poslal >tefana z recepisom, našel ;a je še tam gori v njegovi toči."
"Doma?" vpraša Leon. "Da in denes popoludne am pride po svoj denar, re-;el je," pristavi Goreč.
"Potem ga počakam, saj nora kmalu priti, če ga dose-laj še ni bilo," reče Leon, ki »i se bil gotovo tudi brez teta ustavil, kajti precej je prašanje pristavil: "Je li sta gospodični dona?"
"Menim, da sta gori," reče tari.
"Ako pride profesor, pripe-jite ga k nam gori," reče Le-n in skoči potem v vežo ter rzonog po stopnicah nav-gor, kjer sta bili gospodični. Deklici najde obe pri šiva-ju, Pavlino pri oknu na vrt, latildo pri mizi. Na jeziku iu je bilo, da bi napovedal ohod svojega prijatelja in a ga bode imel najbrž še dees čast predstaviti gospodi-nama.
AH takoj po prvem pozdra-u je pozabil ta svoj namen ivršiti. Prestrašil se je nam-eč, ko je videl, da je bila 'avlina vsa bleda in bolest-ega videza, kar se je tem olj kazalo, ker je ravno ve-erno solnce pri oknu obse-alo jo. Matilda ga je hitro praSala nekatere vsakdanje :Či, na katere je prav kratko dgovoril, potem pa se k Pav-ni obrnil in z glasom, iz ka-srega se je njegovo ljubeče *ce treslo in balo, vprašal': "Vi ste morda kaj bolni, ospodična? Ne zamefrite mi, em, da so sitni in neuljudni udje. ki tako izprašujejo, li meni smete odpustiti in tislim, da smo že vendar vsaj )liko prijatelji... Vi ste ble-i, nekoliko dni že niste več dravi."
"Hvala za vaše sočutje, ospod, ali bodite uverjeni, a pretiravate, ni tako zlo," ;če ona in se prisiljeno na-nehne.
"Je, je," oglasi se Matilda. Ne veste, kako je čudna daj nekaj dni. Jaz vem, da je nekaj, a nehče povedati, »j; glejte, Se meni pe. Daj-
| te jo vi, a močno jo dajte pri-b penjati, naj govori?" t Pavlina jo proseče in oči-» tajoč pogleda, b "Gospodična, jaz se vozim ^ denes mimo zdravnika, gfej-i) te, kakor za $a!6 povabim ga k seboj, ko pojdem nazaj mimo l tod.
>) 1 "Jaz ga ne /potrebujem, t verjemite, da ne, * reče Pav-fc lina in v mehkem glasu je bilo tudi prav majhno zname-e nje nevolje, tako, da se ni , upal več v njo tiščati. Tudi " njej je ' bil ta mali izraz ~ ostrosti, izvirajoč le iz velike y razdraženosti njenih trpečih j Živcev, takoj žal in pohitela j'je razgovor na druge misli spraviti z vprašanjem: "Ste li bili zadnje dni kaj . z gospodom baronom sku-pai?"
, Ne, zakaj vprašate?"
"Mari ne veste, tujec, da se ; vendar pri nas zanimamo ; zanj nekoliko," rekla je s pogledom na Matildo in se silila nasmehniti.
"Ne zanimamo se tako posebno," reče Matilda lahkomiselno, in prav ljubeznjivo malo kviškiLJiapne črešnjevo-rdečo spodirjo ustno. "Ali malo vendar," reče on. "Prav malo. — Pa kaj vaša teta, je li že bolj zdrava?" vpraša sedaj Matilda, ki je tudi hotela pogovor od svojega ženina na drug predmet Spraviti.
Leon je pripovedoval, da je teta, stara komtesa, vedno bolehna, da ga že nekoliko skrbi." ^ -
Mej tem - se zunaj čujejo hitre stopinje, vrata se na ves stežajiodpro, gospod Goreč pripelje profesorja Vesela v sobo rekoč:
"Tu najdete svojega prijatelja z Zabrezja, pa moji dve punici sta, dobro se imejte."
Rekši se gospod Goreč obrne, odide in vrata zapre za seboj. Leon profesorja predstavi deklicama. Predstavlje-nec se pokloni najprej bližnji Matildi, potem se obrne k PavKini. Ona je stala od okna obrnena po sobi proti njemu, od svita proč, držala se je krčevito- za stol in prejšnja bledota na njenem licu se je bila umaknila nenaravni rdečici,
Morda se je bila vendar nekoliko izpremenila, morda ni stari vtis brž prodrl, morda je bilo študiranemu mlademu možu 2e majhno oslepelo prej bistro oko, morda ga je vstop iz svitlejše veže v menj svit-fo sobo tudi prevzel: Pavline profesor ni spoznal takoj.
