LETO XXXIX., ŠT. 25 Ruj, 3. julija 1986 CENA 60 DINARJEV YU ISSN 0040 1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA IZ VSEBINE: Nezadovoljstvo v Gumarni (stran 2) 69 brigadirskih let (stran 3) S ptujskimi pevci na Madžarskem (stran 4) Med visokimi vrhovi (stran 7) Pedagogi nismo kriminalci (stran 9) Novo vodstvo Takoj po prvi seji CK ZK Jugo- slavije se je sestalo predsedstvo centralnega komiteja in za pred- sednika z enoletnim mandatom iz- volilo Milanka Renovico, za se- kretarja z dveletnim mandatom pa Radišo Gačiča. Centralni komite ima 165 članov, v predsedstvu pa je 23 članov. Med novimi člani centralnega komiteja je prvič iz- voljenih 127 članov, večina pa je stara manj kot 40 let. ....... Milanko Renovica, novoizvoljeni predsednik predsedstva CK ZKJ. Radiša Gačič, novoizvoljeni se- kretar predsedstva CK ZKJ. SLOVO PRVE IZMENE Brigadirji prve izmene ZMDA Slovenske gorice, ki so prišli iz Novega Sada, Gradačca, Kragu- jevca in Šmarij pri Jelšah bodo jutri popoldne končali z delom. Sicer pa so kljub petim deževnim dnem izpolnili normo, oziroma plan prve izmene. V Benediktu pri Lenartu so izkopali vseh 5.500 m jarka za vodovod in tako zaključili z delom na območju le- narške občine. 154 parov briga- dirskih rok bodo v nedeljo, 6. ju- lija, zamenjali brigadirji druge izmene letošnje akcije, ki bodo prišli iz Prnjavora v Bosni, Bjelo varja v sosednji Hrvatski ter iz Kranja in Slovenskih Konjic. Brigadirji druge izmene bodo ko- pali jarek za vodovod na območ- ju ptujske občine. Naj dodamo, da so poleg prid- nega dela na trasi brigadirji akti- vni tudi na področju interesnih dejavnosti. Brigadirji prve izme- ne so množično sodelovali na •krožkih in tečajih, ki so jih sami izbrali in večine sodelujočih je s ^em pridobila potrebno znanje s področij, ki jih zanimajo.- -OM Bratstvo- enotnost '86 Pod tem nazivom potekajo vsakoletna srečanja rezervnih vo- jaških starešin. Letošnje srečanje (šestnajsto po vrsti) je v naši re- publiki, svečan zaključek pa bo lutri, na dan borca v Kranju, kjer do tudi 18. zbor gorenjskih akti- vistov. V ptujski, slovenskobistriški in konjiški občini gostimo 45 re- zervnih starešin iz Beograda, ki so v Ptuj prispeli včeraj proti ve- čeru. Po sprejemu na magistratu so gostje IZ SR Srbije skupaj s svojimi gostitelji položili venec k spomeniku narodnega heroja Jo- žeta Lacka, se nato seznanili z dejavnostmi v kmetijskem kom- binatu, zvečer pa sta se jim pred- stavila Komorni pevski zbor in ansambel iz vojašnice Dušan Kveder. Danes (četrtek) zjutraj je bil na magistratu delovni pogovor, sledil je ogled zbirk n3 ptujskem gradu, nato pa si boao gostje ogledali tovarno glinice in alumi- nija v Kidričevem. Po kosilu se bodo odpravili na Osankarico, kjer bo srečanje z rezervnimi sta- rešinami podravske regije, zvečer pa bodo njihovi gostitelji rezer- vni starešine občine Slovenske Konjice. Jutri zjutraj se bodp gostje skupaj s svojimi gostitelji odpra- vili na osrednjo prireditev ob dnevu borca in na zaključek le- tošnjih srečanj. V naši sredini jim želimo prijetno bivanje in da se v Beograd vrnejo z najlepšimi vti- si! 1. kotar Prvi steber hale C Po večletnih prizadevanjih vodstva in delavcev TGA Kidričevo so v pe- tek, 27. junija, nekaj po trinajsti uri položili temeljni kamen za novo elektrolizo C. Več o tem pomembnem dogodku preberite na strani 2. Fotografija: M. Ozmec 13. KONGRES ZK JUGOSLAVIJE Odločno v spreminjanje razmer? Kongres jugoslovanskih ko- munistov je v soboto končal z delom. V štirih dneh se je za go- vorniškimi pulti zvrstila množica delegatov iz vseh koncev naše domovine, mnogi pa so svoje razprave oddali. Mno^e razpra- ve, Ici smo jih lahko slišali po ra- diu in televiziji ali prebrali v ča- sopisih, so bile zgolj ponavljanje že zdavnaj ugotovljenih dejstev — predvsem napak, nedosledno- sti, površnosti, lenobe, skrivanja odgovornosti in tako dalje. Po- navljanje dejstev, ki jim še nihče ni s temeljitimi ukrepi stopil na prste in jih odpravil. Najbolj razborite so bile raz- prave v zvezi z družbenoeko- nomskim položajem, kar je glede na sedanje stanje razumljivo. Sli- šati je bilo mnogo nasprotujočih si stališč, sklepna ugotovitev kongresa pa je enotna samou- pravljanje je tisto, ki mu mora- mo dati vso podporo in z njim uresničiti cilje dolgoročne ustali- tve našega gospodarstva. Samou- pravljanje se mora potrditi tudi kot eKonomsko učinkovit sistem — je trditev, ki je realnost v tem trenutku ne potrjuje. Danes ima delavec kaj malo manevrskega prostora, ko odloča o ustvarje- nem dohodku. Pretežno odloča o tistem delu dohodka, ki ostane potem, ko so poravnane vse dru- ge obveznosti. Zaradi vse višjih življenjskih stroškov, ki jih bodo zadnje napovedane podražitve še povišale, posega delavec skupaj z vsemi ostalimi subjekti v naši družbi tudi po delu dohodka, ki bi ga moral nameniti za življenj- sko važne namene — za akumu- lacijo. Zakaj? Zato, ker so si dru- gi — od občinske do zvezne uprave — zagotovili svoj delež denarja glede na pričakovano, a v začetku leta nepriznano stop- njo inflacije. Sedaj hoče svoj za- služek za pošteno opravljeno de- lo — in to dober, dostojen zaslu- žek — tudi tisti, ki dohodek ustvarja. In to je normalno. Kongres jugoslovanskih ko- munistov je bil deležen velike pozornosti domače in svetovne javnosti. Kljub vsem konstruktiv- nim predlogom za nadaljnje delo komunistov pa se ob zaključku kongresa utrinja misel, da vsi skupaj bolj kot na zaključke kon- gresa in pokongresno aktivnost čakamo na nekai drugega. Čaka- mo na vseh 72 ukrepov Zveznega izvršnega sveta in se sprašujemo — kaj bodo prinesli. Hitrega pre- obrata in takojšnjega olajšanja prav gotovo ne. To, Kar smo zai- grali v preteklosti, bomo morali z mukami priigrati nazaj, potem pa z novimi močmi in pospešeno hiteti za ostalim svetom. Ce nam je 13. kongres ZKJ dal občutek, da gremo v smer ki naj bi jo z ukrepi začrtal tuui zvezni izvršni svet, je to že nekaj. Morda manj kot smo pričakovali, pa vendar toliko da vemo, da moramo kljub težavam zreti v prihodnost z optimizmom. Optimizem pa moramo z delom in ne zgolj z be- sedami udejaniti v praksi! N. D. UVODNIK Pred jutrišnjim prazniliom Borčevski praznik -- 4. julij letos sovpada v kongresno leto, v čas, ko smo na vseh ravneh, povprek in počez, zelo kritično, včasih tudi malce neohjektivno. pa vendar z veliko pripravljenostjo govorili o tem kako delamo, česa ne hi smeli, da hi živeli holjše in holje go- spodarili, da hi vendarle mladi generaciji zagotovili takšno življe- nje, ki se ga ne homo sramovali. Prav horci so bili na svojem zboro- vanju in v svojih besedah najbolj odkriti. Nekateri sicer razočarani nad časi in razmerami, nad neodgovornim ravnanjem, zaradi kate- rega tudi vrednote revolucije in tradicije narodnoosvobodilnega bo- ja niso več tisto, kar so bile ali kar bi morale hiti. Vse preveč je zgolj besed in obljub, tudi nerazumljivega spraševanja — kako je to mo- goče, kdo bo za to odgovarjal — tudi tistih, ki so delili in vladali, ki bi morali prvi na odgovornost, danes pa prav ti izza govorniških odrov na veliko sprašujejo in se čudijo. Lepo je dejala delegatka na nedavnem partijskem kongresu v Beogradu, da se niti malo ne čuti odgovorno za napačne odločitve in usmeritve, da zahteva imena, krivce, ne zgolj aktivistično ponavljanje tistega — kar bi morali pa nismo. Tak praznik, kot je Dan borca, spomin na svetle trenutke ne- kega obdobja in zgodovine, je morda tudi priložnost, da se še en- krat ozremo na izročila boja za svobodo in za pravičnejšo družbeno ureditev, na tisto, kar nam je bil tako svetel cilj in ko nam za dose- go tega cilja tudi življenja niso bila prevelika žrtev. Smo tc cilje tudi izpolnili? Smo! Kar nekaj desetletij smo živeli zadovoljno, obna- vljali in gradili, delali in ustvarjali, zase in mlade generacije, da bi lahko živele v miru in svobodi, v lepi in bogati domovini. Pa smo ob vsem tem storili vse tako, da bi bila to tudi resnična prihodnost ali zgolj vizija, ki se lahko razblini kot mehurček? Kot kaže smo in ni- smo. Vse preveč smo želeli izkoristiti vsak svojo priložnost, vse pre- malo pa smo oh tem mislili na jutri, na čas, ki prihaja in ki nam, takim kot .smo. ne ho prizanašal. Zadolževali smo se brez kontrole, trosili še bolj, včasih tudi dobesedno — zapravljali, kot da bi nam bilo vseeno, kaj ho jutri in kdo nam bo stal za vratom. Izvoz za vsa- ko ceno je bila posledica, tak izvoz pa so seveda izkoriščali vsi. ki smo se jim razprodajah. Ali nismo poleg svojega gospodarstva raz- prodajah tudi svojega ponosa? Ali je bilo res potrebno pristati na vse, kar so zahtevali denarni mogočniki ah pa tu in tam le nebi ka- zalo pomisliti na tistega, ki dela in ustvarja, pa od tega svojega de- la in ustvarjanja komaj živi. Naj mi horci ob svojem prazniku ne zamerijo takšnih razmiš- ljanj, saj je bilo tistih zgodovinskih že tako veliko in jim je malo za dodati. Res je tudi, da se nekatera dejstva skušajo spreminjati brez pravih osnov, res pa tudi. da homo morali na nekatere dogodke in morda tudi na nekatere zgodovinske zmote gledati bolj samokriti- čno, da homo morali priznati tudi kakšno svojo napako, ki smo jo storili v dobri veri, da tako mora biti ali pa skozi ukaze in uresniče- vanje volje posameznikov. Tudi takih, ki vedno-niso mislih najbolj- še. Naša mlada, ah bolje rečeno — povojna generacija verjame v vas, v vse tiste, ki ste brez razmišljanj o tem — kaj bo jutri — prijeh za puško in se nesebično razdajali svoji domovini, trpeli v izgnan- stvih, umirali v taboriščih. Nič ni tako dragocenega, česar vam ne hi mogli dati in česar naša — čeprav danes pogosto slišimo — re- vna domovina ne hi zmogla. Večina, tistih »ta pravih« vas je to za- služila, saj se za razkošje, v katerem so živeli nekateri, gotovo niste nikoli potegovali. Naj bo vaš praznik s čestitkami in zahvalo, pa le z eno željo, da ostanete še dolgo čili in zdravi. Marjan Šneberger DRAŽJE STANARINE S prvim julijem so se podražile stanarine in najemnine za poslo- vne prostore v celi Sloveniji, torej tudi v ptujski občini. Stanarine so v poprečju dražje za 45 odstotkov, kar je skladno z dovoljenim poviša- njem stanarin v Sloveniji, medtem ko so najemnine za poslovne pro- store dražje poprečno za 80 odstotkov. Soglasje k novim cenam je dal tudi občinski izvršni svet. N. D. SLOVO MATURANTOV v pisanih oblačilih, hrupno in veselo so se v četrtek, 26 junija, poslavljali od srednješolskih klo- pi maturanti ptujskega srednje- šolskega centra. V skrajšanih programih je izobraževanje za- ključilo 71 učencev, na četrti zah- tevnostni stopnji 209 učencev, na peti zahtevnostni stopnji pa 313 učencev — maturantov. Seveda se niso poslavljali zgolj od šol- skega poslopja, slovo je veljalo predvsem profesorjem in vsem ostalim delavcem šole, ki so sipa- li v glave bodočih samoupravljal- cev učenost. Kako uspešni so bili profesorji in koliko prizadevni učenci, bo pokazal čas. Vsem, ki so z zaključkom sred- nje šole stopili na prag življenja, želimo mnogo sreče in uspeha. Tistim, ki bodo nadaljevali štu- dij, tistim, ki bodo dobili zaposli- tev in tudi tistim,, ki bodo po končanem izobraževanju ostali doma. Največ sreče želimo tistim učencem, ki bodo zaradi po- manjkanja delovnih mest še po- daljšali že tako dolgo listo neza- poslenih v ptujski občini. Želimo jim predvsem, da bi čim prej na- šli ustrezno zaposlitev. N. D. Veselje ob zaključku srednjega usmerjenega izobraževanja je enkratno, neponovljivo, neprimerljivo Foto M. Ozmec 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 3. julij 1986 — TEDNIK Nezadovoljstvo v Gumami Povzročilo ga je majsko izplačilo osebnega dohodka, ki je bil za 10 odstotkov nižji kot v mesecu aprilu, ko je bil poprečni OD 88.723 dinarjev. Delavci so prejeli manj zaradi nižje kakovosti. Kakovost pa je pomemben element stimulacije, pri kateri upoštevajo še oceno de- la, gospodarnost in doseganje plana. V tem času so v DO Kranj povečali osebne dohodke za 10 odsto- tkov in se tako približujejo že skoraj 50 odstotnemu (letošnjemu) po- višanju osebnih dohodkov. V Gumarni, kjer predstavljajo osebni do- hodki že okrog 30 odstotkov v celotnem prihodku, tega ne zmorejo. V DO Sava predstavljajo osebni dohodki v celotnem prihodku komaj 7 odstotkov. Kljub temu so se njihovi osebni dohodki bistveno izboljšali in se približujejo poprečju DO. Za pozitivno poslovanje — za poslovanje na meji rentabilnosti, morajo ustvariti 30 odstotno akumulacijo. Tako so zapisali tudi v plan, ki so ga sprejeli februarja letos. Nižjo majsko izplačilo so želeli izkoristiti nekateri posamezniki brez imena, ki pa niso uspeli. Treznost je vendarle prevladala. Na zboru delavcev, ki je bil 13. junija, so se dogovorili, da bodo imenovali vse delavce, ki so krivi za nižjo kakovost dela. Prek ankete pa bodo ocenili zaupanje v vodstve- ne in vodilne delavce. Temeljna organizacija se bori za obstoj. Glede na planska načr- tovanja naj bi ga zagotovili v tem srednjeročnem obdobju. Pri tem jim bo pomagala tudi investicija, ki bo predvidoma zaključena septembra letos. Podaljšali bodo proizvodno halo in v njej namestili stroje za iz- vozno proizvodnjo. V tem mesecu se bodo njihovi osebni prejemki izboljšali. Proiz- vodni rezultati jim dopuščajo 10 odstotno povišanje vrednosti točke, dobili pa bodo tudi aprilsko stimulacijo, saj se je kakovost bistveno izboljšala. Ocenjujejo, da bodo junijski poprečni osebni dohodki že presegli 90 tisoč dinarjev. Najnižji osebni dohodek je trenutno 54 ti- soč dinarjev. Njihova bodočnost je v tehnološko zahtevnejših izdelkih. »Naše m.ožnosti so velike, le denarja imamo malo,« poudarja direktor Boris Horvat. »Mesec junij naj bi prinesel vsesplošno mobilizacijo delav- cev, tako smo se vsaj dogovorili. Vsi so za splošno solidarnost, ko pa je potrebno potegniti in več delati, pa običajno zatajimo,« je med ostalim povedal Miro Simonovič, predsednik osnovne organizacije ZSS v Gumarni. Tako tudi vsi vedo, daje v Gumarni preveč delavcev.. Ko so bili pred odločitvijo, ali jih zadržati ali ne, so bili enotni, da jih zadržijo. S tem so se tudi zavestno odločili za solidarnost (za nižji od- stotek povečanja osebnih dohodkov) in hkrati za manjšo poslovno uspešnost. Torej, solidarnost traja tako dolgo, dokler nekoga osebno ne prizadene. Na sestankih sindikata je najpogostejša točka dnevnega reda: tehnološka, delovna in planska nedisciplina. »Z nedisciplino se sre- čujemo povsod. Delavci so pogosto nezadovoljni, ker pravočasno ne dobijo materiala. Tepeni pa smo tudi zato, ker smo izvozniki. Poleg tega ni pravega odnosa do materiala. Slabše delamo tudi zaradi dnev- nega razporejanja delavcev,« je sklenil Miro Simonovič. MG Dravinja leta 1990 Dravinja je največji pritok Drave v Sloveniji. Njeno povodje obsega 800 kvadratnih kilometrov, reka meri 80 kilometrov, od tega je 60 kilo- metrov njene struge v nižini, s polji na obeh bregovih. Glavni pritok Dravinje je Polskava, ki je vodnogospodarsko že urejena, zemljišča ob njej pa že usposobljena za intenzivno kmetijsko proizvodnjo. Urejen je tudi pritok Ložnica z Bistrico, vsi ostali pritoki pa še niso regulirani. Največji pretok Dravinje v Vidmu (označujemo ga s stoletno vodo) je štiristo kubičnih metrov na sekundo, sedanja re- gulacija pa zagotavlja varnost pred petletnimi vodami. Višina vode ob nedavnih poplavah je presegala ta petletni statistično najvišji vodo- staj, uvrstili bi jo lahko med 15 do 20-letne vode. Tako ni čudno, da je Dravinja prestopila bregove svoje struge, najbolj seveda na območju Majšperka, kjer še ni regulirana. Sicer pa je mnogo bolj poplavila v svojem gornjem toku, predvsem na območju občine Slovenske Konji- ce, kjer tako visoke vode ne pomnijo že od leta 1953. Dolina Dravinje je ozka in je poleg vode razmeroma malo pro- stora za kmetijske površine. Talo so imeli prednost pri regulaciji po- toki in reke, ki so poplavljali in zamočvirjevali mnogo večje površine. Vendarle pa je tudi Dravinja našla mesto v ureditvenih načrtih. Leta 1979 so jo pričeli regulirati pri izlivu in v devetih etapah do kon- ca lanskega leta uredili 12 kilometrov njenega toka. Za načrti minule- ga srednjeročnega obdobja so zaostali za 6 kilometrov, vzrok pa jC; Taki prizori v dolini Dravinje bodo po letu 1990 redkejši. pomanjkanje sredstev. V sedanjem srednjeročnem obdobju namera- vajo nameniti Dravinji več pozornosti in seveda tudi sredstev. Vendar se je zataknilo že pri načrtovanju, saj so v temeljni organizaciji Vod- nogospodarska enota Drava Ptuj načrtovali urediti 24 kilometrov Dravinje, Zveza vodnih skupnosti pa je njihove načrte zmanjšala za 10 kilometrov. Kljub temu bo do konca srednjeročnega obdobja, do leta 1990, Dravinja urejena vse do Makol, torej že izven ptujske obči- ne. V načrtu je tudi začetek gradnje zadrževalnika v občini Slovenska Bistrica, kar bo povečalo varnost. Ko bodo zgrajeni vsi načrtovani za- drževalniki — tudi v občini Slovenske Konjice — bo regulacija Dra- vinje zagotavljala 10 do 20-letno varnost. J. Bračič Mednarodni veterinarski tabor Ptuj '86 Te d--' se izteka prvi mednarodni tabor študentov veterine, ki letos poteka v ptujski ^očini. Študentom Biotehniške fakultete v Ljubljani so se pridružili trije vrstniki iz Švedske in en iz Beograda. V dopoldanskem času opravljajo strokovna dela na sedmih področjih: zdravstveno varstvo živali, govedoreja, reprodukcija, prašičereja, perutninar- stvo. veterinarsko-sanitarni nadzor in diagnostika. Pri tem jim nudijo strokovno pomoč strokovnjaki Obdravskega zavoda za veterinarstvo in živinorejo, .'arme prašičev EKK Ptuj in Mesokombinata Perutnina Ptuj. V popoldanskem času in prostih dnevih pa so si ogledali muzejsko zbirko na gradu, vinsko klet in turisti- čne znamenitosti Slovenije. d. 1. Pogled na gradbišče nove elektrolize C Slavnostni govor je imel predsednik KPO v TGA Danilo Toplek. Fotografije: M. Ozmec Temeljni kamen za elektrolizo C TGA KIDRIČEVO Delovni ljudje tovarne glinice in aluminija Boris Kidrič v Kidričevem so dan samoupra- vljalcev Jugoslavije proslavili z izredno po- membnim dogodkom za ta 2300-članski delo- vni kolektiv in za vso domovino. V petek, 27. junija, nekaj po trinajsti uri so na gradbišču v krogu tovarne postavili temeljni kamen za gradnjo elektrolize C, kar pomeni tudi urad- ni pričetek realizacije projekta modernizacije proizvodnje primarnega aluminija v TGA. Tega slovesnega dogodka so bili veseli toli- ko bolj, saj so nanj čakali leta nazaj. Skupaj z delavci TGA pa so se veselili tudi delavci slo- venjebistriškega Impola in sozda Unial ter predstavniki družbeno političnih organizacij ptujske občine. Danilo Toplek, predsednik KPO, je v slav- nostnem govoru med drugim poudaril: »Da ta izhodišča projekta in njegova zasnova te- meljijo na realnih predpostavkah, dokazujejo nešteta preverjanja in ocene v dosedanjem" poteku izvajanja. Svojevrstno potrditev real- nosti, predvsem pa nujnosti, pomeni odziv porabnikov aluminija in polizdelkov iz vse Slovenije pa tudi drugih republik, ki že več kot dve leti, kljub nemajhnim lastnim teža- vam in razvojnim ambicijam, vlagajo del akumulacije v TGA, da bi si zagotovili na- daljno nemoteno in kvalitetno oskrbo ... . . . Projekt, ki ga moramo končati v pred- videnem roku, pomeni odgovor današnje ge- neracije delavcev in strokovnjakov TGA, ki ima za razliko od prejšnjih neprimerno manj izbire, zato pa tudi neprimerno več odločno- sti, da ga izvede. Časa za pohvale in zahvale, pa tudi graje bo še dovolj, saj delo, ki nas čaka ni niti majhno niti enostavno. Pa vendar je potreb- no povedati, da smo se v dosedanji aktivnosti srečali tudi s številnimi ustanovami in posa- mezniki, ki so se aktivno vključevali v reševa- nje problemov. Vsem tem smo hvaležni, od- dolžili pa se jim bomo lahko le z napredova- njem del na projektu. Vsekakor pa je potrebno poudariti nemaj- hen prispevek delavcev Impola, ki so s svojo odločitvijo izpričali trdnost povezanosti z usodo TGA, hkrati pa — navkljub mnogim težavam — korektno izpolnjevali obveznosti do svojih kupcev, sovlagateljev . . .« Slovesnost ob pričetku gradnje hale C je opravil Ivan Kodrič, predsednik projektnega sveta MPPAL, ki je »temeljni kamen« polo- žil tako, da je v gradbeno opazno jamo spu- stil prvi beton. Slovesnost so s kulturnim programom po- pestrili člani moškega pevskega zbora in god- be na pihala sindikata TGA Kidričevo, ob koncu pa so prebrali še pozdravno pismo 13. kongresu ZKJ. Slavje pa so popoldne nada- ljevali na letnem kopališču v Kidričevem, kjer je bilo množično kolektivno srečanje vseh zaposlenih v tej delovni organizaciji. M. Ozmec Gobe nalagajo v plastificirano embalažo kupca foto: CIANI Martin Habjanič GOSAD SREDIŠČE Podobne težave kot drugje Kljub zmanjšanemu izvozu v prvih treh mesecih letos, je Go- sad še vedno največji ormoški iz- voznik. Lani so z izvozom ustva- rili nekaj manj kot tretjino celot- nega prihodka. Izgubo prinaša predvsem nerealni tečaj dinarja in kot pravi direktor Martin Habjanič, s sedanjimi ukrepi bolj podpiramo uvoz. Zato v Go- sadu z nestrpnostjo pričakujejo napovedane ukrepe, ki naj bi bi- stveno popravili položaj izvozni- kov. Izvoznih spodbud še vedno ni- so prejeli, kar se jim pozna pri dohodku in pozneje pri delitvi osebnih dohodkov, kjer so uvr- ščeni med prekoračitelje. Kljub temu občinskega poprečja ne do- segajo, v dejavnosti so še slabši, saj dosegajo le 75 odstotkov po- prečja. Letos bodo proizvedli okrog šest tisoč ton različnih izdelkov. V zadnjem času razvijajo tudi so- delovanje s Talisom Maribor, za katerega opravljajo določene usluge. Tako med drugim mešajo in polnijo MAMINO MALT KAKAO, ki bo v kratkem že na- prodaj. V primerjavi z letom 1985 bo- do fizično povečali proizvodnjo od 10 do 20 odstotkov, odvisno od vremenskih razmer. Zdaj pri- pravljajo vse potrebno za priče- tek sezone vlaganja vrtnin in kot vse kaže jo bodo letos pričeli pozneje. Najprej bodo vlagali kumarice. Zaradi pomanjkanja denarja letos ne bodo investirali. Do konca srednjeročnega obdobja bodo morali obnoviti oziroma dopolniti opremo, vendar še zdaj ne vedo, kje bodo dobili potreb- na sredstva. Proizvodnjo pa bo- do poskušali povečati z boljšo iz- koriščenostjo proizvodnih zmo- gljivosti, boljšo organizacijo pro- izvodnje in z novo opremo. V prvih mesecih letos so v Go- sadu proizvedli manj kot so na- črtovali. Delno je k temu prispe- vala dolga zima, ki je onemogo- čila nabiranje raznih zelišč, zlasti še koreninic, ki jih nabirajo pred začetkom vegetacije. ODKUPNE POSTAJE V VSEJ JUGOSLAVIJI Na odkupni postaji v Središču je te dni zelo živahno. V skladiš- ču imajo polže in veliko gob. Dnevno pripravijo za izvoz do deset ton gobic. Veliko svežih gob izvozijo v zadnjem času v Avstrijo, Italijo in Nemčijo. Marija Petran dela v odkupni postaji že od leta 1964 in kot pra- vi, je delo zanimivo. ZA KILOGRAM GOB OD 500 DO 1000 DINARJEV Stanko Koser, vodja odkupa za gobe, »zbira« gobe po vsej Ju- goslaviji. Kje so dobri tereni za gobe? »Vsi tereni, kjer rastejo gobe, so za nas dobri,« poudarja. Skoraj ni kraja v Jugoslaviji, ki je bogat z gobami in v katerein ni Marija Petran Stanko Koser Gosadove odkupne postaje. Tre- nutno dobivajo največ gob iz Sr- bije in sicer iz okolice Soko Ba- nje in Leskovca. MG Obisk na delovnem mestu Bil je deževen aprilski danj ko smo se ustavili ob pokopališču v Rogoznici. Janez Horvat se |e sklanjal nad jamo^ moker od dež- ja in potu. Opravljal je svoje delo. Zaposlen je namreč pri pogrebni službi KGP TOZD Komunalni servis. Kliub slabemu vremenu in težkemu delu nas Je sprejel z na- smehom. Povedal nam je, da Je zaposlen v tej delovni organizaciji že od le- ta 1961. Svoje delo nam Je opisal kot zelo težavno. Veliko Je proble- mov pri samem izkojiu jam in pri pogrebih, vendar Je se huje, kadar ima opravka s strankami, ki so ze- lo občutljivi zaradi izgube najbliž- jih. Takrat mora biti zelo vljuden in požrtvovalen, na voljo mora biti ob vsakem vremenu, ob nedeljah in praznikih, saj njegovo delo ni samo osem ux na dan, temveč ved- no, kadar ga potrebujejo. Janez Horvat Direktor njegove delovne orga- nizacije Matevž Cestnik ga Je po- hvalil kot zelo marljivega in vest- nega delavca. Razen dela pri po- grebni službi priskoči na pomoč tudi v zimskem času, ko čistijo sneg, pomaga pri zbiranju sejem- ske pristojbine, obešanju zastav in pri mnogih drugih delih. Deluje tudi v samoupravnih organih kot član delavskega sveta temeljne or- ganizacije in celotne delovne or- ganizaciie. Z osebnim dohodkom ni preveč zadovoljen, če upošte\a pogoje iif čas, ki ga prebije v službi, se manj pa je zadovoljen, če ga primerja '> sedanjimi cenami. Njegova največja želja Je, d« bi lahko preživel svojo družino ur si zagotovil primerno jjokojnino. PJ tudi. da bi se i/bolisali njegovi de- lovni pogoji, posebno pri i/kopu jam. To delo je namreč ročno, za- to bi bil zelo vesel, če bi delovna organizacija priskrbela primeren stroj. Marica Žih?r Pojasnilo študentskega servisa v mesecu juliju in avgustu pričakujemo veliko povpraševanje po delu preko študentskega servisa. V nobenem primeru ni mogoče, da bi kdorkoli lahko zagotovil delo vnaprej, ne da b; bilo potrebno poča- kati v Klubu mladih na ustrezno ponudbo. Preko telefona je sicer mo- žno dobiti informacije o delih, ni pa mogoče rezervirati dela vnaprej. Zato vse, ki bi želeli delati preko Študentskega servisa, opozarjamo, naj sami prihajajo raje v Klub mladih in tam počakajo na ponudbe kakor vsi ostali. Cas si lahko skrajšajo z igranjem namiznega tenisa, šaha . . . vodja podružnice Donka Nikolovski TEDNIK - 3. julij 1986 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 V neposredni povezavi s prakso Skupščina SRS in RS Zveze sinclikaiov Slovenije sta pripravi- la proslavo dneva samoupravlja- cev, ki je bila 24. junija v veliki dvoiani Skupščine SRS v Lju- bljani. Proslave se je udeležila tudi 4-članska delegacija OS ZSS PHuj in SO Ptuj. Na proslavi sta Miran Potrč, predsednik skupšči- ne SRS in Miha Ravnik, pred- sednik RS ZSS izročila priznanja in nagrade štirim delovnim orga- nizacijam in šestim posamezni- kom, ici so se posebej izkazali pri uveljavljanju samoupravljanja. Slavnostni govornik je bil Valen- tin Dvojmoč, predsednik ZZD Skupščine SRS. »Naša dosedanja praksa in tradicija nam narekujeta, da mo- ramo sistem socialističnega sa- moupravljanja še bolj poglabljati Dušan Detiček^ in razvijati v neposredni poveza- nosti s prakso. Okrepiti moramo kvaliteto dela in izboljšati gospo- darjenje. Nagrajevanje mora spodbujati delavce v vseh delih družbe Td produktivno delo in učinkovito gospodarjenje z druž- benimi sredstvi« je med drugim v svojem govoru poudaril Valen- tin Dvojmoč. Med šestimi nagrajenimi posa- mezniki sta kar dva iz Podravja, Branko Kumperščak, dipl. prav- nik iz DO Svila Maribor in Du- šan Detiček, predsednik konfe- rence osnovnih organizacij ZS v Impolu Slovenska Bistrica. Nje- govo delovanje je tesno poveza- no z razvojem Impola. Med dru- gim je bil tudi predsednik dele- gacije Impola v delavskem svetu SOZD Unial. Dušan Detiček je bil rojen leta 1947 in je sedaj tu- di izredni študent na višji upra- vni šoli. Že drugo mandatno do- bo je predsednik izvršnega odbo- ra kluba samoupravljalcev obči- ne Slov. Bistrica. Na slovesnosti so podelili tudi nagrado za najboljši roman 1986, ki jo vsako leto podeljujeta Pre- šernova družba in RS ZSS. Kul- turni program je izvedel ženski nonet iz Ribnice. DVAJSET LET ORGANIZIRANE KOOPERACIJSKE PROIZVODNJE Letališče v Moškajncih je bilo v soboto, 28. junija, ponovno pri- zorišče velike perutninarske pri- reditve, na kateri so se zbrali de- lavci in kooperanti Perutnine in številni gostje, da bi že petnajstič po vrsti skupno proslavili ta tra- dicionalni praznik. Letos pa so s tem srečanjem obeležili tudi 2()-letnico organizirane perutni- narske proizvodnje. »Življenje in delo v naši delo- vni organizaciji je dinamično in pestro, tako da je tudi o enolet- nem delu kaj povedati. Osnovne usmeritve našega dela in razvoja ostajajo sicer v glavnem nespre- menjene, saj so dolgoročno opre- deljene, vendar je znotraj tega časa vselej potrebno upoštevati konkretne razmere in se jim pri- lagajati. Sprotno dinamično pri- lagajanje še zlasti zahteva živa proizvodnja kakršna je naša, ki ni nikoli statična . . .« je uvodo- ma poudaril slavnostni govornik ing. Franc VRABER - član ko- lektivnega poslovodnega organa, ki je v svojem govoru podrobno orisal življenje in delo v tej delo- vni organizaciji. Njene osnovne usmeritve v tekočem srednjero- čnem obdobju so še v boljšem iz- koriščanju dosedanjih zmogljivo- sti in nadaljna finalizacija na mesno predelovalnem področju. Za prvo ima še — kot pravijo — vedno nekaj rezerv, drugo pa jim narekuje vse zahtevnejše tuje in domače tržišče. Takšni usmeritvi pa bo sledila tudi vsa njihova in- vesticijska politika. Dvajset let organizirane ko- operacijske proizvodnje pa je Pe- rutnini dalo spoznanje, da lahko proizvodnjo hitreje in racional- nejše širijo s skupnim vlaganjem in skupnim delom delavcev in kooperantov. »Takšna odločitev je imela za naš razvoj daljnose- žne in ugodne posledice. Organi- zirana kooperacijska proizvod- nja perutnine se je začela s pri- ključitvijo tedanje KZ Hajdina k Perutnini v mesecu oktobru 1966...« je poudaril ing. Vra- ber. V teh 20 letih je bilo v koope- raciji proizvedeno skupaj 367.095 ton žive perutnine — v 12 občinah severovzhodne Slove- nije in v treh občinah sosednje Hrvatske. V letu 1985 je bilo od skupne količine 39.434 ton — 44 odstotkov vzrejenih na območju občine Ptuj. TOK — kooperacija Hajdina združuje trenutno 325 aktivnih kooperantov in 30 delavcev. Na 15. dnevu perutninarjev so podelili devet diplom, ki pome- nijo visoko moralno in material- no priznanje za delavce Perutni- ne in sicer ga je dobil po en naj- boljši delavec iz vsake temeljne organizacije in letos še koope- rant Franc ZADRAVEC iz Jane- zove. Pet delavcev in pet koope- rantov je dobilo tudi priznanja ob 20-letnici organizirane koope- Ing. Franc Vraber govori zbranim kooperantom in delavcem Perutnine. Foto: M. Ozmec racijske proizvodnje, devet de- lavcev pa priznanja za dosežene uspehe na področju inventivne dejavnosti. V kulturnem in zabavnem pro- gramu so se predstavili Moški komorni zbor iz Ptuja pod vod- stvom Franca Lačna, humorist Janez Hočevar-Rifie in člani an- sambla Tornado. Za atraktiven program pa so poskrbeli še člani ptujskega aerokluba. mš Ob dnevu samouprav- ljalcev v domu JLA v Mariboru je bi- la 26. julija slovesnost ob 27. ju- niju — dnevu samoupravljalcev, ki sta jo pripravila Medobčinska gospodarska zbornica za Podra- vje jn Medobčinski svet Zveze sindikatov za Podravje. Ob tej priložnosti so podelili priznanja — plakete in priznanja z diplo- mo za dosežke na področju razi- skovalne in inventivne dejavno- sti v občinah Podravja v prejš- njem letu. Tako je Dušan Žnidarič, refe- rent za inovacijo v DO AGIS Ptuj, prejel zlato plaketo MGZ za Podravje za širjenje množične inventivne dejavnosti po metodi krožkov za izboljšanje proizvod- nje. Srebno plaketo Anton Ko- mel in Anton Arbeiter za izdela- vo novega orodja za hidravlično vlečenje cevi. Priznanja z diplo- mo pa so prejeli: Anton Ozmec, Anton Aroeiter, Franc Trbuc, Anton Meško, Milan Arnuš, Ed- vard Belca, Franc Debeljak in Peter Bela, člani krožka Začetnik iz tozd Velika oprema. Diplomo za uveljavljanje ustvarjalnega de- la mea dijaki pa je prejel Sred- nješolski center Ptuj. MG NOVO VODSTVO PTUJSKE MLADINE čeprav je bilo vzdušje na volilni konferenci OK ZSMS Ptuj mi- nuli četrtek, 26. junija, skoraj do konca negotovo, je po skoraj treh mesecih nekakšnega brezvladja ptujska mladinska organizacija le do- bila novo vodstvo. Za predsednika so delegati iz posameznih osnov- nih organizacij izvolili Rudija Bogdana, strojnega tehnika iz TGA Ki- dričevo, ki je do sedaj orpavlja funkcijo vršilca dolžnosti sekretarja občinske konference. Za podpredsednika so izvolili Sama Gorjupa, diplomiranega ekonomista iz ptujskega Mipa, delo sekretarke pa bo poklicno opravljala Jožica Repič, absolventka FSPN. Razen tega so izvolili še manjkajoče člane predsedstva občinske konference ZSMS in sicer: Branka Ficiana, Daniela Hengelmana, Zdravka Mesarica ter Stanko Topolovec in Marijo Zaplatnik. Da je vse prav, so izvolili še člane statutarno-pravne komisije, ker je prej- šnja odstopila. Poleg volitev so delegati — tokrat jih je bilo zares veliko, kar 87 — opravili še nekaj drugih nujnih del. Tako so sprejeli poslovnik o delu občinske konference, nekoliko spremenili pravila o delovanju OK, svojo besedo pa so rekli tudi o Ptuju skozi ekološke luči ter o udeležbi ptujske mladine na letošnjih mladinskih delovnih akcijah. Za ptujski brigadi Dušan Kveder — Tomaž in Jože Lacko je še zme- raj premalo prijav, zato so opozorili predsednike, naj spodbudijo mlade k sodelovanju. Čeprav smo sedaj lahko vsi skupaj srečni, da ima mladinska or- ganizacija končno le svoje vodstvo, pa ne moremo mimo grenkega priokusa, ki smo ga stranski opazovalci omenjene seje prav gotovo dobili v prvem delu. Med drugim je bilo namreč v razpravi pred volit- vami opaziti, da imajo delegati mladine iz TGA med seboj veliko ne- jasnih stališč in pogledov ter tudi nekaj takšnih razpravljalcev, ki na to sejo gotovo niso sodili. O tem bo v kratkem, moralo reči svojo be- sedo tudi novo vodstvo ptujske mladine. M. Ozmec PRIZNANJA ZA BORČEVSKI PRAZNIK Jutri, na dan borca — 4. julija, bo tudi v Ptuju osrednja sloves- nost, ki jo pripravlja 00 ZZB NOV. Ob devetihh dopoldan bo v sejni sobi na magistratu slavnostna seja s pozdravnim govorom in položit- vijo vencev k spomenikom in spominskim obeležjem, podelili pa bo- do tudi pisna priznanja najbolj aktivnim institucijam in posamezni- kom. Letos bo takih priznanj podeljenih šestnajst. Zvezno plaketo ZZB NOV Jugoslavije bo prejel na osrednji republiški slovesnosti, ki bo danes, 3. julija v Ljubljani, kolektiv osnovne šole Franc Osojnik v Ptuju, ki ga je občinski odoor ZZB NOV prdlagal zaradi zaslug, kijih ima pri prenašanju tradicij narodnoosvobodilnega boja in revolucije. Komisija za odlikovanja in priznanja pri 00 ZZB NOV pa je le- tos odločila, da prejmeio pisno priznanje Aktivisti OF bivšega okrož- ja Ptuj, Lackov odred, Sekcija kurirjev NOB Ptuj, Garniziia JLA, K K ZSMS Zavrč. Janez Brumen iz Levainc, Angela Kavčič iz Juršinc, Sta- ne Lampič iz Kidričevega. Konrad Lah iz KS Olga Meglic, Franc Rojko iz KO Bratje Reš, Justina Stropnik iz krajevne ojganizacije Du- šan Kveder, Ludvik^Zeienik iz Hajdine, Dobroslav Živkovič iz KO Jože Potrč, Ljubica Suligoj iz KS iVudina-Brstje in Komnen Žarkovič iz ptujske garnizije. mš Osnovna šola Tone Žnidarič Ptuj Objavlja prosta dela in naloge: — dveh učiteljic razrednega pouka v podružnični šoli Vinko Jurančič Vitomarci za določen čas (nadomeščanje zaradi po- rodniškega dopusta). Nastop dela je 1. septembra 1986 in 22. septembra 1986 Pogo) — PU razrednega pouka — snažilke v centralni šoli za nedoločen čas. Pogoj je končana osnovna šola in dvomesečno poskusno delo. Rok prijave je 14 dni po objavi razpisa. Posebnost letošnje ZMDA Slovenske gorice je prav gotovo 69 letni Jovan Cvijetič, najstarej- ši brigadir in nasploh enkraten akcijaš v Jugoslaviji. Njegova pr- ^'d akcija je bila leta 1946 na pro- gi Brčko- Banoviči. Od takrat je Vsako brigadirsko poletje sodelo- val na kateri od republiških ali zveznih akcij in tako preživel skupaj 7.665 dni, oziroma okoli 21 let. Njegovo življenje je torej -^elo tesno povezano z brigadir- skim, zato je prejel že 260 udar- niških značk. V sredo. 18. junija, pa so v šta- akcije v Dornavi proslavili •Jovanov 69. rojstni dan. Skrom- 'lo, a ljubko in slovesno, da so prekaljenemu akcijašu stekle sol- po licu. In takrat je med dru- gim povedal, da se čuti popi^lno- zdravega, čilega, da v jarku pri ostalem delu kljub svoji ^^arosti ne zaostaja za ostalimi "■"igadirji, da ima doma mamo staro 91 let. ki je prav tako čila, je prvo ženo že pokopal, pa '^'•^ ljubi akcijaštvo in da brez te- ne bi mogel živeti. V svojem ^'vljenju se je prav na akcijah Jovan Cvijetič kot brigadir briga- de 6. aprii i/ Gradačca. na ZMDA Slovenske gorice 86. večkrat srečal ^ tovarišem Titom. Na prvi akciji leta 1946 mu je obljubil: »Dokler bom zmogel bom šel delat z brigadirji!«; in to svojo obljubo Jovan ponosno dr- ži. M. Ozmec Nekateri še ne verjamejo, da gre zares! Izvršni svet SO Ptuj je na seji 25. junija ugotovil, da je do 16. ju- nija program ukrepov za uskladitev delitvenih razmerij pri razporeja- nju dohodka sprejelo sedemnajst od devetnajstih OZD. Svoje obveze nista izpolnila Gorenje — Tozd Poslovna oprema Ptuj in Obrtna za- druga Panorama Ptuj. Precej splošen odgovor brez ukrepov je dal Agis, medtem ko v Kmetijskem kombinatu Ptuj in Kmetijski zadrugi Lovrenc na Dravskem polju predlagajo uskladitev do konca leta. V predvidenih ukrepih OZD načrtujejo povečanje dohodka z raznimi ekonomskimi ukrepi. Izvršni svet je sklenil, da bo sproti spremljal uresničevanje sprejetih programov ukrepov. Na tej seji je zavzel tudi stališče do poročila sodišča združenega dela Maribor in dogovora o enotnih metih za zagotavljanje sredstev za delo temeljnih pravosodnih organov, za katere naj bi v občini Ptuj zagotavljali od prvega julija dalje 13,10 odstotka potrebnih sredstev, sprejem pa zazdaj odlaga, ker še ni sprejel odgovorov na vprašanja z marčevske seje. Do sprejema dogovora se financiranje izvaja po skle- pu o rebalansu proračuna. Glede problematike oskrbe s premogi je v celoti soglašal s stališči občinskega komiteja za družbenoekonomski razvoj in planiranje s tem, da je potrebno v bodoče sistem evidence potreb zagotoviti prek krajevnih skupnosti, temeljno organizacijo Trgovina pa čimprej uspo- sobiti za nemoteno celoletno oskrbo. Sejo je izvršni svet sklenil z obravnavo nekaterih vprašanj, ki za- devajo modernizacijo in razvoj upravnih služb, blagovne rezerve, po- dročje kadrovskih zadev in finančne pomoči. MG V Leskovcu praznujejo v krajevni skupnosti Leskovec slavijo 9. krajevni praznik. V ne- deljo so pripravili srečanje za starejše krajane, prireditve pa bodo na- daljevali jutri, ko bodo v osnovni šoli odprli razstavo likovnih del in tehničnih izdelkov učencev ter lovskih trofej. Pripravljajo tudi tradi- cionalno srečanje mladih z območja Haloz, ki ga bodo popestrili z igrami brez meja. Slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti bo v nedeljo ob 10. uri. Največ pozornosti ob letošnjem prazniku pa velja jutrišnji otvori- tvi ceste Mala Varnica — Belavšek, ki so jo asfaltirali v dolžini 1460 metrov. Za to so združili sredstva iz rednega in dodatnega samopri- spevka, velik delež je primaknila tudi Skupnost za ceste občine Ptuj, dela pa je opravilo cestno podjetje. JB Pošljite spričevala! Srednješolski center Dušana Kvedra Ptuj je za šolsko leto 1986/87 razpisal 720 vpisnih mest v kovinarski, metalurški, kmetijski, družboslovno jezikovni, naravoslovno matematični usmeritvi, v trgo- vinski, poslovno finančni in administrativni dejavnosti ter za vzgojno izobraževalni program elektroenergetika. Po dosedanjih podatkih je vpisanih v srednje in skrajšane pro- grame prvega letnika 716 učencev brez programa elektroenergetike. Seveda pa morajo učenci čimprej poslati v šolo spričevalo o uspešno zaključenem osemletnem šolanju, kar je pogoj za vpis. O tem, da so sprejeti, bodo uradno obveščeni do 10. julija. S tem datumom vpis še ne bo zaključen, saj se je možno prijaviti še do 31. avgusta, vendar sc sedaj vpisne možnosti manjše kot ob prvem vpisnem roku. N. D. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE PTUJ Na podlagi 7. člena Pravilnika o pogojih in merilih za reševa- nje stanovanjskih vprašanj delavcev zaposlenih pri samostojnih obrtnikih občine Ptuj razpisuje Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ptuj 3. NATEČAJ ZA ZBIRANJE PRIJAV ZA PRIDOBITEV POSOJIL IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV, KI JIH DELAVCI ZAPOSLENI PRI SAMOSTOJNIH OBRTNIKIH OBČINE PTUJ ZDRU- ŽUJEJO PRI SAMOUPRAVNI STANOVANJSKI SKUPNO- STI OBČINE PTUJ I. Pravico sodelovanja na natečaju imajo delavci zaposleni pri samostojnih obrtnikih občine Ptuj, ki združujejo sredstva pri Sa- moupravni stanovanjski skupnosti občine Ptuj v skladu s Samo- upravnim sporazumom o temeljih plana Samoupravne stano- vanjske skupnosti občine Ptuj za obdobje 1981 — 1983 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 3/81 — Aneks št. 18/81). II. Pravico do posojila imajo delavci, ki izpolnjujejo pogoje iz I. točke tega natečaja, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da delavec oz. kdo od članov njegovega gospodinjstva ni imetnik stanovanjske pravice za primerno stanovanje ali lastnik primernega vseljivega stanovanja, — da delavec živi v neustreznem stanovanju, — da delavec oz. njegova družina doslej še ni imela ustrezno rešeno stanovanjsko vprašanje. Neustreznost se ugotavlja v skladu s sprejetimi stanovanjski- mi standardi v občini Ptuj. III. VIŠINA RAZPISANIH POGOJ IL JE DIN 8.000.000. Višina posojila, ki ga lahko pridobi posamezni posojilojema- lec znaša: - za 1 člana ' 175.000 - za 2 člana 350.000 - za 3 člane 525.000 - za 4 in več članov 700.000 Za adaptacijo ali rekonstrukcijo stanovanjske hiše ali stanova- nja, ki je starejše od 20 let znaša posojilo do 50 % določene viši- ne posojila. Obrestna mera je 8%. Odplačilna doba nemore biti daljša kot 15 let. IV. ROK ZA PRIJAVO NA NATEČAJ JF 15. avgust 1986 ['rijave (na posebnem obrazcu, ki ga dobite pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Ptuj, Prešernova 29 ~ soba 108) s prilogami se dostavijo na naslov: SAMOUPRAVNA STANO- VANJSKA SKUPNOST OBČINE PTUJ, Prešernova 29 Vloge, ki bodo vložene po razpisanem roku in nepopolne vlo- ge (brez vseh prilog) se ne bodo obravnavale ter se šteje, da niso bile vložene. PROSILEC MORA K VLOGI PRILOŽITI: — dokazilo o lastništvu stanovanjske hiše (zemljiškoknjižni izpisek) — gradbeno dovoljenje — dokazilo o skupnem dohodku družine (gospodinjstva) v le- tu 1985 — druga dokazila (zdravniško spričevalo, invalidsko odločbo) — potrdilo o skupnem gospodinjstvu. Rezultati natečaja bodo objavljeni v skladu s pravilnikom. Ptuj, 3/7-1986 Samoupravna stanovanjska skupnost občine F>tuj 4 — SESTAVKI IN KOMENTARJI 3. julij 1986 — TEDNIK MIRKO KOSTANJEVEC Davek občanov od dohodka iz kmetijske dejavnosti v občini Ptuj Ker mnogim občanom, ki imajo dohodke iz kmetijskih zemljišč, predpisi od davkih in o davčnih olajšavah niso dovolj znani, jih želim seznaniti s temi predpisi. Pri komentiranju republiških davčnih pred- pisov sem se poslužil knjige Zakon o davkih občanov s komentarjem in spremljajočimi predpisi, ki ga je izdalo ČGP Delo-TOZD Gospo- darski vestnik v Ljubljani leta 1984. Komentar o omenjeni knjigi je napisala Mara Rovan dipl. iur. REPUBLIŠKI ZAKON Zakon o davkih občanov ~ skrajšano ZDO (Ur. list SRS št. 44/82 z dne 24/XII 1982) v 30. členu določa, da občani plačujejo da- vek od dohodka iz kmetijske dejavnosti po posebnem zakonu. V 233 čl. pa ZDO določa, da se do izdaje posebnega zakona od- merja in plačuje davek iz kmetijske dejavnosti po določbah 49. do 67. člena prejšnjega Zakona o davkih občanov (Ur. list SRS št. 21/74, 39/74, 5/76, 10/76, 31/76 in 8/78). Istočasno pa čl. 233 ZDO iz leta 1982 vsebuje spremembe in dopolnila čl. 52, 57, 61, 65, in 66 ZDO iz leta 1974. OBČINSKI ODLOK Na podlagi pooblastila, ki jih vsebuje ZDO iz leta 1982, je tudi Skupščina občine Ptuj izdala Odlok o davkih občanov v občini Ptuj (prečiščeno besedilo tega Odloka je objavljeno v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj št. 8/86 in popravek v št. 14/86) in v členih 5—19 zapisala določbe, ki se nanašajo na davek