Zahvalil se je Matildi za stol, potem sedel in razložil Leonu, da je čul o njegovi navzočnosti in da se lahko ž njim vozi domov, kar mu je pogodu.
Leon mu odgovori, da samo pol ure naj počaka tukaj, ta čas on svoj posel v bližini opravi in se pripelje nazaj ter ga vzame seboj.
Vedno naravnostna Matilda je temu precej jako odtočno pritrdila. Vendar gost profesor ie odbijal rekš*. da rajši peš nodi, če ni kmalu, ker ima nocoj še opravek. To je morda sam izgovor bil.
V tem hipu vstopi zopet gospodar Goreč in kuharica za njim z vinom in kruhom. Ko je po svoji šegavi navadi s profesorjem govoril, karajoč ga, da kot bližnji sosed ne prihaja več blizu, nihče ni bil zapazil, da je bila Pavlina priliko porabila in iz sobe smuknila.
Profesor je pripovedoval, da dobiva pisma večjid^l iz sosednje, onkraj hribov ležeče poŠte.;
Pogrešila sta Pavlino Leon in Matilda. Obema se ie ta njena nenavadna neuljuanost čudna jpdela, ker je ni bilo nazaj. Naposled 'je gospod Goreč tudi zapazil in narav-
ROYAL MAIL
Pooblaščene od jofovlovinske vlado. Direktna voinja med New-York- Cherbourg -Hamburg burg. Moderni, kraani "O" par-
niki: "OHIO" "ORCA" . "ORDUNA* "ORBITA"
Cena ▼ Evropo od S125 za 11. razred. Od $00 naprej za 3. raz.
Privatne kabine v 3. na. Kupite tedaj tikete. Kvota ae odpre t. Julija. Pilite na THE ROYAL MAIL STEAM PACKET CO. 2$ Broadway New York.
Ali ljubite svojo
mater?
Po vseh Zjedinjenih državah se bo praznoval dne 13. maja 'materinski Dan". To je dan, ko pokažejo otroci svojo hvaležnost in iskreno ljubezen svojim materam. Materine skrbi in negovanja ne more poplačati noben otrok. Zato je država proglasila "Materinski Dan", da ta dan spominja otroke, da posvetijo svojim materam hvaležnost in ljubezen. Gotovo boste pomislili, kako bi najbolj razveselili svojo mater? Pri Slovencih so od nekdaj najbolj priljubljene
sveže cvetlice
BBHiilW^^	IHBIIIMIIIIIIMBIIIIHIIIIMBBBIIIIIIMBIHIBBI^^
ali šopki, cvetlice v posodah. Pridite v našo trgovino in zberite po svoji volji Presenetite svojo mater dne 13. maja z lepim šopkom cvetlic ali s krasno rožo v posodi Imeli bomo ta d|in posebno bogato zalogo najbolj raznovrstnih cvetlic, da lahko izberete po svoji volji Tudi cene so znižane.
Ne pozabite svojih mater ta dan, sinovi ill hčerke. Dobro vam danes, ko jfli še imate, pride dan, ko jih boste pogrešali, ko ne boste več čutili njenih lepih opominov, ko ne boste imeli njene postrežbe in skrbi, in tedaj se boste kesaK,kar ste zamudili dobrega storiti svoji materi Država sama vas opominja, pa tudi vaša otročja dolžnost, da hvaležno skrbite za mater ter jo razveselite kadar morete, h pomnite, da mati nobenega daru ne bo bolj vesela kot lepih, svežih cvetlic.
t '	s ' f
IG. SLAPNIK,
6113 ST. CLAIR AVE. GLAVNA PRODAJALNA
Podružnica: 6120 ST. CLAIR AVE.
flfMt vri ratal •
"K»m je šia Pavlina?" Matilda vstane, da bi ila
^lif'W Je ti izgu-biš," reče oče in natoCi Caše na mizi. "Na vse zadnje bode
gospod mislil, ste obedve oječi kakor samosrajfini hribovski otroci"
Matilda priije pa?aj z vestjo, kateri se «je, kakor se ji je z obraza in glasa videlo, sacna najbolj čudila, da "Pavline nI nikjer.
"Že pride," reče Goreč malomarno in pripoveduje nadalje, kod je boljSi pot, ki ga more profesor iti: ali črez Suhi brod ali mimo Zabrezja.
"Mar sem jaz prepodil va-So gospodično sestro," vpraša profesor Matildo potem.
Ta jo najprej zagovarja, potem pa pove, da ni sestra njena. -
"Iz rodovine je po ženi moji," dostavi Goreč, "in z očetom njenim sva bila dobra prijatelja. Pila sva nekdaj skupaj« kakor sva le midva znala, jaz pa Zlatovec."
Pri tem imenu se profesorju čelo zbere, najprej debelo jogleda, potem se nasloni po-5asi na jedno koleno in z navidezno lahkomišljenostjo vpraSa:
"Kako mu |e bilo ime. va-
Profesor potegne toočasi z - roko preko obraza. Na neko-i vo Leonovo opombo ne od-s govori ničesar. Bled postane, : izpije pol čase vina, potem pa ■ vpraša:
"Koliko časa je že pri vas, • ta gospodična, če dovolite ; vprašanje. Zdi se mi, da sfem i poznal... mater njeno." I "Kolikp? Vsaj pet let ie."
"Več,* oglasi se Matilda in > začne natančno šteti, koliko je, kar je Pavlinina mati, ki je bila vdova, umrla.
Profesor gleda v tla in potem neuljudno molči. Nazadnje brzo vstane, popije svojo čašo do dna, zahvali se poštarju za gostoljubnost, Matildi pa reče:
"Storite mi dobroto in povejte oni gospodični, da, ker je zarad mene bežala, tega drugikrat ni več treba, tudi ji ne bode prilike, ognil se je bodem odslej gotovo daleč v stran. Tudi zdaj nisem vedel da je tu, na niojo vero, da ne. To ji recite, prosim."
"Ne mislite, da se ie vas .. ." hoče prestrašena Matilda odgovoriti, ali ne more stavka dovršiti. Da li je pri (zdravem umu ta gospod?
Sar
se mi fe že večkrat zdel." ^
"Drugokrat se bodem čuval, vabiti ga," pristavi hišni gospodar.
ENOINDVAJŠETO PO-BLAVJE.
Pisma.
Na jiužno-vžhodni strani samotne poštne hiše se je
svet toliko vzdigovaP, da se tam s steze ,ki je okoli hriba zavijala, ni nič videlo poslopje niti ni bil odprt v|d na vrt tam. na iarku je nelcaj starih hrušek arobnic raslo s češmi-novim in drugim divjim grmovjem podrasteno.
Ko ie profesor tu mimo šel, zamišljeno v tla gledaje, stopi mu ženska nasproti, Pavlina je bila.
Ko ga je v sobi pred seboj videlsr, skoro malo izpreme-njenega v vnanjem, z istim glasom, isto celo postavo, pa je niti spoznal ali ne videl ni, bala se je za sebe, ni mogla strpeti tam. Proč je morala bežati, sicer bi bila pala pre-denj in, — ker ne ve, zakaj jo j$ on zapustil — t>ila bi od-
'hita nd nifeea osramočena Dlia Ou njega, »a« ttiiiuvvii«*
pred ljudmi. Zato je bežala,
Ia misliti ni mogla svojega po-
|{StalaNKaIbi?V tem hipj zagledala, da je iz glavnih* , vrat stopil na cesto šel, na južno stran zavil; znala je pot; vedela je, kje se mora na stezo mimo onih hrušek na koncu oviti. Od nje do tja je bi? črez njivo vprek skoro po! kračji poti Da! Morala je govoriti ž njim, na samem, ne pred ljudmi. Nič ni več premišljala, kaj bi storila, njena obleka je zašumela skozi debelo, redko, golo, strmečo ko-ruzno slamo in precej prej je pritekla na stezo pod hruškami in za grmovjem zadaj o-vinka s ceste.
Prttv uistrašil se je je, modri cnož, ker zardel je, lakor da bi bil zopet enkrat osemnajst let star. Precej, ko jo Je na potu pred seboj zagledal* šinila mu je misel/glavo: Aha, ona je nevesta tega mle-deniča z Zabrezja, pa me hoče pridobiti, nai ji ne kalim računov, egoistka. Izplačal te bom.
(Na4al|«nn|«.1
SPOMLADI JE ČAS, da «1 kupite svojo hiio ,ker «e dobe najbollfttt' in po najbolj zmernih cenah. Obrnite ae na nas, mi vas zadovoljimo.
A. P. LUČIČ, Real trniate. I 1	1174 Addison Rd.
"TW9—irtrrsn—. i. * . "" v