od dohodka iz kme- tijske dejavnosti. V nadaljevanju članka bom uporabljal besedi ptuj- ski Odlok. Razen določb ptujskega odloka, ki jih bom predočil in ko- mentiral, bom navedel najpomembnejše določbe o davku iz kmetij- skih dejavnosti, ki jih vsebuje ZDO iz leta 1974 in katere je potrebno upoštevati, čeprav jih ptujski Odlok ne omenja. Ne sme se namreč prezreti tretji odstavek 14. člena ZDO iz leta 1982, ki določa, da z re- publiškim zakonom o davkih občanov uvedene oprostitve in olajšave glede plačevanja davkov veljajo tudi za dohodke, ki pripadajo občini kot n. pr. dohodek iz kmetijstva. KDO JE ZAVEZANEC DAVKA OD DOHODKA IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI (v nadaljevanju davek iz kmetijstva)? Odgovor na postavljeno vprašanje najdemo v ZDO, ki določa, daje zavezanec davka iz kmetijstva: lastnik, imetnik pravice ali uživa- lec zemljišča, ki je kot tak vpisan v katastrskih knjigah po stanju na dan 1. decembra pred letom, za katero se odmerja davek. V izjemnih primerih (n. pr. lastnik ni znan, zemljišče pa obdeluje nelastnik, ali lastnik je umrl, dedič ni znan in sodišče postavi skrbnika, ki obdeluje zemljišče) pa davčni organ odmeri davek tistemu, ki zemljišče dejan- sko uporablja. Ce živi več lastnikov ali uživalcev zemljišč v enem sa- mem gospodinjstvu, je zavezanec za davek eden izmed njih kot pred- stavnik gospodinjstva. ZDO razume pod pojmom »gopodinjstvo« skupnost življenja, pridobivanja in trošenja sredstev. OSNOVE ZA ODMERJANJE DAVKA IZ KMETIJSTVA ZDO pozna dve vrsti osnov za odmerjanje davka iz kmetijstva. a) prva vrsta osnove je dejanski dohodek. Posameznim občinam je prepuščeno, da lahko s svojimi odloki določajo, da se posameznim vrstam zavezancev, kot n. pr. tistim, ki se ukvarjajo s farmsko rejo pe- rutnin, z industrijskim pitanjem živine, s plantažnimi nasadi itd., od- merja davek iz kmetijstva po dejanskem dohodku. V Odlokih o dav- kih občanov nekaterih občin, kot n. pr. Celje, Črnomlja itd., najdemo odločbe, da se nekateri zavezanci obdavčijo od dejanskega dohodka iz kmetijske dejavnosti. Neke vrste odmerjanja davka iz kmetijstva po dejanskem dohod- ku je odmerjenje davka od dohodka iz gozda. Tu je osnova za odme- ro vrednost lesa, odkazanega za posek skladno z gozdnogospodarskim načrtom in dinamiko njegovega izvajanja. Davek se odmeri za leto, v katerem se mora posek izvršiti. Davek se ne odmeri od lesa, odkaza- nega za drva in tudi ne od lesa za neposredno lastno uporabo, ki je namenjena za gi^adnjo ali obnovo gospodarskih ali stanovanjskih po- slopij kmečkega gospodarstva. Osnovo za odmero določi davčni or- gan glede na količino lesa in del prodajne cene lesa, ki pripada lastni- ku gozda po točki b) 14. člena Zakona o gozdovih (Ur. list SRS št. 16/74). Podatki o količini in ceni lesa sporoči davčnemu organu gozdnogospodarska organizacija. b) druga vrsta osnove za davek iz kmetijstva pa je katastrski doho- dek negozdnih površin, ugotovljen po predpisih o ugotavljanju kata- strskega dohodka. Ptujski odlok je kot osnovo za odmerjanju davka iz dohodka negozdnih površin določil katastrskih dohodek, iz dohod- ka gozda pa vrednost za posek odkazanega lesa. KAJ JE KATASTRSKI DOHODEK? To je dohodek od rastlinskih pridelkov in dohodek od živinoreje, ki se ugotavlja po posebnih predpisih na podlagi objektivnih kriteri- jev (povprečni donos po posameznih razredih vsake katastrske kultu- re, povprečni stroški, povprečne cene idr.). Dohodek od rastlinskih pridelkov je denarna vrednost poprečnega donosa, ki se doseže na enem hektaru zemljiške površine pri običajni strukturi proizvodnje in običajnem načinu obdelave po odbitku povprečnih materialnih stro- škov. Dohodek od živinoreje pa se všteva v dohodek od rastlinskih pridelkov v obliki cene za krmo, s katero se krmi živina. Katastrski dohodek se ugotavlja za vsako katastrsko kulturo in za vsak katastrski razred zemljišč v katastrskem okraju, katerih je v SR Sloveniji 42. Na tej podlagi se določi lestvica katastrskega dohod- ka za vsak katastrski okraj, razčlenjena po razrednih za vsako posa- mezno katastrsko kulturo. Ob uporabi te lestvice nato katastrski uradi izračunajo katastrski dohodek zemljišč posameznega kmetijskega go- spodarstva in ga sporočijo občinskim upravam za družbene prihodke, kot podlago za plačevanje davka iz kmetijstva. Katastrski dohodek, kot osnova za odmero davka iz kmetijstva, je uveden od 1. januarja 1954. Kasneje je bil še trikrat preračunan, zadnjikrat leta 1977. Po preračunu iz leta 1977 je lestvica katastrskega dohodka za ptujski katastrski okraj izgledala takole: 23. praznik žetve Prizadevni turistični delavci na Polenšaku ne mirujeio. Pri- pravljajo se na 23. kmečki praz- nik praznik žetve in razstavo kruha in pogač, ki bo 12. in 13. julija. Letos se v program vklju- čujejo tudi Delove in Kompaso- ye igre, ki bodo na sporedu 13. julija in v katerih se bodo pome- rili člani TD Veržej in člani TD Polenšak. Pokrovitelj Delovih in Kompasovih iger je Turistična zveza Slovenije. Razstavo kruha in pogač bodo odprli v soboto, 12. julija, ob 16. uri. Poleg tega bodo organizirali tekmo žanjic, mlačev, hojo s ho- duljami in prieški taxi. Pri organizaciji in izvedbi pri- reditve Bodo sodelovali skoraj vsi člani turističnega društva, okrog 80. Letošnjega praznika se toliko boli veselijo, ker bodo pr- vič pekli kruh in pogače v novi peči v turističnem domu. MG Aktivnosti v Vzgojnovarstvenem zavodu Zavedamo se, kako pomembno je predšolsko obdobje. Otrokom želimo dati čim več in jih tako obogatiti, da bodo lahko kasneje dokazovali, da so otroci res naše največje bogastvo. V Vzgojnovarstvenem zavodu Ormož smo letoš- nje šolsko leto zaključili malo drugače kot je v na- vadi. V mesecu maju so iz dneva v dan potekale razli- čne aktivnosti za vse starostne skupine: sprehodi, izleti, tekmovanja. Te aktivnosti so se nadaljevale v mesecu juniju z razstavo ljubkovalnih igrač v iz- ložbi trgovine Planika. Ljubkovalne igrače so izde- lale vzgojiteljice in varuhinje. Staršem in ostalim občanom smo hoteli pokazati, da se da igračo iz- delati tudi doma in da je ta igrača lahko prav tako ljubka, estetska, enostavna, funkcionalna in pred- vsem ne draga. »Mini maturanti« so svoje predšolsko obdobje zaključili z idejo, »da se je za njih igra končala in da jim bo šola delo dala.« Od vrtca in tovarišic, ki so jih skozi intelektualno, estetsko, telesnov/goj no, delovno in moralno področje vodile po poti predšolskega obdobja, so se poslovili v Domu kul- ture in s tem dokazali sebi, staršem in svojim mlaj- šim prijateljem, da so že »maksi postali«. Otroci ostalih skupin pa so starše povabili v vr- tec, kjer so jim polepšali enolični popoldan s pe- smijo, plesom, otroško razigranostjo. Delavci VVZ pa smo si zaželeli, da bi starši vsaj ob takem po- poldnevu za hip pomislili, da je v tistem dinarju, ki ga prispevajo za otroka, zajeto tudi nekaj druge- ga, ne samo hrana in še nekateri stroški, ampak nekaj, kar njihovega otroka bogati, razveseljuje, osreči in pripravlja na življenje, med tem ko so oni na delovnih mestih in lahko skoraj brez skrbi opravljajo svoje zadolžitve. Menimo celo, da se to ne da meriti z dinarji in trudimo se dokazati, da je to zares bogastvo, ki se ga ta hip niti ne zavedamo. Ljuba Fišer Tak je te dni pogled na dvoriščni del ptujskega gradu. Foto: mš Ptujski grad dobiva novo podobo Splošna ocena je, da se je z ukrepom družbenega varstva v ptuj- skem Pokrajinskem muzeju le obrnilo na bolje in da se to kaže tudi v obsežnih sanacijskih delih, ki jih izvajajo na grajskem kompleksu. Z letošnjim programom je bilo načrtovano, da bodo nadaljevali s popravilom strehe in žitnice. Obrnilo pa se je tako, da je bila streha, tako po strokovni kot finančni plati, obnovljena ceneje kot je bilo predvideno. S privarčevanimi sredstvi pa so se odločili, da jih bodo vložili v restavriranje fasade notranjega trakta gradu, na katerem te dni že tečejo obsežna dela. Zidarski odri in drugo že pričajo, da gre zares in da vendarle tokrat ne ostajamo zgolj pri Desedah in tarnanju, kot smo bili temu vajeni v prejšnjih letih. Morda bo kdo celo rekel, da so druga dela potreonejša. Morda res, vendar je bila fasada v tako slabem stanju, da je omet že ogrožal obiskovalce. In če govorimo še o tem, d« je grad simbol mesta Ptuja, ta simbol pa v takem stanju, goto- vo ne moremo reči, da pridobivamo na svojem ugledu. Vzporedno s fasado bodo restavrirali tudi okna, grbe in slikarije ter obzidje z dvoriščne strani, s čimer bo z mestnega dela grad vjdeti kot nov in gotovo privlačnejši. Zal pa letos ne bo dovolj denarja za celotno ureditev in bo na to potrebno še počakati. mš S ptujskimi pevci na Madžarskem DRAGAN FLISAR člani ptujskega komornega zbora so se z budimpeštanskim moškim pevskim zborom »Svo- boda«, ki deluje v okviru Zveze zadrug drobne industrije, dogo- vorili za vzajemno gostovanje. Bralci Tednika se gotovo še spomnijo, da so naši »fantje« madžarske pevce gostili v Ptuju od 7. do vključno 11. maja letos, v dneh od 4. do 8. junija pa so vrnili obisk prijateljem v Budim- pešti. Priprave na madžarsko turne- jo so bile od vsega začetka neko- liko komplicirane. Ne zaradi ptujskih pevcev, ampak zaradi drugih okoliščin. Z gostitelji je bilo vse dogovorjfeno le ustno, zato je bilo treba po telefonu spraševati za prenočišče, za pro- gram gostovanja, kje naj se ko- morni zbor javi, kako bo z obve- zno menjavo denarja, ki še ved- no velja le za Jugoslovane. Bilo je še več drobnih nejasnosti, ki so vse veljale živce in dodatne te- lefonske stroške, ki nikakor niso bili majhni. Zbor je povabil s seboj na tur- nejo tudi nekaj častnih gostov. Med njimi svojega nekdanjega dirigenta in uglednega mentorja prof. Jožeta Gregorca, sodnika Rudija Ringbauerja in pisca tega sestavka pa predvsem zato, ker nekoliko obvladata madžarščino, pa bi to med potjo utegnilo priti prav. Pozneje se je pokazalo, da je to bila slutnja, ki se je krepko I uresničila. Napočila sta dan in ura odho- da. Ura ni obveljala, saj je sod- nik Rudi še zadnji dan in precej dolgo delil pravico, pa smo zato odpotovali skoraj z dvourno za- mudo. Kazen seveda ni izostala. Že med prvim postankom v Bel- tincih je moral plačati rundo bri- zgancev. Očitno za denar, ki ga je preveč vzel s seboj. Na mej- nem prehodu v Dolgi vasi — Re- dicsu ni posebno velikega pro- meta, zato si tudi obmejni organi vzamejo nekoliko več časa za od- pravo potnikov. Službujoči cari- nik na naši strani je temeljito pregledal prtljago in nekaterim segel celo v žep. Našel seveda ni ničesar, saj smo imeli sodnika s seboj, pa tudi sicer smo se vsi ob- našali strogo po zakonu in pred- pisih. Na madžarski strani je bil postopek nenavadno hiter in brez vseh neprijetnosti. Pot do Budimpešte je minila z enim samim vmesnim postan- kom za Keszthelyem, sicer pa brez omembe vrednih pripetlja- jev. Predstavniki madžarskih go- stiteljev, dirigent in priznani umetnik na orglah Jožef Karpati, pianistka Agnes Toth in Istvan Kovacs, ki smo mu preprosto re- kli Pišta, ker je dobrosrčen fant, so nas pričakali ob zadnji ben- cinski črpalki pred Budimpešto. Ganljivo prisrčno, na staroslo- vansici način. Z velikim kolačem kruha, prevezanim z rdeče-belo- zelenim madžarskim nacional- nim trakom, ki ga je tajnik zbora Peter Ilec takoj zaplenil, s soljo in zajetnim vrčem krepkega rhad- žarskega vina, kakšnega pozneje nismo dobili več. Vino je bilo ta- ko odlično, da je vrč krožil od ust do ust kot narodna pesem, dokler ni bil prazen. Priznati je treba, prvi vtis je bil odličen. Nastanili so nas na bu- dimski strani v hotelu in ulici, ki oba nosita ime svetovno znanega madžarskega skladatelja Bele Bartoka in sicer v devetem nad- stropju tako imenovanega delav- skega hotela, kjer običajno odse- dajo številčno močne delegacije ter nekatere turistične skupine. Tu se nam je pridružila tolmači- ca Žuža. kar po naše pomeni Su- zana. Čeprav čedna, tempera- mentna in osebno nekoliko ne- srečna, nam kot tolmačica ni po- sebno koristila. Trdila je, da go- vori rusko in bolgarsko, česar ni- smo slišali, govorila pa je neko nedorečeno mešanico obeh jezi- kov, ki je bila povsem nerazum- ljiva. Pa nič za to, sporazumeli smo se vendarle in to je bilo gla- vno. Po prvi večerji v Budimpešti in sicer v restavraciji »Eger csilla- ga« (Zvezda Egra) blizu južnega kolodvora, ki je minila v prijet- nem vzdušju, so nas popeljali na kratek večerni izlet na Gellertov hrib z znano mestno trdnjavo, imenovano Citadella, in spome- nikom sovjetskim osvobodite- ljem Budimpešte in Madžarske. Trdnjavo so zgradili Avstrijci le- ta 1849, ko so zatrli Kossuthovo revolucijo, da bi s svojimi topovi s tega hriba strahovali uporno budimpeštansico prebivalstvo. Za spomenik osvoboditeljem je značilna izredno visoka žen- ska postava na podstavku, ki v dvignjenih rokah drži palmovo vejo. Zanjo pravijo dovtipni Bu- dimpeštanci, da je najvišja Mad- žarka, medtem ko so na podstav- ku vklesana imena sovjetskih ofi- cirjev-gardistov, niso pa omenje- na imena ostalih častnikov Rde- če armade, ki so padli za osvobo- ditev Budimpešte. Zlobni jeziki trdijo celo, da so ta monumental- ni spomenik zgradili že v horthy- jevskih časih in sicer v spomin na regentovega starejšega sina, ki se je kot pilot smrtno ponesre- čil z letalom. Pozneje so spome- nik samo preimenovali v spome- nik svobode. Kdo bi to razisko- val? Glavno je, da spomenik sto- ji na daleč vidnem hribu nad madžarsko metropolo in opra- vlja svojo funkcijo. Pod spomenikom je tega hlad- nega in rahlega deževnega poz- nega večera iz svežih ptujskih grl prvič zadonela nežno ubrana slo- venska pesem in se rahlo izgubi- la nekje za mračno trdnjavo. Nič nas ni motilo, če so službujoči policaji (vsi spomeniki na Mad- žarskem so zastraženi) ob pesmi mimoidoče spraševali, kdo smo in kaj iščemo ob tako pozni no- čni uri na Gellertovem hribu. Po prihodu v hotel se je petje nada- ljevalo najprej v posebni klubski sobi ob močni »bikovi krvi« in enako opojnih svetlejših tekoči- nah — in potem ob mizi na ho- telskem hodniku. Na nasprotni strani hodnika so stanovale polj- ske esperantistke, ki so najprej radovedno kukale izza priprtih vrat, potem pa se okorajžile in prišle na hodnik poslušat pridu- šeno zapeto slovensko pesem. Žal so jih naslednji dan preme- stili v neki drug hotel in tako ptujski pevci naslednjo noč niso več imeli tako hvaležnih poslu- šalk. Tako je minil prvi dan turneje. Resničen vsebinski del se je za- čel šele naslednji dan, vendar o tem več in podrobneje v nasled- nji številki Tednika. Se bo nadaljevalo. Sprejem je bil prisrčen, na staroslovanski način Budim — v ozadju Gellertov hrib z mestno trdnjavo in spomenikom os- voiMKliteljem TEDNIK - 3. julij 1986 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 5 Ptujska kulturna srečanja Komisija za prireditve pri Zve- zi kulturnih organizacij občine Ptuj je že pripravila okvirni pro- gram 14. Ptujskih kulturnih sre- čanj. Pričela se bodo 29. avgusta s koncertom pevskega zbora iz Vierzona Les volontaires, zadnja prireditev, gledališka predstava, pa bo 30. septembra. Obiskovalci srečanj bodo videli skupno 22 prireditev od gledaliških pred- stav, koncertov, likovnih razstav, literarnih večerov, do folklornih nastopov in seveda tudi Festival domače zabavne glasbe Sloveni- ji- Srečanja bodo veljala nekaj iez dva milijona dinarjev. N. D. Sprejem za Karmen Komel Na sprejemu v prostorih KS Jože Potrč so bili predsednik gledališke sekcije Mišo Damiš, režiserka Branka Bezeljak-Glazer in letošnja na- grajenka KARMEN KOMEL. Foto: mš V krajevni skupnosti Jože Potrč v Ptuju so pripravili v to- rek, 24. junija, skromno, vendar prisrčno slovesnost — sprejem za svojo krajanko Karmen KO- MEL, ki je pred nedavnim preje- la Zlati Linhartov znak za po- memben igralski dosežek v letu 1986 in sicer za vlogo LUCIN- DE v igri Dušana Jovanoviča Ži- vljenje podeželskih plejbojev, ki jo je režirala Branka Bezeljak- Glazer in s katero je ptujski igralski ansambel nastopil na re- publiškem srečanju gledaliških skupin v Novem mestu. Predstavniki KS in družbeno- političnih organizacij so ji ob tej priložnosti izročili darilo, pred- sednika skupščine in sveta pa sta se ji zahvalila za njeno prizade- vno in uspešno delo na področju gledališkega ustvarjanja. Sreča- nje so izkoristili še za temeljit pogovor o ljubiteljski kulturi v mestu in pri tem ugotovili, da z dosedanjo aktivnostjo ptujske Svobode ne moremo biti zado- voljni, saj svojega poslanstva v celoti ne opravlja. Pri tem pa bo morala biti tudi pomoč krajevnih skupnosti nekoliko izdatnejša, da bo mesto kot nosilec amater- skega kulturnega delovanja v ob- čini to vlogo tudi zaslužilo, mš KUD Ivan Cankar Plešivec Zveza kulturnih organizacij Velenje in Radio Velenje razpisujejo XI. SREČANJE NARODNO-ZABAVNIH ANSAMBLOV IN VOKALNIH SKUPIN 17. avgusta na Graški gori ob 14. uri Sodelujejo lahko ansambli in skupine, ki bodo za srečanje pripra- vili izvirno skladbo. Ta naj zajema tematiko iz narodnoosvobodil- nega boja in življenja ljudi v svobodi. Vsak ansambel ali skupina prijavita za srečanje 3 skladbe, naj- manj ena mora biti izvirna. Najboi'ša skladba s temo o Graški gori bo nagrajena s plaketo Odbora skupnosti borcev 14. divizije NOV Slovenije. Nagrajena bo tudi najboljša skladba na tematiko NOB in življenja ljudi na tem področju. Vsem sodelujočim skupinam povrnemo potne stroške. Prijave za 11. srečanje pošljite najpozneje do 20. julija 1986 na naslov KUD Ivan Cankar Plešivec št. 15 (Alojz Klančnik), 63320 TITOVO VELENJE. Prireditev bo radio Velenje snemal. Končan je pouk, hura za počitnice! šolsko leto 1985/86 je konča- no, okrog deset tisoč šolarjev že več ali manj zasluženo uživa po- čitnice, mnogi med njimi so že odšli na morje, nekateri pridno vrtijo krampe in lopate v mladin- skih delovnih brigadah, še več pa je takih, ki se bodo morali znajti kar doma, poiskati ohladitve v toplicah ali bližnjem potoku. V poslovni skupnosti osnovnih šol ptujske občine ocenjujejo, da se sicer splošne težave odražajo tudi v delu prosvetnih delavcev in vzgojno izobraževalnih usta- nov, kljub vsemu pa so delo v preteklem šolskem letu opravili uspešno. Končni podatki o uspe- hu in drugem, kar beleži statisti- ka, bodo znani šele v jeseni, zna- no pa je, da je večina učencev napredovala v višji razred in tudi uspešno končala osemletno šola- nje. Nekaj pa je seveda tudi ta- kih, ki bodo po zakonu o osno- vni šoli napredovali v višji razred z eno negativno oceno. Zanje bo- do v naslednjem šolskem letu posebej skrbeli v obliki dopolnil- nega pouka. Veliko pa jih je z odličnimi učnimi rezultati. Pove- čuje se število odličnjakov in vse kaže, da je tudi znanje boljše kot v prejšnjih letih. To kažejo rezul- tati v tekmovanjih, ki so vezani na šolsko snov in znanje. Skupaj z izobraževalno skup- nostjo in širšo družbeno pomoč- jo je bilo v minulem letu veliko sredstev vloženih v obnove in urejanje zgradb, v nakup učil in druge sodobne učne tehnologije, pa tudi za izboljšanje gmotnega položaja prosvetnih delavcev. Pravijo, da je razumevanje za razvoj osnovnega šolstva veliko večje kot je bilo v preteklosti. mš IZ 1V3UZEJSKE FOTOTEKE Vsak začetek je težak, tako je bilo tudi z restavriranjem prve flamske tapiserije. Štiri članice naše ožje restavratorske ekipe so se srečale s povsem novim nači- nom dela. Čeprav so bile že vaje- ne natančnega in drobnega dela iz tovarne, pa je bilo uvajanje v staro tehniko umetniškega tka- nja, kakršna je bila običajna v flamskih manufakturah 16. in 17. stoletja, osvajanje nekega novega sveta. Skupaj z njimi smo vsi sodelujoči odkrivali skrivnosti in drobne umetnije, s katerimi so spretne roke neznanih mojstrov oblikovale dragocene tkanine. Vendar so restavratorke uvajalno učno obdobje pod vodstvom profesorice Mire Ovčačik-Kovačevič dobro prestale. Pokazale so veli- ko mero lastne ustvarjalnosti, brez katere pri takšnem delu ne gre. Kadar tkalec ne zna uskladiti tehnike tkanja z likovno predlogo, ta- krat ne pomaga nobeno navodilo, pa tudi nobena risba in skica. Re- stavratorke so morale znati same poiskati ustrezne barve, jih po potre- bi zmelirati, z značilnimi zobčastimi prehodi (hachures) doseči preli- vanje barv in z votkom, ki teče v lokih med nitmi osnove, stkati vihra- joče lase in valovite brade. Ko so bile z novimi nitmi zaprte vse raztrganine in odrgnine, so restavratorke tapiserijo snele s statev. Odločili smo se, da dragocene tkanine ne bomo več obremenjevali s težkim okvirom, v katerega so jo vpeli v prejšnjem stoletju. Utrdili smo jo z mrežo trakov na zadnji strani in prisili podlogo. V zgornji rob smo vstavili letev in vrnili tapi- serijo na staro mesto v njeni prvotni obliki in v nekdanjem sijaju. Marjeta Ciglenečki Iz restavratorskega ateljeja v MTT Tovarni volnenih izdelkov v Maj- šperku. Za statvami sedijo od leve proti desni: Marija Korže, Anica Medved in Erika Urlep. Na posnetku manjka še Kristina Brglez. Foto- teka kulturnozgodovinskega oddelka PMP. Foto Marjeta Ciglenečki 1985. občin Ormož in Ptuj | »ss^ 0042-07^ Leto: XXIII Ptuj, dne 3. julija 1986 __^tevilkal9 VSEBINA SKUPŠČINA OBČINE PTUJ 167. Sklep o imenovanju delegata Skupščine občine Ptuj v Koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri Predsedstvu Občinske konference SZDL Ptuj 168. Sklep o razrešitvi in imenovanju namestnika predstojnika upravnega organa 169. Sklep o razrešitvi sodnika za prekrške 170. Sklep o določitvi vodje organa Občinskega sodnika za prekrške Ptuj 171. Sklep o imenovanju delegata družbenopolitične skupnosti v Zbor de- lavcev delovne skupnosti delavske univerze Ptuj 172. Sklep o imenovanju delegata družbenopolitične skupnosti v Svet Vzgojno varstvenega zavoda Mirana Sagadina Ptuj 173. Sklep o imenovanju delegata družbenopolitične skupnosti v Svet Sred- nješolskega centra Dušana K>edra Ptuj TOZD Dom učencev Ptuj 174. Sklep o imenovanju delegata družbenopolitične skupnosti v Svet Os- novne šole Maksa Bračiča Cirkulane POPRAVKI 175 Popravek v samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev za fi- nanciranje razvojnih programov krajevnih skupnosti v občini Ormož v letih 1986—1990 176 Popravek v odloku o ugotovitvi obsega sredstev ter o obveznem plače- vanju prispevka za solidarnostno gradnjo stanovanj in delno nadomeš- čanje stanarin v občini Ptuj za obdobje 1986—1990 167 Na podlagi 164. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) in 62. člena Poslovnika Skupščine ob- čine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 10/76) je Skupščina občine Ptuj na seji zbo- ra združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti, dne 12. junija 1986 ter Družbenopolitičnega zbora, dne II. junija 1986, sprejela SKLEP o imenovanju delegata Skupščine občine Ptuj v Koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri Predsedstvu Občinske konference SZDL Ptuj 1. Simon PEŠEC, rojen leta 1926, stanujoč v Ptuju, Potrčeva cesta 42, se imenuje za delegata Skupščine občine Ptuj v Koordi- nacijski odbor za kadrovska vprašanja pri Predsedstvu Občinske konference SZDL Ptuj. 2. Naloge delegata Skupščine občine določa Poslovnik o delu koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri Predsedstvu Občinske konference SZDL Ptuj. 3. . Mandatna doba delegata Skupščine občine Ptuj v Koordinacijskem odboru traja do izteka mandata delegatom skupščine sedanjega skli- ca. 4. Ta sklep začne veljati takoj in se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 020-4/83-1 Datum: 12/6-1986 Predsednik Skupščine občine Ptuj Gorazd ŽMAVC Irr. 168 Na podlagi 164. in 238. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) in 62. člena Poslovnika Skupšči- ne občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 10/76) je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skup- nosti, dne 12. junija 1986 ter Družbenopoliti- čnega zbora, dne 11. junija 1986, sprejela SKLEP o razrešitvi in imenovanju namestnika predstoj- nika upravnega organa 1. Metka KOROŠEC, roj. 17/6-1940, diplomi- rana pravnica, iz Ptuja, Tomšičeva 27 g, se ra- zreši funkcije namestnice predsednika Občin- skega komiteja za urbanizem, gradbene in ko- munalne zadeve s 1. julijem 1986. 2. Matilda KLASINC, roj. 25/1-1952 v Ptuju, diplomirana pravnica, iz Župečje vasi št. 19, se razreši funkcije namestnice načelnika Uprave za inšpekcije občin Ormož in Ptuj s 1. julijem 1986. 3. Matilda KLASINC, rojena 25/1-1952 v Ptu- ju, diplomirana pravnica, iz Župečje vasi št. 19, se imenuje za namestnico predsednika Občin- skega komiteja za urbanizem, gradbene in ko- munalne zadeve s 1. julijem 1986. 4. Jože ERHATIČ, rojen 11/4-1933 v Maribo- ru, metalurški tehnik, iz Ptuja, Ciril Metodov drevored 15, se imenuje za namestnika načelni- ka Uprave za inšpekcije občin Ormož in Ptuj s 1. julijem 1986. 5. Mandatna doba imenovanih funkcionarjev traja štiri leta. 6. Ta sklep začne veljati takoj in se objavi v Uradnem vestniku obin Ormož in Ptuj. Številka: 111-5/86-1 Datum: 12/6-1986 Predsednik Skupščine občine Ptuj Gorazd ŽMAVC 1. r. 169 Na podlagi 272. člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83 in 42/85), 164. čle- na Statuta občine Ptui (Uradni vestnik občin Ormož in Ituj, št. 5/78 in 2/82) in 62. člena Poslovnika Skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 10/76) je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združene- ga dela. Zbora krajevnih skupnosti, dne 12. ju- nija 1986 ter Družbenopolitičnega zbora, dne 11. junija 1986, sprejela SKLEP o razrešitvi sodnika za prekrške I. Savo KOZJAK, rojen 27/1-1947, stanujoč v Ptuju, Severova ulica 8, se razreši funkcije sodnika za prekrške občine l^uj z 1 1. junijem 1986. 2. Ta sklep prične veljati takoj in se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: I 10-4/65-1 Datum: 12/6-1986 Predsednik Skupščine občine Ptuj Gorazd ŽMAVC I. r. 170 Na podlagi 281. člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83 in 42/85), 164. čle- na Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) in 62, člena Poslovnika Skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 10/76) je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združene- ga dela, Zbora krajevnih skupnosti, dne 12. ju- nija 1986 ter Družbenopolitičnega zbora, dne 11. junija 1986, sprejela SKLEP o določitvi vodje organa Občinskega sodnika za prekrške Ptuj 1. Matilda SODA, rojena 7 septembra 1940 v Gradacu, dipl. pravnica, stanujoča v Ptuju, Volkmerjeva ulica 7 se določi z 11/6-1986 za vodjo organa Občinskega sodnika za pre- krške Y*tuj. 6 - iZ NAŠIH KRAJEV 3. julij 1986 - TEDNIK z razvitja prapora (foto Z. Jernejšek) Ob štiridesetletnici razvili prapor v nedeljo, 22. junija, so člani lovske družine Stoperce proslavili 40-letnico dela in od tej priložnosti razvili družinski prapor. Zbranim lovcem in gostom je o prehojeni poti in načrtih družine gpvoril starešina Jože Skerlovnik, prapor pa je razvil Stevo Savurdžič, direktor GG Maribor TOZD Gozuarstvo Ptuj, saj je ta tozd prevzela pokroviteljstvo. Po pripenjanju trakov in objavi vseh, ki so prispevali za zlate žebljičke, je Milan Trafela, predsednik lO ZLD Ptuj, zasluž- nim posameznikom izročil odlikovanja. Znak zaslug za lovstvo so prejeli Janko Kolar, Jože Draškovič, Andrej Fišer in Milan Kogovšek. Red zaslug za lovstvo 111. stopnje Feliks Taciga in Vinko Jerič, Red zaslug za lovstvo II. stopnje pa Jože Skerlovnik. Proti koncu prireditve je nastopil še domači pevski zbor, prapor pa je v čuvanje sprejel praporščak LD Stoperce Vinko Jerič. Z. Jernejšek Uživanje česna Ker nekateri ne pre- našajo zadaha po če- snu, ga je treba uživati sesekljanega, v diabeti- čnem ali naravnem me- du. Poskusite! Tina Društvo invalidov Ptuj na avtoralliju v spomin na Staneta Lavriča, dolgoletnega predsednika Zveze društev invalidov Slovenije, vsako leto pripravimo avtorally v drugem kraju. Letos je organizacijo memorialne prireditve prev- zelo Društvo invalidov Slovenska Bistrica. To je bil tretji rally, ekipa DI Ptuj pa je sodelovala pr- vič. Med petnajstimi ekipami smo osvojili osmo mesto. Vsako ekipo so sestavljali štirje tekmovalci in si- cer voznik osebnega avtomobila, ter tekmovalci v kegljanju na ruskem kegljišču, streljanju z zračno puško in tekmovanju v pikadu. V streljanju smo bili drugi, v pikadu sedmi, v ruskem kegljanju pa dvanajsti. Ekipo so sestavljali Franc Cetl, Stanko Kosec, Jože Pintarič in Štefan Skok. Prva etapa rallija je potekala od Slovenske Bistrice do Smart- nega na Pohorju, druga (v njej so bile tudi prej omenjene tekmovalne discipline) pa od Šmartnega do Osankarice, kjer je delegacija, sestavljena iz predstavnikov vseh sodelujočih društev, položila venec in cvetje na mesto poslednjega boja Pohor- skega bataljona. Zaključna etapa je od tu vodila do Treh kraljev, kjer je bilo tudi tekmovanje v spretnostni vožnji. Po tekmovanju, ki ima predvsem družabni zna- čaj, je bilo tovariško srečanje, med katerim so po- delili pokale za I., II. in 111. mesto v vseh pano- gah. F. Cetl 40 let LD Juršinci PROSLAVA BO V NEDELJO 6. JULIJA OB 16. URI PRI LOV- SKEM DOMU V JURŠINCIH - ANSAMBEL RŽ, VINKO ŠIMEK IN BOGAT SREČOLOV Člani lovske družine Juršinci bodo s svojimi 55 člani in drugimi ljubi- telji zelene bratovščine proslavili 40 let uspešnega delovanja. Proslava bo v nedeljo, 6. julija, s pričetkom ob 16. uri v lovskem domu v Juršin- cih posvečena tudi prazniku borcev. Najzaslužnejšim lovcem bodo podelili lovska odličja, v kulturnem sporedu pa bodo sodelovali lov- ski rogisti in mladi iz Juršinc. Na prireditveni prostor bodo doskočili tudi padalci ptujskega aerokluba. Sledila bo velika lovska veselica z ansamblom Rž in povezovalcem sporeda Vinkom Šimkom-Jakom Sraufcigerjem. Starešina LD Juršinci Štefan Gačnik je povedal, da bodo izdali jubi- lejno lovsko značko in priponko (bedž). V lovski koči bo na ogled raz- stava trofej, zanimiv pa bo tudi srečolov z glavnim dobitkom Avio- toursa iz Maribora, 7-dnevno letovanje v hotelu Galeb na otoku Bra- ču. Juršinski lovci uvrščajo v jubilejno leto med svoje pomembne uspehe novo voljero za fazane v Juršincih, uredili pa so tudi zemljišče za pri- delovnje koruze in druge krme za divjad. JOSj Lep večer s ptujskimi obrtniki Na terasi gostilne pri Roziki v Ptuju je bilo v soboto, 21. junija, zelo živahno. Zbralo se je veliko Ptujčanov in drugih, ki so nestrpno pričakovali revijo modnih oblačil butikov Rabuzza in Pinoccio ter re- vijo modnih pričesk, ki so jo pripravili člani frizerske sekcije Obrtne- ga združenja Ptuj — pokrovitelja prireditve. Tem so se pridružili še rokohitrec, plesni par in glasbena skupina KUD Jože Hermanko, ki je prispeval tudi skupino manekenov. Z de- lom ponudbe je sodeloval še MIP z oddelkom M -I- M, optik Leo Pire in cvetličarna Kogej. Vnovič pa so se ptujskemu občinstvu predstavili break-dancerji. Bil je resnično lep večer, v katerem so ptujski obrtniki pokazali in dokazali, da so kos vsakršnim modnim muham. Škoda le, da takih večerov ni več. Z nestrpnostjo pričakujejo tudi odprtje novega butika Pinoccio, v katerem bodo mamice našle modna oblačila za najmlajše. MG Tako je bilo v soboto, 21. Junija, na prostoru pred prodajalno Tehnika foto: KOSI Poletje v Emoni Na modni reviji Emone — Merkur Ptuj so manekeni pod vod- stvom Pavle Mavrin prikazali okrog 200 modelov za poletje najbolj znanih modnih ustvarjalcev Jugoslavije. To priložnost so izkoristili tudi člani ansambla Čudežna polja, ki so dodobra ogreli več kot 1500 obiskovalcev. Celotno revijo so Emonci posneli na video kaseto, ki jo že vrtijo v prodajalni Tehnika, v kratkem pa jo bodo videli vsi, ki bodo prišli v tekstilno hišo Merkur v Murkovi ulici. V Emoni — Merkur poudarjajo, da bodo s takšnimi in podobni- mi predstavitvami blaga s polic nadaljevali, saj prikazan model z dru- gimi dodatki hitreje najde kupca. Skupaj s tekstilnimi proizvajalci pa bodo poskušali kupcem zagotoviti čim več kakovostnejšega blaga. Tretjo letošnjo revijo bodo pripravili v jeseni. MG Blizu 300 obiskovalcev je navdušeno zaploskalo prikazanim modelom in pričeskam foto: KOSI STRAN 114 URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ IN PTUJ ŠT. 19 2. Ta sklep prične veljati takoj in se objavi v Uradnem vesi ku občin Ormož in Ptuj. Številka: 110-4/65-1 Datum: 12/6-1986 Predsednik Skupščine občine Ptuj Gorazd ŽMAVC 1. r. 171. Na podlagi 164. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) in 62. člena Poslovnika Skupščine ob- čine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 10/76) je Skupščina občine Ptuj na seji Zbo- ra združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti, dne 12. junija 1986, ter Družbenopolitičnega zbora, dne 11, junija 1986, sprejela SKLEP o imenovanju delegata (jružbenopolitične skup- nosti v Zbor delavcev delovne skupnosti Delav- ske univerze Ptuj I. Jože GLAZER, rojen 16/10 1950, stanujoč v Ptuju, Ciril Metodov drevored 17 se imenuje za delegata družbenopolitične skupnosti v Zbor delavcev delovne skupnosti Delavske univerze Ptuj. 2. Naloge delegata v družbenopolitične skup- nosti določa Statut Delavske univerze Ptuj. Mandatna doba imenovanega delegata druž- benopolitične skupnosti v zboru delavcev delo- vne skupi.osti traja dve leti. 4. Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 1 I 1-143/75-1 Datum: 12/6-1986 Predsednik Skupščine občine Ptuj Gorazd ŽMAVC l.r. 172. Na podlagi 164. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82), 62. člena Poslovnika Skupščine obči- ne Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 10/76) in Statuta Vzgojno varstvenega zavo- da Mirana Sagadina Ptuj, je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združenega dela. Zbora kra- jevnih skupnosti, dne 12. junija 1986 ter Druž- benopolitičnega zbora, dne II. junija 1986. sprejala SKLEP o imenovanju delegata družbenopolitične skup- nosti v Svet Vzgojno varstvenega zavoda Mirana Sagadina Ptuj I. Nevenka DOBLJEKAR, rojena 27/11-1952, stanujoča v Ptuju, Ziherlova ploščad 14, po po- klicu novinarka, zaposlena pri Radio Tedniku Ptuj se imenuje za delegata družbenopolitične skupnosti v Svet Vzgojno varstvenega zavoda Mirana Sagadina Ptuj. 2. Naloge delegata družbenopolitične skupno- sti v svetu določa Statut Vzgojno varstvenega zavoda Mirana Sagadina Ptuj. 3. Mandatna doba imenovane delegatke druž- benopolitične skupnosti traja dve leti. 4. Ta sklep začne veljati takoj, objavi pa se v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 020-5/81-1 Datum: 12/6-1986 Predsednik Skupščine občine Ptuj Gorazd ŽMAVC l.r. 173. Na podlagi 164. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82), 62. člena Poslovnika Skupščine obči- ne Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 10/76) in Statuta Srednješolskega centra Dušana Kvedra Ptuj TOZD Dom učencev Ptuj je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združe- nega dela. Zbora krajevnih skupnosti, dne 12. junija 1986 ter Družbenopolitičnega zbora, dne 11. junija 1986, sprejela SKLEP o imenovanju delegata družbenopolitične skup- nosti v Svet Srednješolskega centra Dušana Kve- dra Ptuj TOZD Dom učencev Ptuj I. Anka OSTERMAN, zaposlena v Centru za socialno delo, stanujoča v Ptuju, Kajuhova 5 se imenuje za delegata družbenopolitične skupnosti v Svet Srednjeroškega centra Dušana Kvedra Ptuj TOZD Dom učencev Ptuj. 2 Naloge delegata družbenolpolitične skupno- sti v svetu določa Statut Srednješolskega cen- tra Dušana Kvedra l*tuj TOZD Dom učencev Ptuj. 3. Mandatna doba imenovane delegatke druž- benopolitične skupnosti traja dve leti. 4. Ta sklep začne veljati takoj, objavi pa se v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 020-3/82-1 Datum: 12/6-1986 Predsednik Skupščine občine Ptuj Gorazd ŽMAVC l.r. 174. Na podlagi 128. člena Zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 6/80), 164. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) in 62. člena Poslovnika Skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 10/76) je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 12. junija 1986 ter Družbenopolitičnega zbora, dne 11. junija 1986, sprejela SKLEP o imenovanju delegata družbenopolitične skup- nosti v Svet Osnovne šole Maksa Bračiča Cirku- lane 1. Martin ŽURAN, ml. rojen 16. februarja 1955 v Gruškovju, stanujoč v Cirkulanah 76, se imenuje za delegata družbenopolitične skupnosti v Svet Osnovne šole Maksa Bračiča Cirkulane. 2. Mandatna doba imenovanega delegata v svetu osnovne šole traja dve leti. 3. Naloge delegata družbenopolitične skupno- sti v svetu osnovne šole določa Statut Osnovne šole Maksa Bračiča Cirkulane. 4. Ta sklep začne veljati takoj in se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 020-10/77-1 Datum: 12/6-1986 Predsednik Skupščine občine I*tuj Gorazd ŽMAVC l.r. POPRAVEK 175 V samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev za financiranje razvojnih programov krajevnih skupnosti v občini Ormož v letih 1986-1990 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 15-141/86) so bile v primerjavi z izvir- nikom ugotovljene napake. Po 3. odstavku 182. člena poslovnika Skup- ščine občine Ormož (Uradni vestnik občin Or- mož in Ptuj, št. 13-142/77) dajem naslednji popravek: V 7. členu se v 4. vrsti beseda »in« nadome- sti z besedo »iz«. Sekretarka Skupščine občine Or- mož Minka Rajh, 1. r. 176 V odloku o ugotovitvi obsega sredstev ter o obveznem plačevanju prispevka za solidarno- stno gradnjo stanovanj in delno nadomeščanje stanarin v občini Ptuj za obdobje 1986—1990 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 17/86) so bile v primerjavi z izvirnikom ugotovljene napake, zato dajem sledeči popravek 3. člen odloka pravilno glasi: Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, upora- blja pa se od 1/1-1986 dalje. Številka: 36-2/86-4 Datum: 19/6-1986 Tajnica Skupščine Ptuj Marica FAJT, dipl. pravnica I. r. Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj izhaja praviloma en- krat mesečno, in to v četrtek. Naročniki Tednika ga prej-| mejo brezplačno, naročniki posameznih številk pa le sku-j paj s Tednikom. Izdajatelj Radio-Tednik Ptuj, Vošnjakova j A 5. Urejuje uredniški odbor — odgovorni urednik FRANC POTOČNIK. Sedež uredništva Ptuj, Srbski trg 1/1. Tiska Časopisno grafično podjetje Večer, Tržaška 14, Maribor. fEDNIK — 3. jiriij 1986 IZ NAŠIH KRAJEV - 7 puente del Inca Skupaj z gospodinjo Marijo. Med visokimi vrhovi in preprostimi ljudmi §e dva meseca nas loči od predvidenega roka, ko naj bi je končala sedemmesečna odprava v južnoameriških ^ndih bistriških alpinistov \lilana Romiha in Dnija Ti- fa, članov AO Impol Sloven- ska Bistrica. Do konca aprila sta že os- vojila 11 šesttisočakov. N^u- na pot se je iz Buenos Airesa nadaljevala v 1100 kiloitie- trov oddaljeno Mendozo, kjer še živi 40 slovenskih dtu- lin. Tako sta se spoznala z gospodinjo Marijo — Slo- venko, ki ju je bila, tako kot drugi rojaki, zelo vesela. Od tod ju je pot vodila preko 4500 m visokega sedla Fraile, nato sta prehodila še 40 kilometrov in se dvignila za 1500 m. Nekaj časa ju je spremljal domačin Manolo z mulama, vendar so se že hi- tro poslovili in sta naprej prt- ljago nosila sama. Na tem področju (Argenti- na) se je Milan sam povzpel na 5800 m visok vrh Vallesi- to. Dani je zaradi močnega zobobola moral v dolino. 25. januarja sta skupaj po nor- malni smeri preplezala El Plato — 6150 m. Po dveh ne- koliko lažjih vzponih je pri- šel na vrsto prvi zahtevnejši - jugo-vzhodna stena 6550 m visokega Tupongata - preplezala sta jo 8. febru- arja, prvenstveno smer pa sta poimenovala Slovenija. Že kar na začetku poti je prišla na vrsto Aconcagua, vrh, ki je s svojimi 6959 m najvišji vrh v Južni Ameriki. Vzpon sta opravila povsem v alpskem stilu, saj nista imela mul ali nosačev pri dostopu, niti pri vrnitvi. Za 15 kilome- trov poti od vasice Pointe del Inca do Plaza de France, va- sice, nad katero se dviguje ju- žna stena Aconcague, bi mo- rala za mule odšteti kar 50 dolarjev. Ko sta poskušala prvič, sta se zaradi slabega vremena morala vrniti. Prišla sta zopet čez teden dni (18. februarja) in pričela z vzpo- nom. Ves čas so ju zaradi no- vozapadlega snega ogrožali plazovi, seraki, penitente- si. . ., proti koncu jima je še začelo zmanjkovati hrane, za- »Jočem, obrnem se stran od Danija in ne morem verjeti, da mi solze kar lijejo iz oči! Ne morem jih ustaviti. Veselje, napetost, strah, utruje- nost ... vse to je v njih. Po petih dneh težkega plezanja stojiva na vrhu, obarvanem z jutranjim soncem ...« to sta morala toliko bolj po- hiteti. Tako sta 23. februarja, po petih dneh garanja in na- porov, stala na vrhu, obarva- nem z jutranjim soncem, v njunih očeh pa so se lesketa- le solze sreče, strahu, utruje- nosti ... Smer sta poimenovala Slo- venska smer in je gotovo naj- daljša (2800 m) in objektivno najnevarnejša, tako da ima- mo Slovenci v tej razvpiti ste- ni kar dve, daleč najtežji smeri. V Argentini sta se še povz- pela na Grand Pillar — 6100 m, potem sta odšla v Či- le. V Santiagu sta bila gosta znanega alpinista Gina Cas- sasa. Iz Qopiapoa bi morala pri- ti pod Oho de Salade, kjer je lahko dostopnih sedem šest- tisočakov. In ker na noben način nista dobila prevoza, sta se z avtobusom odpeljala v 1200 kilometrov oddaljeno Arico, kjer sta si nekoliko od- počila. Od tu sta pot nadaljevala do vasice Parinacote — 4200 m, ki je že čisto blizu bolivijske meje. V zelo slabih razmerah in vremenu sta 31. marca osvojila vulkan Pome- rape, 1. aprila pa še vulkan Parinacota — 6252 in 6300 m. Potem sta se vrnila v Ari- co, kjer sta prvič zbolela, saj sta staknila grižo, ki na srečo (zaradi zdravil) ni dolgo tra- jala. Dani Tič Milan Romih Naslednje vrhove sta prepleza- la v okolici Areqipe. Na področ- ju Charupune se je Milan 17. aprila povzpel na 6450 m visok glavni vrh — Dani je imel zaradi hudega mraza težave s prsti, na- slednji dan pa sta se skupaj povzpela na 6040 in 6170 m viso- ka stranska vrhova (imen nista vedela, ker je bila na zemljevidu označena samo višina). 21. aprila sta preplezala še Huoca-Hudca (6025 m) in 25. aprila Chan-Cha- ni (6075 m). Milanova in Danijeva pot gre počasi h koncu, čeprav bosta prehodila in preplezala še dosti kilometrov. Kljub naporom, ki sta jih že d-ala skozi in ki ju še ča- kajo, vendar pa se na koncu tako ali tako pozabijo, bo jima ostalo nekaj, nekaj, kar pa njima pome- ni zelo veliko. Samo Brbre POGOVOR Z VINKOM KOVAČECEM Za očetom še dva sinova Gozdarstvo je dejavnost, katere naloga je gospodarjenje z gozdovi. R«zvijati se je začelo ob koncu 18. stoletja, ko je v novonastajajočem k»pitalizmu začelo primanjkovati lesa. Takrat je bil les predvsem ener- getska surovina in šele v drugi vrsti tehnična. Naloga prvih gozdarjev je •»ila, zagotoviti trajno racionalno preskrbo z lesom in maksimalni doho- ••ek lastnika. Generacije gozdarjev pa so se srečevale z gozdom kot eko- sistemom, ki ima svoje lastne proizvodne zakonitosti. O gozdovih, njihovem izkoriščanju in obnovi sem se pogovarjal z cinkom Kovačecem, zaposlenem pri GG Maribor Temeljni organizaciji •kooperantov Ptuj, ki je svoje poglede na gozd strnil takole: »Naloga gozdarjev in gozdnih delavcev ne more biti le izkoriš- čanje gozdov, pač pa mora vsak Kozdni delavec zavestno sodelo- vati pri naravnem gozdnem pro- ^^su. Lahko bi dejal, da je razvoj ^ozda film, pri katerem človek 'ahko vidi le nekaj sličic. Zato je Poniembno, da vemo, kaj se je v pzdu dogajalo v preteklosti, ka- ^°.ga lahko ohranjamo in pove- ^'ijemo proizvodnjo, kajti delo gozdarja in gozdnega delavca že "^^igo ni več samo podiranje dre- ves.« . Morda bi povedal še kaj o svo- l*''! življenju, predvsem pa o de- ^ ^ naših »tovarnah lesa na pro- blem?« . »Tudi moj oče je bil gozdni aelavec. Po njegovih stopinjah je }^ tudi moj starejši brat Tone. In v tretje gre rado, sem se za ta Poklic odločil tudi sam. Priznati "^^■"am, da me delo v gozdovih ^^seli. Delam predvsem na ob- ^°<^ju Slovenskih goric. In kar je pi^e še pomembno, v gozdu de- ■^^a skupaj z bratom Tonetom, si pri delu ne gledava pre- v plačilne kuverte, ki jih vsak Vinko Kovačec mesec dobimo. Pridobil sem že polkvalifikacijo. Poslali so me na 3-mesečni tečaj za motorista, ki je bil na Šumiku na Pohorju, v osrčju vedno zelenih pohorskih gozdov.« O gozdovih govorimo, da so to tovarne za proizvodnjo lesa za tehnično predelavo, kurjavo in tudi gozdnih semen, zelišč, da je gozd varno zavetje divjadi. Kako se počutiš v tej »tovarni«? »Gozdni delavci pri svojem delu resda nimamo strehe nad glavo, kar pomeni, da smo pač vsak dan izpostavljeni vsem vre- menskim nevšečnostim kot so dež, sneg, močna sončna pripeka pa tudi mraz, vendar se človek na vse to, kaj hitro privadi. Mor- da je pri delu v gozdovih edina težava v tem, da pri nas ni mogo- če organizirati toplih obrokov, ker smo pač gozdni delavci raz- deljeni po manjših skupinah po deloviščih na celotnem območju ptujske in ormoške občine, zato je dostava hrane na delovišča ne- mogoča. Bolj kot vremenske nevšečno- sti, specifičnost dela v gozdovih, me zadnje čase vznemirjajo vesti o sušenju gozdov, zlasti iglavcev na območju industrije, ki zajema velike razsežnosti, zlasti v drugih evropskih državah. Pri nas na ož- jem območju pa se to dogaja v okolici TGA v Kidričevem. Gre torej za prihodnost naroda, ozi- roma človeka nasploh. Uničenje gozda pomeni uničenje ekosiste- mov in ga žal ne more reševati ena sama skupina, na primer gozdarji, ki naj bi bili v prvi frontni liniji, ampak je potrebno najhitreje onemogočiti vse, ki ka- korkoli onesnažujejo zrak, oziro- ma prispevajo k uničevanju na- šega naravnega bogastva — na- ših gozdov.« Franjo Hovnik Dober den (če rti dober pa si ga sami tak naredite, ke bode vredik.) Če me je pred 14 dnevi še zeblo, mi je gnes že pošteno vroče. V gorici švican se znojin. delan za tri. kak se to reče tak. ke mi po ritnem žlebi voda doj teče. Moja Mica se v gorici v kopalkah krepeli no glih tak kak Brižitka Bardotova zgledi. Po teži se ji vidi. da dobro živi. meni pa lehko prešteje- te vse kosti. Dobro jen no pijen pa mi nič ne hasne. Pijen pir kak Franc Košir, v hlačah pa man že dugo večni mir. Zdaj pa zaresen. Svetovnega žogohrcarskega prvenstva je kunec. Ar- gentinci so Švabe narezali. glih tak kak mi med drugo svetovno vojno. Kaj si čemo. žoga je pač okrogla no nikol ne veš gdo boš gol ali oblečeni. Na vso srečo letos mi Jugoslovani nesmo bili poleg pri toten pretepanji po nogah. Smo pač prišparali nekaj deviz in še enkrat dokazali, da smo tudi na nogometnem področji neuvrščeni. Kak bi ge zgledalo, če bi naše fuz- balere tisti argentinski Maradona med noge doba. Bija bi hec, če bi se naši Marke-donari no Dolar-dinari zgrabli z njim. Kak ste vena kaj culi pa momo tudi mi Jugoslovani svoj mundial: tisto zodjo kolo nogometne- ga prvenstva smo tak odšpilali kak je keremi klubi pasalo. Veljalo je ju- goslovansko načelo: ti, meni. jaz tebi, problema nema. Ce bi jaz malo mlajši bija, bi se tudi ša za žogobrca vičit. Pa se od nogometa no iger nasploh še malo h kruhi preselimo: žetev se bliža. Jaz sen si že mojo kosilnico nabrusa no priprava za toto delo. Na našen Suhen bregi pač nemrejo kombajni letati, saj mamo njive preveč na brege gor poslujene. Tak hode pač v toten juliji: eni bodo na morju švicali, drugi pa na njivah rintali, da bi meli potli kaj za med zobe djoti. V soboto 12. no v nedelo 13. julija bomo želi na Polenšaki. Tan bode proznik žetve s tekmo ženkij. Jaz bon poleg za klepoča. Najprej bon ža- njice sklepa potli pa še srpe. Te pa srečno. Vaš sklepani Lujz. Aktivnosti ŠD Slovenske gorice — Juršinci športno društvo »Slovenske gorice« Juršinci deluje že peto leto. V tem času so člani pripravili in organizirali številne prireditve in tek- movanja, na katerih so sodelovali tekmovalci iz raznih krajev ptujske občine in od drugod. V društvu delujejo tri sekcije (nogometna, smu- čarska in šahovska). Nogometna sekcija, kije v poletnih mesecih najaktivnejša, je do se- daj organizirala več turnirjev v malem nogometu, z ekipo so sodelova- li tudi v slovensko-goriški trim ligi. V zadnjem času pa se udeležujejo tudi drugih turnirjev v malem nogometu. Tudi v zimskih mesecih se potrudijo člani smučarske sekcije in vsa- ko leto organizirajo tradicionalno smuačarsko tekmovanje za »Slo- vensko-goriški klopotec«. To je tekmovanje v kombinaciji smuka in smučarskih skokov. V prihodnje pa člani načrtujejo, da bi zgradili pravo trideset metrsko skakalnico, s katero bi veliko pridobili, kajti smučanje, posebno pa še smučarski skoki so v tem delu Slovenskih goric zelo popularni. Šahovska selekcija organizira vsako leto prvenstvo KS Juršinci v šahu, ob krajevnem prazniku pa pripravljajo hitropotezni turnir. V tem letu pripravljajo člani za ljubitelje rekreacije trim kolesarje- nje. S pripravami je pričel tudi organizacijski odbor za izvedbo tradi- cionalnega nočnega turnirja v malem nogometu v počastitev dneva vstaje. Pričetek turnirja bo v soboto, 19. julija ob 18. uri na igrišču v Juršincih. Organizatorji pripravljajo lepe nagrade, že sedaj pa vabijo vse ekipe oz. vse ljubitelje malega nogometa, da se turnirja udeležijo. A. L. Čez Dravo po malico Bilo je v letih 1929—32. Zima je bila veliko hujša kot v minulih letih. Obiskoval sem osnovno šolo v Zavrču. Spominjam se, kako smo takrat preživljali ostre zime z debelo snežno odejo. Gospodarska kri- za je bila v tistih letih najmočnejša, posebej še na našem haloškem po- dročju. Otroci nismo imeli kruha za šolsko malico. Takratni šolski upravitelj v Zavrču, sedaj že pokojni Franc Erženjak iz Zamušanov, nam je bil v veliko pomoč. Obrnil se je na šolskega upravitelja pri Sveti Marjeti, sedanji Gorišnici, in na šolske upravitelje iz okoliških krajev. Dogovorili so se, da bodo priskrbeli kruh za lačne završke šo- larje. Upravitelj Erženjak je izbral osem močnejših, večjih šolarjev in vsak je moral imeti s seboj nahrbtnik, pa naj je bil iz žaklovine ali za- krpan, pomembno je bilo, da smo v njem lahko nosili kruh. Na pot smo se odpravili že zjutraj po deveti uri. Završki brod nas je popeljal čez Dravo. Včasih je bila tako zamrznjena, da jo je led po- krival vse tja do Gajevc in smo se še z ladjo komaj prepeljali čez. Po kruh smo šli najmanj trikrat na teden, s seboj pa smo nesli tudi pisma našega šolskega upravitelja namenjena gorišniškemu upravitelju in tako obveščali šolarje in njihove starše, kdaj pridemo spet po kruh. Starši so dali gorišniškim šolarjem zraven njihovega kosa kruha še en kos za završke vrstnike. Prihajali smo v njihovo šolo in šli po vseh razredih, od klopi do klopi, držali nahrbtnike . . . Dajali so nam različne kose kruha, tudi belega ali kakšno zemljo smo včasih dobili. V vsakem razredu je bil učitelj, ki je imel posebno skrb, da so šolarji prinesli kruh. Naši zavr- ški pa so poskrbeli, da je bil kruh pravično razdeljen, da so pomoč dobili tisti, ki soje bili najbolj potrebni. Pa tudi zavrski dekan je vča- sih po pouku izpod svojega oblačila potegnil potico ali kruh in ju po kosih razdelil med nas. Gorje pa je bilo za tistega, ki bi rekel karkoli čez kruh, ki smo ga prinašali od dobrih ljudi čez Dravo. Ce je ležala najmanjša skorja kruha kjerkoli, je učitelj učenca, ki je to storil, strogo kaznoval. Zra- ven tega pa je tudi duhovnik pri verouku ob torkih in petkih strogo kaznoval vsakega, ki si je upal sotriti kaj takega. Ljudje na ravnem polju so težko pridelali zrnje, ker so razen oranja s konji opravljali vsa ostal? dela ročno, imeli so težave z vremenom, pogosto je tolkla toča, rubeži pa so jim pogosto pobirali pridelke. Ceniti smo znali nji- hov trud, še bolj pa pripravljenost, da nam v težkih zimskih časih po- magajo. Mi pa smo se jim oddolžili v jeseni, ko smo jim prinesli groz- dje. Toda to je bila malenkost v primerjavi s tem, kar so oni storili za nas. Veliko bi lahko še pripovedoval o vsem tem, ki gre, žal, že v po- zabo. Prav gotovo se vsaj nekateri v Gorišnici še spominjajo, kako so nam pomagali in kako so naši učitelji skrbeli za to, da smo si pomaga- li med seboj. Pri tem pa nam je pomagal tudi završki brod, ki je skrbel za povezavo. Bili smo si blizu in zato je prav, da se včasih spomnimo, kaj nas je takrat družilo in nam omogočilo, da smo preživeli. Franc Plajnšek 8 - ZA RAZVEDRILO 3. julij 1986 — TEDNIK Letni izlet medobčinskega društva slepih in slabovidnih Naš težko pričakovani letni iz- let je bil s srečno roko izbran. Tokrat spet po Prekmurju, Ra- denci, Negova, Negovsko jezero, gostišče Kramberger. Dva polna avtobusa sta iz Ptuja v ranem, le- pem sončnem jutru, ki je obetalo lep dan na prvi letni dan, krenila dogodkom naproti. Po prvem malem postanku, ki je bil namenjen za običajno okrepčilo, smo se utavili v Ra- dencih. Tu nam je prijazna vodi- čka Marička v prostirih recepcije na kratko razložila zgodovino Radencev. Prej ko je bila uradno odkrita ta zdravilna voda, so jo tamkajšni domačini že pili stole- tja, ker druge vode sploh nimajo. Te vrelce je naključno odkril štu- dent medicine Karel Henn leta Ptuj—Ormož Pred gostiščem Kramberger ZAHVALA Mešani pevski zbor Društva upokojencev Ptuj se zahvaljuje Domu upo- kojencev Ptuj —Muretinci za odziv na prošnjo za denarno pomoč zboru. Nismo naleteli na gluha ušesa, nasprotno, na veliko razumevanje naše prošnje. Za dotacijo, ki ste nam jo nakazali, se vam zbor iskreno zahvaljuje. 1833, ko je potoval skozi te kraje. Od takrat naprej so to vodo, da- nes svetovno znano kot najboljšo in zelo zdravilno, desetletja razi- skovali in jo rabili za pitje in zdravilne kopeli. Dragocena je ta naša raden- ska, draga pa tudi za dva litra mleka. Iz Radenc smo se podali proti Negovskem jezeru v gostiš- če Kramberger. Tu nas je priča- kal človek, o katerem smo že mnogo brali, o njegovi dobroti za človeka. Nisem ga vprašal ko- liko aparatov za dializo je poda- ril našim bolnišnicam za ljudi, ki so bolni na ledvicah. Vem pa, da je bilo tega več. Njegova cela hi- ša je muzej. Povsod starine in stare knjige. Pokazal nam je od starih umetnih ledvic do najno- vejših. Povedal nam je, da dobi- va mnogo pohvalnih pisem in pi- sma s prošnjami, katerim — vsem pa žal ne more ustreči. Imam vtis, da ni samo človekov dobrotnik, ker je tudi veliki lju- bitelj živali. K obilnemu kosilu pri sveči je bilo vračunano tudi vino in kava in to po izredno-nizki ceni. Po kosilu so naši trije harmo- nikarji naredili vzdušje še prijet- nejše. Cas je hitro mineval, posloviti smo se morali od čudovitega go- stitelja, ki nas je povabil: »Pridi- te še! Rad vidim srečne in zado- voljne ljudi ob sebi, veseli me če sem koga osrečil.« Še tisk rok in na svidenje spet prihodnje leto, na naslednjem le- pem izletu. R Rakuša TEDNIK - 3. julij 1986 ŠPORT IN DRUŠTVA — 9 Korošakova druga posamično državno prvenstvo SFRJ za mlajše mladinke in mla- dince je bilo prejšnji vikend v ]Viariboru. Tekmovanje je trajalo jva Jni. So*delovalo je prek 70 atletskih klubov iz Jugoslavije s tekmovalci, ki so izpolnili zahte- vane norme. AK Ptuj je imel predstavnike saino med mlajšimi mladinkami, Qd katerih je najboljšo uvrstitev dosegla Hedvika Korošak, ki je nasedla drugo mesto v SFRJ v skoku v daljavo z rezultatom 548 cm in bila 6. v skoku v višino s 155 cm. Ostale tekmovalke AK Ptuj so nasedle od 8. do 17. mesta, in si- cer so tekmovale: Vrablova v te- ku na 300 in 600 m, Osojnikova v teku 600 in 1.000 m, Megličeva v višini in 80 m ovire, Podbrezni- kova v višini, Nahbergerjeva 80 m ovire in 100 m, Pavliničeva v daljavo in Rozmanova v obeh štafetah. NK Tržeč vabi na turnir Bliža se čas poletnih nogome- tnih turnirjev, med njimi je tradi- cionalni turnir, ki ga pripravljajo člani nogometnega kluba Tržeč. Kpi' še nimajo svojega asfaltnega igrišča, bodo gostovali v Vidmu. Turnir bo v nedeljo, 13. julija, tu- di letos pa vabijo ekipe od blizu in daleč. Prijave bodo pričeli sprejemati ob 7. uri, pričetek tek- movanja pa bo uro pozneje. Po- leg vsega, kar sodi na velike tur- nirje v malem nogomnetu, so pri- pravili tudi lepe nagrade: za naj- boljšo ekipo pokal in 100 tisoč dinarjev, za drugouvrščeno po- kal in 50 tisočakov, za tretjeuvrš- čeno ekipo pa poleg pokala še nagrada v znesku 20 tisočakov. Najboljšega strelca in vratarja na turnirju pa sta pripravljeni na- gradi po 5 tisoč dinarjev. V ime- nu organizatorjev — vabljeni JB VELIK USPEH PIONIRJEV Z MK PUŠKO Na republiškem prvenstvu pionirjev in pionirk z MK (malo- kalibrsko) puško za leto 1986 so po dolgih letih nastopili tudi naj- boljši pionirji in pionirke iz naše občine. Skrbne in naporne priprave so se bogato obrestovale. Med več kot 100 pionirji Slovenije so bili najboljši. Ekipa pionirjev je v ležečem položaju (30 strelov) s 731 krogi osvojila I. mesto, ekipa pionirk pa s 634 krogi 3. mesto. V konku- renci posameznikov je Andrej Pulko osvojil zlato medaljo za 252 nastreljanih krogov (od 300 možnih) Izidor Pulko je bil četr- ti. Robi Tement deseti, Branko Lenart pa 23. Pionirke: Bojana Mlakarje bi- la peta (225 krogov), Janja Mar- kovič pa šesta (219 krogov). V streljanju iz trojnega položa- ja (3 X 10) so bili s 615 krogi ekipno drugi. Andrej Pulko pa je med posamezniki osvojil srebrno medaljo z 230 krogi. Za ekipno zmago so prejeli pokal v trajno last in prehodni pokal za leto 1986, ki gaje doslej branila SD Trzin. Andrej Pulko je dosegel drža- vno normo in se bo 5. julija ko- sal z najboljšimi pionirji Jugosla- vije na strelišču v Splitu. Iskrene čestitke našim pionir- jem in pionirkam za dosežene uspehe v Ljubljani, Andreju pa mnogo uspeha v Splitu! Ob kon- cu pa še posebna zahvala za ve- lik trud in požrtvovalnost pri na- porni, a uspešni vzgoji najmlaj- šega strelskega kadra našemu strelskemu veteranu Stanku Pul- ku, prav tako tudi njegovi ženi. K. A Tekmovanje v počastitev praznika Občinska strelska zveze Ptuj bo v počastitev dneva borca iz- vedla tradicionalno množično tekmovanje z MK puško za strel- ske značke. Tekmovanje bo v pe- tek, 4. julija, na M K strelišču v Babosekovi grabi. Prijavnina je 50 dinarjev. Vabljeni! Državni prvaki v štafeti Posamično državno prvenstvo v atletiki za starejše mladinke in mladince je bilo prejšnjo soboto in nedeljo v Titovem Užicu. Atletski klub Ptuj je na prvenstvo poslal samo tiste, ki so glede na dosedanje rezultate zagotavljali finalne nastope, to je uvrstitve med prvih osem. V dvodnevnem tekmovanju so zajedli tri peta mesta in sicer: Krabonja v teku na 400 m z rezultatom 49,58 s, Planinšek v troskoku z rezultatom 14,32 m in Kovač v metu kopja z rezultatom 56,20 m. Osmi mesti sta osvojila Stanko Zebec v teku na 400 m z ovirami z re- zultatom 57,64 in Planinšek v skoku v daljino z rezultatom 674 cm. Kovač je skakal v višino, vendar je po začetni višini 190 cm odstopil, ker še vedno čuti bolečine v gležnju. S preskočenimi 190 cm je zasedel 8 — 9 mesto. Prvo mesto in s tem naslov državnih prvakov za leto 1986 za sta- rejše mladince je po hudem boju osvojila štafeta Ptuja v postavi Mi- ran Horvat, Stanko Zebec, Odon Planinšek in Boris Krabonja z rezul- tatom 3:24,0 pred štafetami Crvene zvezde, Kvarnera, Novega Me- sta.....Po tekmovanju so člani reprezentance SRS ostali v Titovem Užicu, da se bodo 1. in 2. pomerili na pokalu republik. Od Ptujčanov so člani reprezentance Krabonja, Planinšek in Korošakova. Krepfl tretji na republiškem prvenstvu Pretekli konec tedna je bilo na letališču Rakitnik pri Postojni 22. repuibliško prvenstvo motornih pilotov. Potekalo je v zelo ugodnih vremenskih razmerah, zato so bili rezultati zelo ugodni. Član ptujske- ga aerokluba Drago Krepfi je zasedel prvo mesto v časovni točnosti, tretje v točnosti pristajanja in se v skupni uvrstitvi uvrstil na tretje me- sto za Lukancem iz T. Velenja in Bauerjem iz Celja. Šest najbolje uvrščenih se je^uvrstilo na jugoslovanski aero rally, ki danes pričenja v Mariboru, njegov cilj pa je v Boru. d. 1. Šešerkova zmagala 1^ na mednarodnem mitingu Prejšnjo sredo (18. 6.) je bil na atletskih napravah stadiona Dina- ma v Zagrebu letošnji mednarodni miting »Hanžekovičev memorial« z mednarodno udeležbo iz ZRN, NDR, Švice, Madžarske in ZDA. Na poziv organizatorja in zveznega selektorja se je tekmovanja mora- la udeležiti stalna državna reprezentantka v skoku v daljino Marija Šešerko, saj bo na podlagi tega tekmovanja selektor sestavil repre- zentanco za dvoboj s,Francijo v naslednjem mesecu. Šešerkova je dobro skakala, saj je zmagala s 615 cm in s tem po- stavila svoj najboljši rezultat, ki je trenutno 5. rezultat vseh časov v SFRJ in ji daje dobro iztočnico za udeležbo na še večjih mednarodnih tekmovanjih, kot sta Balkanske atletske igre in Univerziada, v kolikor ji poškodbe ne bodo nagajale. Prav gotovo je prav, da se javno zahva- li dr. Rosiču in dr. Bojnečevi za njuno nesebično pomoč pri zdravlje- nju poškodb in omogočanju, da je lahko tekmovala kljub poškodbi. PEDAGOGI NISMO KRIMINALCI! Komisija za šolski šport pri ZTKO Ptuj, ki je pristojna za or- ganizacijo šolskih tekmovanj, noče polemizirati z avtorjem članka PA, objavljenem v 23. šte- vilki Tednika pod naslovom »Občinsko prvenstvo v malem nogometu za mlajše pionirje — pedagoški kriminal«. Zaradi ne- resnic in natolcevanj, ki izhajajo iz članka, ter zaradi vloženega dela mentorjev, ki vlagajo Ogromno dela in trilda, pa nava- jamo sledeče: — PA samega dela, načina in naporov, ki jih vlagajo mentorji \' delo z mladimi, zaradi svoje neaktivnosti ne pozna, kljub svo- ji kvalifikaciji. Z neresnično vsebino član- ica je PA razvrednotil delo in frud vseh učiteljev telesne vzgoje 'n drugih športnih delavcev. — Ce se pisec članka smatra za pedagoškega kriminalca, se "lentorji, ki vlagajo svoj trud, da Vzgajajo mlade v humanem, so- cialističnem in samoupravnem duhu, zaradi tega ne smatramo Za pedagoške kriminalce. — Pomembno je poudariti, da je večina šol v začetku leta pri- javila za tekmovanja v ŠŠD, kar pa OŠ Cirkovce ni storila, to pa je nesporno vplivalo na težave organizatorjev. — Histerično in nepravilno vmešavanje PA v sam potek je povzročilo še dodatne organiza- cijske težave in v celoti vrglo iz tira vodstvo tekmovanja. PA je imel vse možnosti, da se na samem tekmovanju ustrezno pritoži. Dovolj časa je imel, da pri komisiji za šolski šport zahte- va rešitev problema, kar bi iz pe- dagoškega in družbeno politične- ga gledišča imelo pozitivnejše posledice pri reševanju tega pro- blema, kot pa okarakteriziranje pedagogov kot pedagoške krimi- nalce. Smatramo, da bo omenjeno imelo dolgoročne negativne po- sledice tako med pedagogi kakor med mladino, ki jih v smislu »pedagoškega kriminala« ti pe- dagogi poučujejo. Najbolj žalostno se nam zdi, da meče PA slabo luč na ravnate- lje, ki zaradi načina prijavljanja niso mogli biti seznanjeni s člani ekip. Smatramo, da večina ravnate- ljev svoje, tako po strokovni ka- kor po pedagoški plati, učitelje in učence dobro pozna. Skrajno neumestno se nam zdi, da vpleta (ne vemo s kakš- nim namenom) članstvo v ZK, saj določena nepozornost ni ustrezna vloženim naporom in delu z učenci v vzgoji in izobra- ževanju. Ne zagovarjamo nepravilnosti, vendar se morajo reševati na na- čin, kot ga zahtevajo pravila tek- movanja v ŠŠD. Prav bi tudi bilo, da bi Radio- Tednik preveril resničnost poda- tkov pred objavo članka, katere- mu je posvetil več prostora, Jcot za vsa tekmovanja v okviru ŠŠD v enem celem letu. Za primerjavo priporočamo bralcu, da primerja obseg članka o malem nogometu in članek o finalu atletskega pokala na isti strani, kjer je na občinskih, regij- skih pa do republiškega finala tekmovalo tisoče in tisoče mla- dih iz cca 60 občin Slovenije, in kjer so Ptujčani dosegli odlične rezultate (lani prvi, letos drugi), kar je gotovo rezultat dobrega dela pedagoških delavcev, ki so označeni kot kriminalci. Po- membno je omeniti, da pisec članka z navedenimi uspehi ni- ma nič skupnega oz. ni soudele- žen uspeha, kakor tudi ne šola, na kateri poučuje. Na žalost moramo ugotoviti, da je kljub odličnim uspehom na športnem področju (pionirska olimpiada, atletska tekmovanja na raznih nivojih, uspehi v roko- metu in šahu . . .) preveč prosto- ra posvečenega negativnostim kot popularizaciji šolskega špor- ta. S takim pisanjem oziroma ob- veščanje, kot ga je posredoval PA in ga je Tednik objavil, ne bomo dosegli napredka pri vzgo- ji mladih v telesno kulturni sferi, ker je ta članek napravil mnogo več škode celotnemu tekmovanju v ŠŠD, kot napaki, ki se je poja- vila pri organizaciji tekmovanja. Vsake nadaljne polemike se v korist mladih in njihove nadalj- ne vzgoje" odrekamo. Bralca, ki bi se želel podrobno seznaniti z resničnim potekom in podatki tekmovanja v malem nogometu za mlajše pionirje v Cirkulanah, pa pozivamo, da si prebere za- pisnik, ki je na voljo pri ZTKO Ptuj. Komisija za šolski šport MOTOKROS Na zelo dobro pripravljeno progo v Mačkovcih in na 2000 gle- dalcev se je tik pred začetkom prvega teka tekmovanja za državno pr- venstvo spustila nevihta, zato je proga postala blatna in težka za vož- njo. Kljub temu pa je bila dirka zelo zanimiva, saj so se najboljši stal- no menjavali v vodstvu, vsi nastopajoči pa so blatne ovire dobro pre- magovali. Žal po svoji nalogi v težjih pogojih ni bila kos totalizator- ska služba, zato so dirko prekinili v 25. minuti. Ptujska tekmovalca sta imela pred prekinitvijo dobra mesta. Gajser je bil peti, Frangež pa se je po padcu v prvem krogu ravno prebijal med deseterico. Zmagal je Rendulič iz Kranja pred Zajcem (Slovenija avto) in Urbanijo (Lu- kovica). B. F. Šešerkova tretja na YU grand mitingu Prejšnji teden je bil v Beogradu prvi grand prix miting v Jugosla- viji. Organizatorji so pozvali najboljše atlete in atletinje iz SFRJ , da se mitinga udeležijo in pomerijo svoje moči v močni mednarodni kon- kurenci atletov iz ZDA, Portugalske, SZ, Madžarske itd. Iz Ptuja je bila pozvana in tekmovala Marija Šešerko ter zasedla tretje mesto v skoku v daljavo z rezultatom 595 cm. Sam rezultat je povprečen, vendar glede na to, da je bil dosežen z vetrom v prsi, ima svojo vrednost. ODLIČEN NASTOP SLEPIH ATLETOV v Kranju je bilo 18. republi- ško prvenstvo v atletiki za slepe in slabovidne Slovenije. Nastopi- lo je nad 60 tekmovalcev iz 9 društev, sočasno pa je bilo tek- movanje izbira za sestavo repre- zentance za državno prvenstvo. Samo tekmovanje je bilo slabo organizirano, saj se je zavleklo in tudi sodniški zbor, ki je svoje de- lo v redu opravil, tega vtisa ni mogel popraviti. Doseženi so bili zelo dobri re- zultati, odličen pa je bil nastop ptujskih tekmovalcev. Nastopili so Dimic, Furjan, Hrenko, Hliš, Rap, Rebernišek in Vinkler. Rezultati so naslednji: ženska »A« kat., zmagala je Batista iz N. Gorice pred Dimicovo iz Ptu- ja; v »B« kat. je zmagala Žmuc (LJ) 1466 točke pred Pavšič (NG) 1163, Pate (NM) 648 itd. — moški »A« kat., zmagal je Potočnik (Kranj) 1855 pred Gla- žarjem (MB) 1708, Furjanom (Ptuj) 766, Hrenkom (Ptuj) 601 itd; »B« kat.: Vinkler (Ptuj) 3029 točk. Potisk (Kr) 2902, Ribič (Lj) 2883 ... 8. mesto Hliš 2145 točk itd., v »C« kat. pa je zmagal Ko- renjak (CE) 2612. V ekipni uvrstitvi so zmagali domačini (Kranj) 6689 pred Ptu- jem 6148, Mariborom 5119 itd. Najboljši so prejeli medalje, ekipe pokale, najboljši trije pa pravico nastopa na državnem pr- venstvu. anc kino ptuj četrtek, 3. in petek, 4. julija: PAST ZA EDDIEJA MACO- NA, ameriški barvni film; sobo- ta, 5. in nedelja, 6. julija: MICKI IN MAUDE, ameriška barvna komedija; torek, 8. in sreda, 9. julija: OSTRINA BRITVE, ame- riški barvni film; četrtek, 10. juli- ja: NOČNA IZMENA, ameriška barvna komedija. Vse predstave ob 18. in 20. uri. 10 - ZA RAZVEDRILO 3. jurtj 1986 - TEDNIK TEDNIK — 3. julij 1986 OGLASI IN OBJAVE — 11 Učbeniki so dragi Prodajne cene učbenikov za osnovno šolo so letos višje za 132 odstotkov v primerjavi s pre- teklim letom, za srednje šole pa za 95 odstotkov. Vseh učbenikov sicer še ni v knjigarnah, posebno za srednje šole in to predvsem za četrti letnik. Po podatkih komisi- je za učbenike in odbora za za- ložniško in knjigotrško dejavnost so cene za komplet učbenikov in delovnih zvezkov za osnovno šo- lo naslednje: za prvi razred 4.421 dinarjev, za drugi 2.732 dinarjev, za tretji 3.265 dinarjev, za četrti 6.277 dinarjev, za peti 6.727 di- narjev, za šesti 8.081 dinarjev, za sedmi 7.568 dinarjev in za osmi razred 10.562 dinarjev. Učenci prvega letnika srednjega usmer- jenega izobraževanja pa bodo morali odšteti za učbenike 14.569 dinarjev. Te cene veljajo za ponatisnjene učbenike, v ce- nah niso upoštevani novi učbeni- ki, ki so še v tisku oziroma v pri- prvi. Založniki so za novo šolsko le- to precej znižali naklado učbeni- kov za posamezne razrede osno- vne šole oziroma za posamezne usmeritve v srednjih šolah, kar seveda vpliva na višje cene. Zato je odločitev osnovnih šol o naba- vi in izposoji učbenikov zelo do- brodošla. Osnovne šole v ptujski občini dobijo od občinske izo- braževalne skupnosti nekaj manj kot 6 milijonov dinarjev za na- kup učbenikov, nekaj sredstev pa zagotovi šola. V poslovni skupnosti osnovnih šol so se do- govorili, da je amortizacijska do- ba učbenika štiri leta, učenci pa prispevajo za izposojo učbenika 25 odstotkov vrednosti nove knjige, za staro knjigo pa glede na iztrošenost učbenika. Tako znaša izposojevalnina največ 150 dinarjev za učbenik, kar je glede na prodajno ceno izredno malo. V srednjih šolah take izposoje še niso uveljavili, pač pa zagotovijo vsako leto prodajo starih učbeni- kov. N. D. V Lovrencu veliko gasilsko slavje v Lovrencu pri Ptuju je minu- lo nedeljo, 29. junija, potekalo veliko gasilsko slavje, ki so ga pripravili v počastitev 100-letni- ce domačega gasilskega društva, 12. dneva gasilcev občine Ptuj in 10. praznika KS Lovrenc. Že v soboto je bilo v Lovrencu vse v znamenju gasilstva, saj je potekala velika gasilska vaja, ki so se je poleg članov domačega društva udeležili tudi gasilci iz sosednjih krajev. V nedeljo zjutraj je krajane Lovrenca zbudila budnica godbe na pihala sindikata TGA Kidri- čevo. Ob trinajstih pa so se v dvorani doma krajanov sestali na slavnostni seji predsedstva zveze gasilskih društev občine Ptuj. skupščine KS in upravnega odbora G D Lovrenc. O 100-letni poti lovrenških gasilcev je govo- ril sedanji predsednik društva Jože Medved. Uspehe krajanov in njihova prizadevanja po na- predku krajevne skupnosti je opisal predsednik skupščine KS Lovrenc Franc Planinšek. O po- menu gasilstva v današnji družbi in še posebej v občini Ptuj sta go- vorila predsednik zveze gasilskih društev občine F*tuj Franc Sime- nov in podpredsednik predsed- stva požarne skupnosti občine Ptuj Janez Pičerko. Povzetek iz bogate kronike GD Lovrenc pa sta prebrala Simona Smolinger in Miran Lipavec. Najzaslužnej- šim gasilcem so zatem izročili ga- silska odlikovanja in priznanja, v kulturnem sporedu pa so nasto- pili člani pevskega zbora društva upokojencev Lovrenc. Da je bilo omenjeno slavje za- res izrednih razsežnosti, povedo podatki, da so bili kot gostje pri- sotni številni gasilski predstavni- ki iz Maribora, Celja, pa iz Kra- pine, Ivanca in celo iz Dakovice na Kosovu, s katerimi so se spri- jateljili ptujski gasilci. Po slavnostni seji so odprli no- ve gasilske prostore in garaže, ki so jih zgradili lovrenški gasilci skupaj z ostalimi krajani. Vrvico pred vhodom v garaže je prere- zal starosta domačega gasilskega društva Franc Dolenc. Zatem je potekala sklepna gasilska sloves- nost na bližnjem igrišču, kjer so se postrojile vse vabljene gasil- ske enote iz ptujske občine in gostje ter so s ploskanjem po- zdravili slavnostno povorko ga- silsko-tehnične opreme. V njej je sodelovalo okoli 70 vozil, poseb- nost pa je bila gasilska konjska vprega s staro ročno brizgalno in uniformiranimi gasilci iz starih časov. Več kot tisoč udeležencev in domačinov je pozdravil predsed- nik izvršnega sveta SO Ptuj Jože Botolin, zatem pa so se zvrstili še govorniki kot na slavnostni seji. Žal pa je slavje prekinilo močno neurje s točo, tako da niso uspeli predati namenu še novega kom- biniranega gasilskega vozila TAM 130, na katerega pa so Lo- vrenčani kljub temu ponosni. M. Ozmec Vrvico pred vhodom v nove prostore GD Lovrenc je prerezal Franc Do- lenc, (foto M. Ozmec) SLIKARSKA KOLONIJA GORCA'86 Likovna sekcija delavsko pro- svetnega društva Svoboda iz Ptu- ja se je že pred osmimi leti odlo- čila, da bodo ustanovili slikarsko kolonijo z naslovom »GORCA«, ki je tudi letos, čeprav je bila na Borlu, ta prvotni naziv ohranila. Letos je uspela vključiti kar dva- najst slikarjev-amaterjev iz vseh koncev Slovenije. Ti so v dneh od 21. do 27. junija ustvarjali v Halozah, ki so kljub urbanizaciji še vedno polne motivov in tiste- le slikarju vidne lepote ob kateri zastaneta oko in roka. Dr. Štefka Cobljeva, ki je po nekaj letih ponovno prevzela mentorstvo nad kolonijo, je tudi letos spretno vodila slikarje po vseh tistih krajih in zaselkih, ki so ostali še nedotaknjeni in v vsej svoji prvotni lepoti s čudovi- timi ljudmi in naravo. Vse, kar so letos slikarji na Borlu in v njegovi okolici ustva- rili, lahko vidimo na razstavi, ki je v hotelu Petovio. Haloški Bi- ser je bil namreč tisti, ki je tudi tokrat ponudil roko gostoljubja in prevzel pokroviteljstvo nad kolonijo. . Le 60 odstotna udeležba Preteklo sredo in četrtek je bil v Ptuju seminar za predsednike delavskih svetov ter vodje dele- gacij in konferenc delegacij za zbor združenega dela skupščine občine Ptuj. Osnovni namen se- minarja je bil, da se seznanijo s svojimi nalogami in delom v tem mandatu in da bodo delovali v skladu s sprejetimi usmeritvami in izhodišči. Seznanili so se pred- vsem z nalogami v delegatskem sistemu in o tem kako naj dele- gacije, delavski sveti in OO ZSS skupno delajo ter o izkušnjah, ki jih na tem področju imamo do sedaj. Beseda je bila še o letošnjih gospodarskih gibanjih ter usme- ritvah v zvezi z novimi ukrepi Zveznega izvršnega sveta. Seminarja se je udeležilo le 60 odstotkov vabljenih. mš Razstava fotografij Pokrajinski muzej Ptuj obvešča, da bo v četrtek, 3. julija, ob 17. uri v razstavnem salonu Dušana Kvedra otvoritev razstave umetniške fotografije Štefana Lupina. Razstava portretov in aktov bo odprta do vključno 23. 7. od 9. do 12. in od 16. do 19. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 10. do 12. ure. j i Tudi med počitnicami bodo šole odprte Odhod na morje je postal za veliko večino staršev predrag, zato bodo mnogi šolarji ostali doma, se namakali v Toplicah ali kakšnem potoku, sicer pa tudi tako — po svoje preživljali počitnice prijetno, v družbi vrstnikov, ob igri in delu. Na pobudo društva prijateljev mladine v Ptuju so ustanovili ko- ordinacijski odbor, ki bi naj v letošnjih počitnicah skupaj s Poslovno skupnostjo osnovnih šol in drugimi zainteresiranimi, poskrbel za or- ganizirano preživljanje prostega časa. Osnovnošolci, teh imamo v ptujski občini okrog 8000, bodo lahko uporabljali nekatere šolske prostore kot so telovadnico, za likovno in tehnično dejavnost ter dru- ge oblike — primerne za ta poletni čas. Ob določenih dnevih in urah bodo na voljo tudi pedagoški delavci. Poleg tega bodo pripravili nekaj planinskih in taborniških izle- tov; kinu. Toplicam in knjižnici pa so dali pobudo, da se po svojih močeh vključijo v to počitniško akcijo, ki ima za nalogo, da šolarjem popestri prosti čas, vendar letos veliko bolj kot v prešnjih letih. Od občinske ZPM v Ptuju smo dobili obvestilo, da bodo pripra- vljali za šolarje vsak četrtek od 9. do 12. ure program športnih aktiv- nosti na ptujskem stadionu. Tam bodo zanje skrbeli tudi v okviru Zveze za telesno kulturo vsak torek od 9. do 12. ure. V vzgojno var- stveni organizaciji pa pripravljajo različne vzgojne aktivnosti vsak če- trtek od 9. do 12. ure. Zbirališče bo v vrtcu na Potrčevi cesti v Ptuju. mš ČRNA KRONIKA v minulem tednu je bih na našem območju več prometnih nezgod, ki na srečo niso zahtevale človeških življenj. Zaskrbljuje pa dejstvo, da je med udeleženci v prometnih nezgodah največ otrok, med njimi tudi dva hudo poškodovana. Nekaj podrobnosti. VOZNIK IN SOPOTNIK HU- DO RANJENA Prejšnjo nedeljo ob dveh po polnoči je na magistralni cesti v Pavlovcih pri Ormožu voznik osebnega avtomobila Zdravko Kišič iz okolice Varaždina zape- ljal s ceste v skoraj 3 m globok jarek. Pri tem sta se voznik in njegov sopotnik Ivan Hip hudo ranila in so ju prepeljali v ptuj- sko bolnišnico._____^______._______„_. S KOLESOM PRED AVTO V sredo, 25. junija je v Župečji vasi mladoletni voznik kolesa za- peljal z dvorišča stnovanjske hiše na cesto. S tem je izsilil prednost osebnemu avtomobilu, ki je prav tedaj pripeljal po cesti. Voznik je sicer zaviral, vendar trčenja ni mogel preprečiti. Zadel je kole- sarja, ki je bil pri tem hudo ra- njen in so ga prepeljali v ptujsko J?.oM§iiicQ.._______________________________ VERIŽNO TRČENJE V HAJ- DOŠAH V petek popoldne je Marjan Katalenič z območja Cakovca vozil po magistralni cesti od Ma- ribora proti Hajdini. V Hajdošah je prehiteval tovornjak, medtem pa se je začela kolona vozil pred njim ustavljati zaradi omejitve hitrosti. Pri tem je Katalenič trčil v zadnji del osebnega avtomobi- la, ki ga je vozil turški državljan. Vozilo je odbilo naprej in je trči- lo v zadnji del vozila pred njim itd. Pri verižnem trčenju sicer ni bilo resnejših telesnih poškodb, materialno škodo pa cenijo na čez 950.000 dinarjev. DEKLICI PRED AVTO V soboto okoli 20. ure je 14-letna B. D. iz Kungote na Drav. polju po lokalni cesti pe- ljala na kolesu svojo 12-letno prijateljico N. P. prav tako iz Kungote. Pri hišni štev. 83 sta deklici zapeljali na prednostno cesto proti Prepoljam in to prav v trenutku, ko je po njej z oseb- nim avtomobilom pripeljal Jože Tomanič iz Kungote. Kljub zavi- ranju trčenja ni mogel preprečiti. Kolesarko je pri tem odbilo več kot 8 metrov vstran, kjer je na ro- bu ceste obležala hudo ranjena. Sopotnico na kolesu je vrglo na pokrov motorja in od tam na tla, pri tem je bila lažje ranjena. Obe ponesrečeni deklici so odpeljali v ptujsko bolnišnico. SPET OTROK PRED AVTO V nedeljo, 29. junija ob 12,30 je Dušan Revenšek z osebnim avtomobilom vozil po lokalni ce- sti od Cirkovc proti Šikolam. V Zg. Jablanah pri hiš. št. 34 je ne- nadoma pritekel 4-letni deček. Voznik trčenja ni mogel prepre- čiti, otroka je zbil po cestišču in ga pri tem hudo ranil. Prepeljali so ga v ptujsko bolnišnico. FF Kombajni so že zabrneli Kot prve lastovke, ki priletijo včasih precej časa pred glavnino, so se v minulih dneh že pojavili prvi kombajni in prvih nekaj hekta- rov ječmena je pod streho. Tudi zorenje pšenice letos nekoliko prehi- teva, morda zaradi tega, ker so mnogi kmetovalci zaradi nevzdržnih cen štedili z umetnimi gnojili. Kakorkoli že, prave žetve še ni, tudi ju- tri in pojutrišnjem še ne bo pričela. Počakati mora tudi zaradi regij- skih posvetov, ki bodo v prihodnjem tednu in kjer bo padla dokončna beseda o prevzemu zrnja. Torej kdaj, kje, kako in po čem — bodo kmetje vnovčili svoj devetmesečni trud. Zvezni izvršni svet je sicer že določil odkupne cene pšenice, 70, 69 in 68 dinarjev za prvo, drugo in tretjerazredno zrnje. Vendar bo dokončna cena drugačna, precej višja. Ce prištejemo republiško pre- mijo, regres za nakup semenske pšenice, umetno gnojilo in morda še kaj, potegnemo črto in po zamotanem obračunskem sistemu ugotovi- mo, da bo dejanska cena blizu 85 dinarjev za kilogram. JB Sedaj je spomenik malomarnosti Sredi polja, na križišču, kjer se poti razdelijo proti Selam, Lan- covi vasi, Apačam in Ptuju, je že leta, desetletja, verjetno stoletja stal objekt, ki je mnogim pred- stavljal orientacijsko točko, tudi na zavodu za spomeniško var- stvo v Mariboru pa nismo uspeli izvedeti, gre za kužno znamenje, cerkveno obeležje ali kaj druge- ga. Pa to tudi ni pomembno, saj objekta ni več. Tik pred novim letom ga je porušil avtobus. Kup ruševin je prekril sneg in tako je bilo do pomladi, ko je bilo priča- kovati, da bo kdo ukrepal. Ta- krat smo naredili tudi posnetek, objavili pa ga nisino, saj smo bili prepričani, da bo ruševine slej ali prej kdo odstranil, če že ne kaj drugega. Pa se to do danes še ni zgodilo. Pognala je visoka trava in skorajda skrila razdejanje na omenjenem križišču. Trava se bo jeseni posušila in tako bomo znova čakali na sneg. ki bo zakril sledove malomarnosti. Morda bi se z malo dobre volje le dalo ure- diti in v dogovoru z avtobusnim podjetjem, krajevno skupnostjo Dolena in cestnim podjetjem od- straniti ruševine, ki silijo na ce- sto. Vsaj to, če že ne moremo znova postaviti objekta, ki ima gotovo nek zgodovinski pomen. Sicer ga ljudje ne bi toliko časa vzdrževali in obnavljali. J. Bračič Pri/or ob koncu zime. Razen visoke trave se do danes tu ni nič spremenilo. Foto: M. Ozmec osebna kronika Rodile so: Sonja Horvat, Prerad 41, de- čka; Elizabeta Kramberger, Ja- nežovski vrh 8 — dečka; Irena Hanžek, Gajevci 13 — Boštjana; Mira Bobnjar, Gomila pri Kogu 3/a — Bojana; Majda Kidrič, Grdina 25/a — Tadeja; Katari- na Fajfar, Brezovec 38/a — Bo- jana; Metka Letonja, Podgorci 50 — Uroša; Darinka Petrovič, Turški vrh 30 — dečka; Štefanija Petričič, Sodinci 53 — deklico; Matilda Vidovič, Ptuj. Slovenski trg 6 — Denisa; Mojca Furek, Krčevina pri Vurbergu 154 — Li- dijo; Štefanija Hanželj, Svetinci 12 - Slavico; Natalija Plohi, Markovci 35/d — Anjo; Nada Gabrovec, Krčevina pri Ptuju 75 deklico; Štefanija Horvat, Bari- slovci 3/b — Natalijo; Marija IrgI, Janežovski vrh I — Jasmi- no; Marija Železnik, Kočice I — dečka; Pavla Janežič, Krčevina 2 — deklico; Jasna Pfeifer, Ptuj, Ciril Metodov dr. 8 — Rebeko; Viljemina Antolič, Ormož, Ul. dr. Hrovata 5 — Katjo; Romana Hojnik, Šikole 46 ~ dečka; Ire- na Korošak, Sp. Velovlek 18/a — dečka in deklico; Romana GedI, Lahonci 132 - Melani; Marija Cucek, Vitomarci 18 — Ksenjo; Majda Nimac, Ptuj, Zi- herlova pl. 8 — Ano; Angela Matjašič, Grajena 48 - dečka. Poroke: Miroslav Moleh, Juršinci 20/a in Marjetica Horvat, Juršinci 20/a; Drago Zorko. Kicar 24 in Jožica Ciglar, Pacinje 37/a; Mi- ran Lenart. Budina, Štrafelova 13 in Ida Šincek, Prvenci 4; Aleksander Cipot, Zgornja Haj- dina 136/d in Marina Omeragič, Zgornja Hajdina 136/d Umrli so: Maks Stefanciosa, Maribor, Tyrševa 7. roj. 1895, umrl 24. 6. 1986; Elizabeta Vogrinec, Gor- nja Radgona, Mladinska 5, roj. 1900, umrla dne 25. 6. 1986; Mi- hael Terbuc, Kicar 79, roj. 1913, umrl 25. 6. 1986; Jožefa Repič, Ptuj, Volkmerjeva c. 10, roj. 1904, umrla 26. 6. 1986; Ana Vr- bančič, Bukovci 152, roj. 1916, umrla 29. 6. 1986; Anton Završ- nik, Rogoznica, C. 8. avgusta 22 roj. 1911, umrl dne 29. 6. 1986 TEDNIK Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO- TEDNIK 62250 Ptuj, Voinjako- va 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga se- stavljajo vsi novinarji zavo- da, direktor in glavni urednik Franc Lačen, odgovorni urednik Ludvik Kotar, tehni- čni urednik Štefan Pušnik, novinarji: Jože Bračič, Ivo Ciani, Nevenka Dobljekar, Majda Goznik, Martin Ozmec in Marjan šneberger. Uredni- štvo in uprava Radio-Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. Celoletna naročnina zraša 3.000 dinarjev, za tuji- no 4.200 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-603-31023. Ti- ska ČGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčeva- nju proizvodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. občin Ormož in Ptuj YU ISSN 0042 -0778 Leto: XXIII Ptuj, dne 28. avgusta 1986 Številka: 25 VSEBINA: SKUPŠČINA OBČINE PTUJ 224. Družbeni plan občine Ptuj za obdobje 1986—1990 224. Na podlagi Smernic za pripravo družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1986—1990, Dolgoročnega plana občine Ptuj od leta 1986—2000, Družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986—1990 ter 49. člena Zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbe- nem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 46/85) je Skupščina občine na zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti dne 9/7—1986 ter družbenopolitičnem zboru dne 8/7—1986, sprejela DRUŽBENI PLAN OBČINE PTUJ ZA OBDOBJE 1986-1990 I. SKUPNI INTERESI IN CILJI GOSPODARSKEGA IN DRUŽBE- NEGA RAZVOJA Ob upoštevanju temeljnih skupnih interesov in ciljev družbenega plana SER Jugoslavije in SR Slovenije ter dolgoročnega družbenega pla- na občine Ptuj, ki povdarjajo krepitev družbenega in materialnega polo- žaja delovnih ljudi in občanov kot temeljni razvojni cilj ter upoštevaje možnosti in pogoje razvoja občine Ptuj v tekočem srednjeročnem obdob- ju so temeljni cilji družbenega plana občine za obdobje 1986—1990 na- slednji: 1. Razvoj in poglabljanje samoupravnih odnosov, krepitev dolgoro- čno zasnovanega združevanja dela in sredstev na dohodkovnih temeljih, krepitev inovacijske sposobnosti za doseganje skupnih razvojnih ciljev. 2. Stabilnejši in hitrejši gospodarski razvoj na kakovostnih temeljih s popolnejšim izkoriščanjem vseh obstoječih zmogljivosti in pospešenim spreminjanjem gospodarske strukture. Dvig kakovosti na vseh ravneh in povečano vključevanje v mednarodno menjavo, kar bomo lahko dosegli le ob usmeritvi raziskovalnih zmogljivosti v usposabljanje proizvodnje za prodor na svetovni trg in za največje možno izkoriščanje tehnoloških zmogljivosti ter za uvajanje novih tehnologij. Več bomo vlagali v vzgojo in usposabljanje strokovnjakov, za tehnološko prestrukturiranje gospo- darstva in nadaljnji razvoj poslovodenja in upravljanja. Posebna pozor- nost bo namenjena programom v elektro in kovinski industriji ter tekstil- ni in usnjarsko obutveni industriji, kot delovno intenzivnih industrijah, kjer so odprte možnosti za hitrejšo rast zaposlovanja. Prav tako so velike razvojne možnosti na področju turizma, ki se mora uveljaviti kot vse- stranski interes združenega dela občine. Na osnovi ekonomskih in drugih ukrepov širše družbe bomo v obči- ni Ptuj zagotavljali razvoj kmetijstva in s tem rastočo proizvodnjo hrane, ker imamo za to naravne in kadrovske pogoje. Posebno pozornost bomo namenili racionalni porabi energije in surovin, pri čemer bomo zlasti v industriji predelovali in v največji možni meri uporabljali tudi sekundar- ne surovine. 3. Socialna politika bo naravnana v spreminjanje družbenoekonom- skih odnosov, v spodbujanje vsestranskega razvoja družbe, osebnosti ter doseganje materialnih in socialnih ciljev. Prizadevali si bomo, da bo socialna politika temeljila na rezultatih dela, na uveljavljanju ustvarjalnosti in nadaljnji humanizaciji odnosov med ljudmi. 4. Nadaljevali bomo s pospeševanjem skladnejšega razvoja občine, s hitrejšim razvojem Haloz in Slovenskih goric ter krepili sodelovanje ob- čin v razvoju mejnih krajevnih skupnosti z drugimi občinami. Zaradi ohranitve poselitve na manj razvitih območjih bomo predvsem s politiko izgradnje infrastrukturnih objektov, politiko stanovanjske izgradnje in ukrepi socialne in ekonomske politike izboljšali življenjske razmere. 5. Razvoj v prostoru bomo usmerjali tako, da bodo potrebe razvoja dejavnosti in poselitev v prostoru usklajene z rabo zemljišč. V skladu z usmeritvami dolgoročnega plana bomo za vsa zemljišča določili namen- sko rabo, kjer bo imelo prednost izboljšarije in varovanje kvalitetnih zem- ljišč za kmetijsko proizvodnjo in varovanje naravnih virov ter naravne in kulturne dediščine. 6. Trajen cilj našega razvoja je ohranjanje zdravega okolja in varova- nje ekološkega ravnotežja. V skladu z dolgoročnimi potrebami bomo aktivneje kot v dosedanjem razvoju sanirali zlasti kritična območja ones- naženosti ter preprečevali nastajanje novih. Temu bo podrejena tudi raz- mestitev ekološko občutljivih dejavnosti v prostoru in uveljavljanje var- stvenih ukrepov. 7. Z uresničevanjem ekonomskih, političnih in drugih temeljnih ci- ljev in nalog celotnega družbenega razvoja bomo zagotavljali in še naprej nenehno povečevali obrambno in samozaščitno moč družbe. 8. V okviru skladnejšega regionalnega razvoja bomo zmanjšali razli- ke v razvitosti med občinami, materialno krepili mejna območja in ohra- njali poseljenost, usklajevali rabo življenjskega prostora ter tistih prvin v ekonomski in socialni politiki, kjer prihaja do izraza potreba po obliko- vanju skupnih regijskih ciljev, skladno z družbenim dogovorom o skup- nih planskih elementih na območju SPO za obdobje 1986— 1990. Sklenjen bo poseben samoupravni sporazum za financiranje progra- mov iz občinskih skladov za intervencije v kmetijstvu. Prednostno bomo obravnavali razvoj zdraviliškega turizma in uskladili obseg izvajanja vzgojno-izobraževalnih programov usmerjenega izobraževanja. Uveljavi- li bomo domicilni princip pri združevanju sredstev za financiranje pro- gramov stanovanjske izgradnje, komunalne in cestne infrastrukture, kra- jevnih skupnosti, SLO in požarne varnosti. 9. Krepili bomo sodelovanje z bratskimi občinami in poiskali mož- nosti nadaljnjega povezovanja v okviru posameznih dejavnosti. 2. MATERIALNI OKVIRI RAZVOJA 2.1. Projekcija globalnih okvirov Projekcija globalnih okvirov za srednjeročno obdobje 1986 -1990 upošteva družbenoekonomska gibanja in rezultate razvoja dosežena v preteklem obdobju, ključne razvojne probleme na prehodu iz enega ob- dobja v drugo obdobje, osnovne cilje in naloge razvoja v tem srednjero- čnem obdobju ter skupne pogoje, značilnosti in projekcije materialnih okvirov družbenoekonomskega razvoja republike in države. Na osnovi gibanja prebivalstva v zadnih letih ocenjujemo, da bo skupen prirastek prebivalstva v tem srednjeročnem obdobju okrog 0,2 % popre- čno letno. Delež kmečkega prebivalstva bo ostal nespremenjen (okrog 22 %). Družbeni proizvod celotnega gospodarstva bo v globalu porasel za 4 % poprečno letno. To bo doseženo na osnovi boljšega izkoriščanja pro- izvodnih kapacitet, s povečanjem obsega izmenskega dela, izboljšanjem kvalitete in asortimana proizvodnje in investicij, ki bodo morale ob iz- boljšanju učinkovitosti investiranja omogočiti povečanje zlasti izvozne proizvodnje, ki bo konkurenčna na tujih trgih in ki bo dajala večji doho- dek na delavca in na vložena sredstva. Osnovni nosilec gospodarske rasti bo industrija, katere poprečna let- na rast bo okrog 4,5 %, kmetijska proizvo(lnja pa bo naraščala okrog 4,2 % letno, od tega družbeno organizirana tržna proizvodnja 4,7 % letno. STRAN 154 URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ IN PTUJ ŠT. 25 Nadpoprečni razvoj bo na osnovi predvidenih ukrepov imelo tudi drob- no gospodarstvo. Zaradi predvidenih stopenj rasti bodo nastali naslednji premiki v gospodarski strukturi občine: TABELA 2: Struktura družbenega proizvoda po področjih _ 5^jy|,jy,3 y Na osnovi produktivnega zaposlovanja bomo dosegli okrog 1,5% letno rast zaposlenosti v združenem delu in 2,5 % letno rast produktivno- sti. Tako bomo ob predvideni gospodarski rasti dosegli okrog 60 ude- ležbo produktivnosti dela v ustvarjenem družbenem proizvodu združene- ga dela. Večji izvoz, predvsem pa trajnejša naravnanost gospodarstva k izvo- zu na konvertibilno področje bo ena najpomembnejših nalog gospodar- stva občine. Izvoz bomo povečali po okrog 11 % poprečni letni stopnji, glavni nosilec pa bodo proizvodni programi v industriji. Boljši ekonom- ski rezultati bodo doseženi z izvozom proizvodov višje stopnje predelave. Trajnejšo izvozno usmeritev bodo pogojevale tudi povečane potrebe po uvozu opreme za izvedbo modernizacije proizvodnje primarnega alu- minija ter potreben uvoz nekaterih surovin in repromaterialov za proiz- vodnjo aluminija in izdelavo ustreznih krmnih mešanic za potrebe kme- tijstva. Tako bo uvoz blaga in storitev rasel po okrog 10% stopnji popre- čno letno. Stopnja pokritja uvoza z izvozom bo znašala okrog 96 %. Z investicijami, racionalnejšim gospodarjenjem in večjim varčeva- njem pri materialnih stroških, ob upoštevanju realnega vrednotenja ener- getskih in surovinskih vložkov, moramo zaustaviti poslabšanje ekonomi- čnosti poslovanja, kar bo omogočilo v globalu okrog 4 % letno realno rast bruto dohodka v gospodarstvu. V delitvi dohodka bo okrepljen delež sredstev za akumulacijo. Tako bo v dohodku delež sredstev za akumulacijo porasel od okrog 16,6% v letu 1985 na okrog 17,3 % v letu 1990. Sredstva za osebno in skupno po- rabo bodo rasla počasneje od rasti doseženega dohodka, realni osebni dohodki na zaposlenega v gospodarstvu pa v okviru rasti produktivnosti dela. 2.2. Ustvarjanje in razporejanje dohodka ter odnosi na področju osebne, skupne in splošne porabe Na osnovi racionalnejšega gospodarjenja in varčevanja pri material- nih in drugih stroških moramo pri oblikovanju dohodka doseči, da bodo porabljena sredstva v gospodarstvu v globalu naraščala počasneje od ra- sti celotnega prihodka. Da bi zagotovili realnejše in hitrejše obnavljanje osnovih sredstev v materialni proizvodnji, bo amortizacija realno naraščala hitreje od rasti bruto dohodka, to je okrog 5 % letno. Tako bo v gospodarstvu občine do- sežena okrog 3,8 % letna realna rast dohodka. Pri razporejanju doseženega dohodka moramo izboljšati relativne odnose med akumulacijo in tekočo porabo ob hkratnem uresničevanju politike realne rasti sredstev za vse oblike porabe. Tako bo akumulacija v gospodarstvu naraščala po stopnji 4,6 % povprečno letno. Sredstva za osebne dohodke zaposlenih v združenem delu se bodo ob doseganju planiranih rezultatov v proizvodnji v globalu povečala za okrog 3,2% letno. Ob predvideni 1,5% letni zaposlenosti v združenem delu bodo poprečni realni osebni dohodki na zaposleiega lahko narašča- li po stopnji 1,7 % letno, to je v okviru rasti produktivnosti dela. Ob ta- kem povečanju sredstev za OD bo omogočeno izvajanje postopne uskla- ditve ravni osebnih dohodkov delavcev v negospodarstvu z gospodar- stvom. Sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb, oblikovana s svobodno menjavo dela bodo v tem srednjeročnem obdobju v globalu naraščala po stopnji 3,9 % poprečno letno. V tem okviru bo zagotovljena enostavna re- produkcija v družbenih dejavnostih. Sredstva za socialne prejemke bodo glede na projekcijo števila upravičencev in upoštevaje njihovo tekoče us- klajevanje z rastjo poprečnih osebnih dohodkov naraščala nekoliko po- časneje. Sredstva za splošno porabo bodo v globalu rasla skladno z rastjo do- hodka gospodarstva. 2.3. Oblikovanje sredstev za reprodukcijo v materialni proizvodnji Naložbena politika bo usmerjena predvsem v naložbe v proizvodnjo hrane in v modernizacijo proizvodnje primarnega aluminija. Z ozirom na potreben obseg sredstev za predvidene naložbe bodo sredstva za repro- dukcijo naraščala hitreje kot dohodek in bodo dosegla okrog 4,8 % po- prečno letno rast, njihov delež v razporejenem dohodku pa se bo dvignil od 32,2 % v letu 1985 na 33,7 % v letu 1990. 2.4. Zbiranje sredstev v okviru III. občinskega samoprispevka Za izvajanje programa investicij na področju družbenega standarda bodo izvedene aktivnosti za zagotovitev virov financiranja iz sredstev III. občinskega samoprispevka. Tako se bodo v obdobju 1987 — 1991 zbirala sredstva po enotni stopnji 1 % od čistih osebnih dohodkov. V skladu s plani SIS bodo iz sredstev samoprispevka sofinancirane investicije na na- slednjih področjih: a) Zdravstva — posodobitev in širitev zdravstvenih jn zdraviliških zmogljivosti (70% vseh sredstev samoprispevka); b) Kulture — ureditev prostorov za Radio-Tednik Ptuj (5 % vseh sredstev samoprispevka); c) Šolstva — gradnja prizidka pri Osnovni šoli Juršinci in telovadni- ce kot večnamenski prostor v Krajevni skupnosti Cirkulane (10% vseh sredstev samoprispevka); d) Cest — za vzdrževanje cest v krajevnih skupnostih, glede na dol- žino makadamskih cest v odvisnosti od celotne dolžine kategoriziranih cest (15 % vseh sredstev samoprispevka). Navedene investicije bodo sofinancirane iz tega vira pod pogojem, da bo referendum za 111. občinski samoprispevek uspel. 2.5. Zaposlovanje Produktivno zaposlovanje na osnovi boljšega izkoriščanja zmoglji- vosti in povečanje obsega izmenskega dela bo omogočilo v globalu okrog 1,7% letno rast zaposlenosti v občini. V tem okviru bo zaposlenost v združenem delu povečana za okrog 1,5 %, v samostojnem osebnem delu pa za okrog 6,0 %. V združenem delu gospodarstva se bo število zaposle- nih povečalo poprečno letno za okrog 1,6%, v negospodarstvu pa za okrog 0,9 %. Tako se bo na novo zaposlilo okrog 1.670 delavcev, od tega 1.420 de- lavcev v združenem delu in 250 delavcev v samostojnem osebnem delu. V cilju zmanjšanja nezaposlenosti bo potrebno iskati možnosti zaposlitve tudi zunaj občinskih meja. Število zaposlenih se bo najbolj povečalo na področju industrije, obrti ter prometa in zvez. V negospodarstvu bo na novo zaposlenih okrog 130 delavcev, ^ieiavcem, ki se bodo vračali iz tuji- ne, bo ponujena možnost zaposlovanja predvsem v drobnem gospodar- stvu. V cilju izboljšanja kvalifikacijske strukture zaposlenih morajo ka- drovske službe v samoupravnih organizacijah in skupnostih usmerjati mladino v izobraževanje predvsem deficitarnih poklicev, že zaposlenim pa omogočiti študij ob delu in iz dela v smislu dodatnega šolanja ali pre- kvalifikacije. Delež nezaposlenih se bo v skupnem številu zaposlenih zmanjševal, kar bo doseženo z doslednim spoštovanjem omejitev nadurnega dela in pogodbenega dela ter dela upokojencev, obenem pa tudi z večjim vklju- čevanjerh v opravljanje sezonskih del. Zaposlovanje bo omogočeno tudi z združevanjem sredstev gospo- darstva občine po posebnem sporazumu. 3. RAZVOJNE NALOGE PO PODROČJIH 3.1. Smeri prestrukturiranja gospodarstva 3.1.1. Industrija Industrija ustvarja v občini v zadnjih letih okrog 44 % celotnega družbenega proizvoda in bo zato tudi v letih 1986—1990 glavni nosilec razvoja. Najpomembnejša naloga organizacij združenega dela v industriji bo posodabljanje tehnološko zastarele opreme, modernizacija in avtomati- zacija proizvodnih procesov ter uvajanje razvojno intenzivnih progra- mov, uvajanje višje stopnje predelave, hkrati z navedenim pa tudi odpira- nje novih delovnih mest, kar naj bi dosegli predvsem z uvajanjem dvo ali troizmenskega dela v že obstoječih dejavnostih Rast industrijske proizvodnje bo v največji meri pogojena z rastjo iz- voza in izvedbo modernizacije proizvodnje primarnega aluminija in bo rasla po 4,5 % letni stopnji. a) V proizvodnji in predelavi barvastih kovin bodo v TGA Boris Ki- drič Kidričevo z izgradnjo nove elektrolize C in z rekonstrukcijo elektro- lize B izvedli 1. fazo modernizacije. Proizvodnja primarnega aluminija bo po dokončani modernizaciji od sedanje večja za okrog 56 %, elektroli- za A pa bo prenehala obratovati. Vzporedno z modernizacijo proizvodnih zmogljivosti bodo v TGA osvojili tudi proizvodnjo površinsko aktivne glinice in zgradili obrat za oblikovanje, žganje in sestavljanje anod, ter posodobili in povečali livne zmogljivosti. V okviru programa silikatne kemije pa bodo povečali proiz- vodne zmogljivosti zeolita A in zmogljivosti za raztapljanje vodnega ste- kla. b) Organizacije združenega dela s področja kovinsko predelovalne- ga kompleksa in proizvodnje prometnih sredstev bodo izvajale moderni- zacije in avtomatizacije proizvodnih zmogljivosti, pri tem pa bo DO AGIS posebno skrb posvetila krepitvi kadrovske strukture in izboljšanju tehnološke discipline. ŠT. 25 URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ IN PTU^ STRAN 155 Osnovo proizvodnje bodo še naprej predstavljali proizvodi, ki jih DO lahko tehnološko obvladuje, dopolnilne programe pa bo iskala na področju proizvodnje avtomobilske opreme. Skupaj z nekaterimi večjimi delovnimi organizacijami v Sloveniji, zlasti TAM in Tehniško fakulteto iz Maribora bo osvojila nove proizvode oziroma programe s področja pro- izvodnje cestnih vozil, od katerih bo najpomembnejša naložba v začetku tega obdobja proizvodnja satovja AKG za oljne hladilnike. TAM — TOZD Proizvodnja zavor Ptuj bo izvajala vlaganja v mo- dernizacijo opreme, medtem ko bo ŽG CD — TOZD za vzdrževanje voz izvedla še nerealizirano nalogo preteklega srednjeročnega obdobja, to je posodobitev kapacitet za vzdrževanje in popravilo potniških in tovornih voz. c) Delovna organizacija HI KO Olga Meglic bo na obstoječi lokaciji v Dolanah razvijala proizvodni program hidravličnih elementov in dvi- žne opreme, v sklopu SOZD Agros pa bo razvijala proizvodnjo kmetijske mehanizacije, predvsem proizvodnjo traktorskih nakladalnikov, puhalni- kov, siloreznic in hidravličnih elementov za kmetijsko mehanizacijo. Pro- izvodno dejavnost, ki se izvaja v Ptuju, bo postopoma selila v Dolane, dejavnost pletarstva pa bo razvijala y sodelovanju z delovnimi organiza- cijami iz Cakovca in Varaždina, s katero že obnavljajo vrbove nasade, v nadaljnjem sodelovanju pa predvidevajo tudi razvijanje pletarske dejav- nosti na domu. č) DO Zlatorog Maribor bo prenesel proizvodnjo kozmetike, čistil in mehčalca na lokacijo skladišča MIP v Slovenji vasi. V ta namen bo odku- pil skladiščne prostore MlP-a in zgradil proizvodne prostore. d) IMP — TOZD Elektrokovinar bo razvojno perspektivno razvijala proizvodnjo naprav za pripravo pitne in tehnološke vode, čiščenje in mehčanje vode, procesno opremo za dejavnost priprave vode in proiz- vodnjo tehnološko zahtevnejših tlačnih posod. e) Gorenje Procesna oprema — TOZD Poslovna oprema Ptuj bo na področju elektronske industrije uvajala tehnološko zahtevnejšo proizvod- njo sklopov za računalnike predvsem čmo-belih monitorjev in nove tip- kovnice, delež zabavne elektronike pa se bo postopoma zmanjševal. Elektrokovina — TOZD Proizvodnja malih elektromotorjev bo mo- dernizirala opremo, svoj razvoj pa usmerjala v osvjanje različnih vrst elektromotorjev. f) V proizvodnji in predelavi lesa bodo združene sedanje proizvodne zmogljivosti v cilju večje poslovne učinkovitosti ter usmerjenosti v večjo finalizacijo in za izvoz. g) MTT Tovarna Volnenih izdelkov Majšperk bo z modernizacijo povečala produktivnost, v proizvodni usmeritvi pa bo povdarek še nada- lje dan proizvodnji volnenih tkanin, načrtujejo pa izgradnjo prizidka za proizvodnjo volnice, s čimer bodo povečali proizvodnjo volnice na 700 ton letno in proizvodnjo gobelinov za polovico. Navedene naložbe bodo omogočile dodatno zaposlovanje. Poleg omenjenega bodo v okviru reše- vanja energetskega problema izvedli tudi priključitev kotlarne na zemelj- ski plin in zgradili halo za predelavo sekundarnih surovin. Labod — TOZD Delta bo razširila kapacitete likalnice in izvajala modernizacijo proizvodnih linij. h) Planika — TOZD Tovarna obutve Majšperk bo osvojila proizvod- ni program šivanja športne obutve in s tem znatno povečala število zapo- slenih ter se intenzivno usmerjala v izvoz. i) Sava Kranj — TOZD Gumama bo temeljito selekcionirala in pre- strukturirala proizvodni program in del programa prenesla v področje drobnega gospodarstva. Uvajala bo sodobnejše tehnološke postopke in izdelke višje tehnološke ravni. j) Proizvodnja krmil bo sledila povečanim potrebam živinoreje, zara- di česar bosta obe temeljni organizaciji združenega dela modernizirali proizvodnjo ter povečali svoje skladiščne in proizvodne kapacitete. Me- sokombinat Perutnina — TOZD Tovarna krmil bo proizvodnjo povečala za 17 %, EKK — TOZD Tovarna močnih krmil pa za 15 %. k) MIP — TOZD Zaščita bo zgradila novo proizvodno halo, na lo- kaciji obstoječih proizvodnih obratov v Kidričevem za potrebe izvoznega obrata. Tako bo izvozni obrat preseljen iz Ptuja k ostalemu delu proiz- vodnje TOZD, kar bo omogočilo boljšo organizacijo in racionalnejšo de- litev dela. 1) V živilskem kombinatu Intes — TOZD Pekarne »Vinko Reš« bo izvedena rekonstrukcija in razširitev pekarne v Ptuju, hkrati z omenjenim pa bodo v Ptuju in Kidričevem zgradili silose za moko. m) Bivši prostori EKK — TOZD Petovia bodo namenjeni za perspe- ktivni proizvodni program. Prav tako bodo v izpraznjenih prostorih os- novnih šol proučene možnosti za najboljšo izkoriščenost le-teh. n) Posodobitev in zamenjava iztrošene in zastarele opreme bo gla- vna naloga tudi vseh ostalih organizacij združenega dela v občini. 3.1.2. Kmetijstvo Kmetijstvo bo imelo glede na potrebe pO izboljšanju preskrbe s hra- no prednostni pomen. Osnovna naloga na področju kmetijske proizvod- nje bo z večjo izkoriščenostjo zemlje in drugih proizvodnih kapacitet ter racionalnostjo v skladu z naravnimi možnostmi doseči 4,7 % povprečno letno rast organizirane tržne proizvodnje. Kmetijske organizacije se bodo dohodkovno povezovale z ostalimi dejavnostmi. Uveljavljale se bodo kot nosilec novih tehnok)gij v proiz- vodnji in kot pospeševalec kooperacijskega sodelovanja na osnovi »kup- nih vlaganj družbenega in zasebnega sektorja. Nosilci razvoja kmetijstva bodo dosegli naslednje poprečne letne ra- sti organizirane kmetijske proizvodnje: Na področju zasebnega sektorja kmetijstva bodo zasebni kmetovalci združeni s kmetijskima zadrugama in Temeljni organizaciji kooperantov zagotovili hitrejši razvoj proizvodnje in družbenoekonomskih odnosov. To bo osnova za hitrejše vključevanje in povečevanje organizirane tržne proizvodnje in hitrejše spreminjanje agrarne strukture v skladu z zahteva- mi sodobne kmetijske proizvodnje. 3.1.2.1. Kmetijsko-prostorsko ureditvene operacije in investicije v kmetij- stvu V letu 1990 bomo razpolagali z okrog 38.850 ha kmetijske zemlje. Iz- vedli bomo hidromelioracije na površini 4.500 ha zemljišč, agromeliora- cije pa na 5.120 ha površin. Melioracije bodo izvedene v Slovenskih gori- cah na površini 1.410 ha, v Halozah 640 ha, na Ptujskem polju 1.530 ha in na Dravskem polju 920 ha. Posebno pozornost bomo namenili koncentriranju zemljiške posesti, kar bo ena izmed temeljev za intenzivno kmetijsko proizvodnjo. Kmetij- ska zadruga Ptuj bo izvedla komasacije na 4.620 ha površin v pretežni meri na ravninskem delu občine. Posamezni nosilci kmetijske proizvodnje bodo izvedli naslednja vla- ganja: 1. Emona Kmetijski kombinat: — nakup 260 ha zemlje, — namakalni sistem za namakanje 1.800 ha površin — obnovo nasadov vinogradov, hmelja, jablan, visenj, — rekonstrukcija čistilne naprave, — stojišča za pitanje govedi, — rekonstrukcija farme prašičev v smeri izboljšanja in preureditve čiščenja odplak in — rekonstrukcija mlekarne. 2. Perutnina Ptuj: — razširitev in modernizacija perutninske klavnice, — gradnja farmskih objektov za rejo nesnic valilnih jaj:, — razširitev in modernizacija predelave — razširitev in posodobitev kafilerije, — gradnja farmskih objektov za kooperacijsko rejo brojlerjev, — rekonstrukcija tovarne krmil (silosi za razsuto stanje in linija za paletiranje krmil), — povečanje skladiščnih, transportnih in prodajnih zmogljivosti. 3. Kmetijska zadruga Ptuj: — melioracije, komasacije in namakanje zemljišč, — gradnja hlevov za krave in goveje pitance, prašiče, plemenske svi- nje in pitance, — nabava opreme in strojev za pridelovanje tržnih poljščin, — obnova dolgoletnih nasadov (vinogradov in sadovnjakov), — izgradnja skladiščnih kapacitet (silosi, skladišča), — nakup 100 ha zemlje. 4. Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo Ptuj: — izgradnja dodatnega hleva za čakajoče in testirane bike za potrebe li- saste pasme v SR Sloveniji, — izgradnja hleva za merjasce za osemenjevanje svinj v regiji, — sodelovanje v gradnji zbirališča za kadavre v regiji, — nabava prevoznih sredstev za potrebe higienske, preventivne, ku- rativne in osemenjevalne službe, — adaptacija dela obstoječe zgradbe za potrebe ambulante klinične- ga laboratorija in priročne lekarne. Razen omenjenih investicij bo TI M A TOZD Kmetijstva, industrije in trgovine Maribor zgradila v skladu s potrebami klavniško-predelovane industrije klavniško-predelovalni obrat in hladilnico v Slovenji vasi. 3.1.2.2. Poljedelstvo in proizvodnja vrtnin Temeljna naloga kmetijstva pri zagotavljanju prehrane je uvajanje sodobnejše ter tržno usmerjene poljedelske proizvodnje s takšnim setve- nim kolobarjem, ki bo zagotavljal večjo proizvodnjo pšenice, koruze, oljaric, sladkorne pese ter krme za živino. V družbenem sektorju bo pove- čan pridelek pšenice za 53 %, v zasebnem sektorju pa za 50 %, pridelek koruze bo povečan v družbenem sektorju za 25 %, pridelek sladkorne pe- se v družbenem sektorju za 29 %, v zasebnem sektorju pa za 50 %. Razvijali bomo vrtnarsko proizvodnjo v zasebnem sektorju v dolgo- ročnem pioizvodnem sodelovanju s predelovalnimi organizacijami. Vzporedno s povečanjem njivskih površin bo spremenjena tudi set- vena struktura v korist žit, industrijskih in krmnih rastlin. Razvijali bomo tudi semenarstvo in selekcijo na lastnih površinah »Semenarne« Ljubljana in v proizvodnem sodelovanju s kmetijskimi za- drugami. 3.1.2.3. Živinoreja Živinoreja bo glavni nosilec razvoja kmetijske dejavnosti v občini. Govedoreja, s povdarkom na prireji svetlolisastega goveda se bo po- spešeno razvijala predvsem na gričevnatem območju, medtem, ko bo na ravninskem delu zadržan trend sedanjega razvoja živinoreje. STRAN 156 URADNI VESTNIK OBCIN ORMOŽ IN PTUJ ŠT. 25 V družbenem sektorju bo prireja žive teže govejih pitancev povečana za 17 %, v zasebnem sektorju pa za 22 %. Prireja mleka bo povečana v družbenem sektorju za 10%, v zasebnem pa za 30%. Prireja prašičev bo v družbenem sektorju povečana za 67 %, v zaseb- nem pa za 38 %. V živinoreji bo posebna skrb posvečena: — izboljšanju genetskega potenciala s selekcijo, kontrolo proizvod- nosti in osemenjevanjem, — količinsko večji pridelavi krme na lastnih površinah in boljšemu konserviranju. — izboljšanju prehrane živali, — čuvanju zdravja živali z razvijanjem preventive, kurative in dia- gnostike, — higienski kvaliteti mleka, — veterinarsko sanitarnemu pregledu živil živalskega izvora, — nadaljnjemu usposabljanju veterinarsko higienske službe. Prireja perutninskega mesa bo povečana za 10 %, mesnih izdelkov in gotovih jedi pa za 65 %. Prireja žive teže perutninskega mesa bo narašča- la po 2 % poprečni letni stopnji. Pri izvozu perutninskega mesa bo dan poseben povdarek višjim oblikam predelave perutninskega mesa. 3.1.2.4. Sadjarstvo in vinogradništvo Na področju sadjarstva bo tržna proizvodnja povečana za 2,2 % pov- prečno letno. Večji povdarek bo na tržni proizvodnji jabolk, visenj in hrušk, predvsem v družbenem sektorju, v zasebnem pa je predvidenih več nasadov jablan, hrušk, ribeza, leske in orehov. Povečani bodo plantažni nasadi, pri čemer bo z uvajanjem sodobne tehnologije, gnojil in zaščitnih sredstev povečan pridelek na enoto površine. Se naprej bo tekla intenzivna obnova vinogradov, ki bo predvidoma potekala na večjih kompleksih in skupnostih s cilji čim večje proizvod- nje. Večji povdarek bo na rajonizaciji, tako, da bo le-ta ustrezala zahte- vam in lastnostim posameznih vrst. Tržna proizvodnja bo povečana za 2 % povprečno letno. 3.1.2.5. Ribištvo, čebelarstvo in lovstvo Na področju ribištva bomo pospeševali gojitveno dejavnost. Ob me- lioracijskih območjih, ki so za kmetijsko proizvodnjo neprimerni, bomo urejevali proizvodne ribnike. Ribištvo mora postati faktor razvoja turizma. Zaradi tega bomo raz- vijali predvsem ribolovni turizem ter športni in proizvodni ribolov. Na področju čebelarstva bomo pospeševali razvoj organiziranega če- belarstva. Razvijali bomo proizvodno in ljubiteljsko čebelarstvo in ob tem povečevali število panjev. Izdelan bo pašni kataster. Lovstvo bomo razvijali enakomerno z drugimi dejavnostmi, pred- vsem s kmetijstvom in gozdarstvom. Zagotovili bomo možnosti in pogoje za razvoj lovskega gospodarjenja ter s tem pospešili razvoj lovskega tu- rizma. Upoštevali bomo življenjske pogdje raznih vrst divjadi. Površine, potrebne za uspešno gojitev divjadi, bodo oblikovane tako, kot zahtevajo vrste divjadi, ob tem pa bomo tudi uskladili ravnovesje med rastlinskimi in živalskimi vrstami. Lovske organizacije bodo upravljale z opuščenimi gramoznicami, neobdelanimi površinami pod daljnovodi, obrežji in nabrežji rek ter po- tokov ter vetrobranskimi pasovi. Lovske organizacije bodo izdelale rajo- nizacijo za vse vrste divjadi in jo uskladile z interesi kmetijstva in gozdar- stva. 3.1.3. Gozdarstvo Ohranjanje in krepitev primarne vloge gozdov bo osnovna naloga na področju gospodarjenja z gozdovi. Zaradi tega bomo pospeševali gozdno gojitvena dela ter s tem izboljševali dinamično ravnotežje med posekom in prirastkom. Gozdne površine se do 1990. leta ne bodo bistveno spremenile. V ravninskih območjih občine, predvsem na Dravskem polju in ravninskih predelih Slovenskih goric, bomo površine gozdov zmanjševali, medtem, ko bomo na območjih, ki so za kmetijsko proizvodnjo neprimerni, izvaja- li pogozdovanje novih površin. Obenem bomo pospešeno krepili obstoje- če ter hitreje obnavljali malodonosne gozdove. Ob tem bomo uskladili intenziteto izkoriščanja s proizvodnimi zmogljivostmi gozdov. Nadaljevali bomo tudi z vlaganji v gozdove. Tako bomo obnovili poprečno letno 31 ha gozdov ter pogozdili na hribovitih in odročnejših terenih okrog 5 ha površin letno. Z izgradnjo gozdnih cest in vlak bomo zagotovili boljšo dostopnost in odprtost gozdov. Pri tem bodo zaradi te- žje dostopnih terenov potrebna večja vlaganja. Glede na opredelitve samoupravnih sporazumov bosta TOZD in TOK Gozdarstvo zagotavljala potrebne količine lesne mase iglavcev in li- stavcev za potrebe predelave lesa v občini. 3.1.4. Trgovina Temeljna naloga trgovine na drobno bo še nadalje zadovoljevanje osnovnih potreb občanov, za kar bo potrebno posodabljati prodajne zmogljivosti in jih čim bolj približati občanom v oddaljenih krajevnih skupnostih. Med pomembnejšimi aktivnostmi bo DO MIP Ptuj zgradila proda- jalne osnov,:e preskrbe v krajevni skupnosti Cirkovce in Hajdina ter pri- | zidek k prodajalni v Turnišču, glede na finančne možnosti pa še razširila j prodajalno v Markovcih, preuredila prodajalno Majšperk-Lešje, razširila j prodajalno v Kidričevem, predvsem za prodajo tehničnega blaga. TOZD I Maloprodaja bo po preselitvi izvoznega obrata na novo lokacijo odkupi- \ la sedanje proizvodne prostore na Ormoški cesti ter v sklopu novo pride- { bljenih in obstoječih zmogljivosti organizirala prodajno skladišče gradbe- nega materiala. DO Merkur Ptuj bo specializirala prodajalno Dom, ure- dila specializirano prodajalno v Murkovi ulici ter sofinancirala gradnjo novih prodajaln osnovne preskrbe v zainteresiranih krajevnih skupno- stih. V redkeje poseljenih območjih občine, kjer ni pogojev za organizira- nje klasičnih oblik prodaje, bomo osnovno preskrbo približali občanom z ustanavljanjem prodajaln v lasti občanov. DO Merkur Ptuj bo skupaj z DO MIP pričela z izgradnjo prodajne- ga centra v Rabelčji vasi. Na področju veleprodaje bo DO MIP v cilju kvalitetnejše preskrbe razširila delikatesni oddelek in pričela z izgradnjo zorilnice in pakirnice sadja ter posodobila zastarelo skladiščno opremo in transportna sred- stva. Kmetijski zadrugi bosta še nadalje zagotavljali preskrbo z reproma- terialom za kmetijstvo. LIK-TOZD Trgovina LES bo zagotavljala oskrbo prebivalstva s trdi- mi gorivi in plinom ter s sodelovanjem občinskih blagovnih rezerv obli- kovala blagovne rezerve premoga. Za izboljšanje preskrbe z naftnimi derivati, predvsem za potrebe kmetijstva bo Petrol v sodelovanju z ostalimi zainteresiranimi koristniki v Majšperku in Trnovski vasi zgradil bencinsko črpalko. 3.1.5. Obrt in osebne storitve Hitrejši razvoj drobnega gospodarstva bo zaradi njegovega vpliva na pre- strukturiranje in racionalizacijo celotnega gospodarstva prioritetna nalo- ga v občini. Naloge in aktivnosti za hitrejši razvoj bomo izvajali na osno- vi Družbenega dogovora o razvoju drobnega gospodarstva v občini Ptuj za obdobje 1986-1990. Večje organizacije združenega dela v občini: DO AGIS, DO HIKO Olga Meglic, SAVA Kranj - TOZD Gumarna, IMP-TOZD Elektroko- vinar, bodo tiste proizvodne programe, kjer bo proizvodnja zaradi majh- nih serij rentabilnejša v kooperacijskem sodelovanju v enotah drobnega gospodarstva, prenesle v drobno gospodarstvo. V svojih samoupravnih aktih bodo posebej opredelile pogoje za to sodelovanje in zagotovile sredstva za skupna vlaganja s kooperanti. Večje delovne organizacije bodo v primeru večjega števila kooperan- tov ustanavljale temeljne organizacije kooperantov in bodo soustanovite- ljice novih enot drobnega gospodarstva. Zaradi potreb po zaščitni obutvi bomo povečali proizvodnjo zaščit- ne obutve v Čevljarski delavnici Kidričevo, kar bo omogočeno z gradnjo novih prostorov v Kidričevem. Skupščina občine Ptuj bo z ustrezno davčno politiko v okviru svoje pristojnosti pospeševala razvoj drobnega gospodarstva, še posebej defici- tarnih storitvenih obrti. SSS bo zagotavljala skladno z dogovorom po- trebne poslovne prostore. Kreditna politika bo s krediti pospeševala zlasti razvoj drobnega go- spodarstva v kooperacijskem sodelovanju in nudila kredite pod ugodnej- šimi pogoji storitveni servisni obrti. Deficitarna in storitvena obrt bosta deležni tudi ugodnosti pri pridobivanju poslovnih prostorov in ustreznih zemljišč. Obrtna zadruga Panorama, Obrtno združenje in DO MIP TOZD Ve- leprodaja, PE Kooperacija, bodo vplivali na usklajen razvoj obrti, zlasti prednostnih, krepili vzdrževanje zasebne obrti in kooperacijsko sodelo- vanje, organizirali plansko razvojno knjigovodsko-računovodski servis ter uredili delovanje hranilno kreditne službe. 3.1.6. Promet in zveze Zagotavljanje varnega, hitrega, kakovostnega in učinkovitega prevo- za potnikov in blaga bo osnovna naloga na področju prometa, pri tem pa bo potrebno v strukturi cene proizvodov čim bolj znižati delež transpor- tnih stroškov. Na področju potniškega prometa bosta organizaciji združenega dela odpravili ozka grla v prevozu potnikov in postopoma uvajali mestni avto- busni promet. Zaradi manjših stroškov bosta skupno dogradili servisne delavnice za potrebe obeh TOZD. Certus — TOZD Potniški promet bo zaradi prostorske utesnjenosti in neustrezne lokacije svojo dejavnost selil na novo lokacijo. Urejanje avtobusnih postajališč se bo nadaljevalo. Na področju tovornega prometa bodo organizacije združenega dela povečevale gospodarnost pri izkoriščanju obstoječih zmogljivosti. 3.1.7. Gradbeništvo Ne glede na predvideno povečano investicijsko aktivnost (moderni- zacija proizvodnje v TGA), gradbeništvo v občini ne more računati na in- tenzivno rast, predvsem zaradi slabe kadrovske strukture, razdrobljenosti in slabe opremljenosti. Odprava navedenih slabosti je osnovna naloga OZD gradbeništva. Delovna organizacija Komunala, gradbeništvo in promet bo z odprt- jem nove gramoznice razrešila problem oskrbe z gramozom, krajevne skupnosti pa bodo s sofinanciranjem ostalih uporabnikov aktivirale opuščene kamnolome v Dobrini, Narapljah in Zavrču. Za potrebe lokalnih cest in javnih poti bodo aktivirane opuščene gramoznice v krajevnih skupnostih. Na področju antikorozijske zaščite bo delovna organizacija Pleskar Ptuj še nadalje posodabljala in razvijala svoje zmogljivosti ter uvajala no- ve tehnologije na področju termo in hidro izolacij. Delovna organizacija se bo z vsemi navedenimi zmogljivostmi močneje vključevala tudi na de- loviščih izven države. ST. 25 URADNI VESTNIK OBCIN ORMOZ IN PT\J3 3.1.8. Turizem in gostinstvo Na področju turizma bo temeljna naloga zagotovitev celovite turisti- čne ponudbe ter izboljšanje kakovosti turističnih storitev. Glede na možnosti razvoja različnih vrst turizma, ki jih nudi geo- grafska lega občine ter zgodovinske in kulturne znamenitosti bomo s kva- litetnejšo in celovitejšo ponudbo povečevali pomen te dejavnosti v go- spodarstvu. Tako bomo pospešeno razvijali stacionarni, predvsem zdra- viliški turizem, tranzitni, izletniški, lovni in ribolovni turizem, kmečki, re- kreacijski, navtični in druge oblike turizma. Zraven nosilca gostinsko turistične ponudbe se bodo neposredno in posredno vključevale v razvoj turizma še druge dejavnosti s področja gospodarstva (trgovina, promet in zveze, stanovanjsko komunalna dejavnost, drobno gospodarstvo, kmetij- stvo in ribištvo, lovstvo), in negospodarstva (zdravstvo, kultura, telesna kultura). Iz starega mestnega središča bomo v večji meri izključili motor- ni promet. Ob robu ožjega mestnega središča bomo uredili parkirne pro- store, na javnih mestih pa izbesili opozorilne in reklamne napise. Največji povdarek bo dan razvoju zdraviliškega turizma v Ptujskih toplicah, kjer bo izvedena širitev obstoječe restavracije za 100 sedežev ter pričeta izgradnja zdraviliškega hotelskega objekta. Nadaljevana bo tudi iz gradnja bungalovov, s čimer bodo povečane nočitvene kapacitete za 50 postelj ter narejena nova vrtina tople vode. Ob tem bo usposobljen tudi avtocamp. V razvoj te oblike turizma bo vključeno združeno delo občine in regije, v okviru katerega bosta združevali sredstva za razvoj zdravili- škega turizma občinska in medobčinska zdravstvena skupnost, del sred- stev pa bomo zagotovili iz III. občinskega samoprispevka. V Emona KK TOZD Haloški biser bo izvedena rekonstrukcija hote- la Petovio. Za potrebe izletniškega in stacionarnega turizma bomo odprli turi- stično cesto med vinogradi ali cesto klopotcev v vzhodnih in osrednjih Halozah v dolžini 50 km. Cesta bo potekala na relaciji: Zavrč—Belski vrh —Bori—Cirkulane—Gradišča—Dravci —Soviče —Vareja —Majski vrh-Podlehnik—Gorca—Vodni stolp—Osterbergerjevo — Dolena —Sla- pe—Ptujska gora; tako bo vključevala najlepše vinorodne predele in kul- turno dediščino tega dela Haloz. Do 1989. leta bo cesta v celoti asfaltira- na (1985. leta 23 km) in tako primerna tudi za izletniški turizem večjega obsega z več kot 10 turistično-gostinskimi postojankami: Svabovo, Bori, Cirkulane, Gradišča, Majski vrh, Podlehnik, EKK Ptuj. Podlehnik—Mo- tel, Gorca, Osterbergovo, Dolena, Ptujska gora. Navedena cesta bo omo- gočila razvoj turizma še v ostalih krajih Haloz. Vzporedno ob turistični cesti med vinogrdi poteka haloško planin- ska pot, ki se nadaljuje še v gozdnate zahodne Haloze do Donačke gore. V razvoj navtičnega turizma bomo vključili Ptujsko jezero. Ob tem bomo uskladili interese ribištva in varstva okolja. Z intenzivnejšo gojitve- no dejavnostjo se bosta v turistično dejavnost v večji meri vključevala ri- bištvo in lovstvo. Nadaljnji razvoj turizma je skupna naloga in potreba po skupnih vlaganjih zainteresiranih subjektov. 3.2. Stanovanjska in komunalna dejavnost 3.2.1. Stanovanjska dejavnost Stanovanjska gradnja bo temeljila na programih kompleksne grad- nje ter točkaste prenove posameznih območij mesta. Individualno grad- njo bomo usmerjali v zazidalne načrte mestnega območja in ostala nase- lja, urejena z urbanističnimi redi, zazidalnimi načrti in prostorsko uredit- venimi pogoji, jo postopoma zmanjševali in uveljavili zadružno gradnjo stanovanj. Racionalnejšo izrabo stanovanjskega fonda bomo omogočili tudi z uvajanjem ekonomskih stanarin, ki bodo zagotavljale najmanj enostavno reprodukcijo. Z višjo stanarino (večji delež amortizacije) bomo pedvido- ma povečevali tudi interes za zamenjavo stanovanj in tako izkoristili re- zerve v sedaj nezasedenih ali prevelikih stanovanjih. Za realizacijo programa bomo oblikovali sredstva po stopnji 6,4 % od BOD, od tega 0,6 % za opemljanje stavbnih zemljišč. V sodelovanju s skladom za stavbna zemljišča bo samoupravna sta- novanjska skupnost zgrdila naslednja stanovanja: — družbena najemna 180 stanovanj v izmeri 10.080 — solidarnostna 140 stanovanj v izmeri 7.840 — etažna-zasebna 50 stanovanj v izmeri 2.800 — nadomestna 35 stanovanj v izmeri 1.760 Skupaj družbena 405 stanovanj v izmeri 22.680 in prenovljena 48 stanovanj v izmeri 3.100 V sklopu individualne stanovanjske izgradnje bo zgrajeno 524 stano- vanjskih enot v izmeri 41920 m', od tega v zadružni gradnji 40 enot v iz- meri 3.600 m'. Družbeno gradnjo stanovanj bomo realizirali na naslednjih lokaci- jah: Rabeljčja vas-zahod (365 stanovanj), Kidričevo (20 stanovanj) in Majšperk (20 stanovanj). Zadružno gradnjo bomo izvajali v Rabelčji va- si-zahod; prenovo stanovanj pa pretežno v starem mestnem jedru Ptuja in v Kidričevem. Pretežni del individualnih hiš bomo gradili v zazidalnih načrtih Budina —Brstje, Krčevina pri Ptuju, Rabelčja vas-zahod, Mari- borska cesta, Njiverce —Kidričevo, Selška cesta in Majšperk —Breg, Vi- čava—zahod ter v ostalih centralnih naseljih. Na območju Haloz in Slovenskih goric bomo pospeševali stanovanj- sko gradnjo, za kar bomo namenili 15 % vseh sredstev za vzajemnost. 3.2.2. Komunalna dejavnost _____ j 3.2.2.L Vodovod Z izgradnjo vodovodnega omrežja bomo nadaljevali predvsem na vododeficitarnih območjih Haloz in Slovenskih goric, kjer bodo v delo vključene tudi mladinske delovne brigade. Zgradili bomo 30.522 m primarnega vodovoda in 14 610 m sekun- darnega vodovoda, 4 prečrpalnice (Zakl, Majski vrh, Vodol, Dragovič), 2 raztežilnika (Majski vrh), 3 vodohrame (Ostrovec, Majski vrh, Kicar) in usposobili 33 vodnjakov (krajevne skupnosti mesta Ptuj). Za realizacijo programa bomo oblikovali sredstva po stopnji 0,33 od dohodka. 3.2.2.2. Kanalizacija Skrbeli bomo za odvajanje odpadnih voda in čiščenje teh zaradi ohranitve kvalitete vodnih virov, preprečevanje onesnaževanja površin- skih vodotokov in zagotovitve sanitarno-higienske varnosti prostora. Zgradili bomo 9.230 m kanalizacije in dogadili ter usposobili komu- nalno čistilno napravo v Ptuju. Kanalizacijo bomo gradili na naslednjih trasah: kanal »D« Tumišče-čislilna naprava Ptuj, Na Obrežju (KS Ivan Spolenak), v KS Heroja Lacka Rogoznica, v KS Bratje Reš, v KS Turni- šče. 3.2.2.3 Komunalni objekti in naprave skupne rabe Skladno z obstoječo prostorsko, stanovanjsko in infrastrukturno problematiko ter težnjo po usklajenem družbenoekonomskem in prostor- skem razvoju občine bomo pri opravljanju te dejavnosti težili predvsem h kakovostnemu vzdrževanju in obnavljanju komunalnih objektov in na- prav, da bi zagotovili delovnim ljudem in občanom optimalne pogoje za delo in življenje ter pospešili rekonstrukcije in novogradnje komunalnih objektov in naprav skupne rabe na naslednjih objektih in napravah: — rekonstrukcija in gradnja nekaterih frekventnejših mestnih ulic in križišč (križišče Potrčeva—Volkmerjeva, Rogozniška cesta—nadhod čez železniško progo med Osojnikovo in Rogozniško cesto, ureditev pločni- kov in parkirišč); — parkovna ureditev novega pokopališča v Rogoznici in pričetek ureditve spominskega parka na starem Ptujskem pokopališču; — ureditev centralnega odlagališča komunalnih odpadkov v Brstju in pričetek ureditve nove lokacije v Janežovcih. 3.2.2.4. Upravljanje in razpolaganje s stavbnimi zemljišči Politika pridobivanja, urejanja in oddajanja stavbnih zemljišč se bo izvajala v skladu za stavbna zemljišča za naslednje namene: — družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo, — individualno gradnjo, — kioske, — industrijsko in obrtno gradnjo. V skladu s potrebami samoupravne stanovanjske skupnosti bomo iz- vajali komunalno urejanje na naslednjih lokacijah: Rabelčja vas- -zahod, Kidričevo in Majšperk. V zazidalnem načrtu Rabelčja vas—zahod bomo pripravili in opremili zemljišča v karejih B, C, F, v Majšperku za potrebe blokovne gradnje in v Kidričevem za potrebe blokovne gradnje in dogra- ditve toplovodnega omrežja. Komunalno urejanje nezazidanih stavbnih zemljišč za individualno gradnjo bomo izvajali v naslednjih zazidalnih načrtih: Budina—Brstje, Njiverce —Kidričevo, Majšperk —Breg, Krčevina pri Ptuju in Rabelčja vas—zahod, skupaj za 188 stavbnih parcel oz. 111.336 m'. Za potrebe kioskov bomo opremljali naslednje lokacije: Mestni park. Ljudski vrt. Rok (vrtec), Tumišče (zadružni dom), Rogoznica (No- vo pokopališče) in Kidričevo (trgovina). Komunalno urejanje stavbnih zemljišč v obrtni in industrijski coni bo zajelo: dokončanje ceste »J«, izgradnjo industrijskih cest »A« in »C« in komunalno ureditev obrtne cone v Ptuju ob Rogozniški cesti. 3.2.2.5. Ceste Na teritoriju občine bomo redno vzdrževali in varovali lokalne ceste v dolžini 428 km in regionalne ceste v dolžini 125 km. Ojačitve bomo iz- vajali na že moderniziranih lokalnih cestah s položitvijo asfalt betona na 50 km. Modernizirali bomo 44 km lokalnih cest s cilji, da bo modernizi- ranih tako 273 km ali 64 %. Popravili bomo mostove v Tibolcih, Destrni- ku in Skorišnjaku. Nadaljevali bomo z graditvijo obvozne ceste v Ptuju. Ojačitve na že moderniziranih voziščih magistralnih cest bomo izva- jali na cestah Maribor—Hajdina (1,3 km), Jurovci —Macelj (7 km), Haj- dina—Jurovci (6 km), Spuhlja —Ormož (5,4 km). Modernizirali bomo re- gionalne ceste z makadamskim voziščem v dolžini 20,5 km iz sredstev amortizacije cest. Za realizacijo navedenega programa, ki je nujen za družbeno repro- dukcijo v občini bomo oblikovali sredstva iz dohodka OZD po stopnji 0,75 % od BOD. 3.2.2.6. Energetska oskrba Skrbeli bomo za racionalno rabo energije, kakor tudi podpirali raz- voj komunalne energetike. Usklajevali bomo programe razvoja primarne energetske infrastrukture. Elektro Maribor, TOZD Elektro Ptuj bo zagotovila gradnjo oz. ob- novo nujnih elektrodistribucijskih objektov in naprav na območju obči- ne. Zgradili bomo v dolžini 26,5 km daljnovodov ali kablovodov (20 kV in 35 kV) in 61 trafopostaj. Na področju komunalne energetike bomo obnovili toplovodno omrežje (kinete) in kotlarno na Ziherlovi ploščadi in kotlarno v Lackovi ulici. Dokončali bomo II. in III. fazo plinifikacije v Ptuju. Pripravili bo- mo dokumentacijo za skupno kotlovnico za potrebe naselij Ptuja. STRAN /58 URADNI VESTNIK OBCIN ORMOŽ IN PTUJ' ST. 25 3.2.2.7. Vodno gospodarstvo Območna vodna skupnost Drava bo usklajevala naloge na območju občine, ki so naložene vodnemu gospodarstvu. Območna vodna skupnost »Drava« bo regulirala reko Dravinjo v dolžini 12 km, kar pomeni na celotnem območju občine. Za potrebe me- lioracij (zeleni pas) bodo še izvedene regulacije naslednjih vodotokov v občini: Studenčnica 5 km. Trnovski —Biški potok 5 km, Zamušanski po- tok 3 km in akumulacija pri Medvedcah na potoku Devina in na razbre- menilniku Potoka Polskave. Območna vodna skupnost Drava bo sofinancirala gradnjo vodovo- dov na vododeficitarnih območjih Slovenskih goric in Haloz, izdelavo strokovnih podlag za zaščito podtalnice Dravskega in ftujskega polja in gradnjo čistilnih naprav. 3.2.2.8. PTT oskrba Območna SIS za PTT promet Maribor bo skladno izvajala naloge na teritoriju občine za uresničitev naslednjih ciljev: — s povečanjem obsega in izboljšanjem kvalitete PTT storitev bo prispevala k hitrejšemu razvoju gospodarstva in družbe na sploh; — pospeševala bo hitrejši razvoj PTT zmogljivosti na manj razvitih območjih Slovenskih goric in Haloz; — gradila PTT zmogljivosti tako, da bodo te zadovoljevale tudi po- trebe SLO in družbene samozaščite. Sirili bomo naslednje kapacitete: — PTT enote (brez zbiralnic) za eno, — sprejemna delovna mesta za osem, — telex naročnike za devet, — zmogljivosti krajevnih telefonskih central za 7.538 priključkov, — število naročnikov za 3.450. Z razširitvijo navedenih kapacitet bomo dosegli 2.999 prebivalcev na eno PTT enoto, 1.815 prebivalcev na eno sprejemno delovno mesto, 5,07 telex naročnikov na 10.000 prebivalcev in 11,16 telefonskih naročnikov na 100 prebivalcev. 3.2.2.9. Finančno tehnične in poslovne storitve Kreditna banka Maribor, poslovna enota Ptuj bo s svojo poslovno politiko pomagala uresničevati zastavljene planske cilje združenega dela in drugih dejavnosti občine. Z razširitvijo poslovne mreže na nova naselja in z modernizacijo po- slovanja na obstoječih lokacijah, bo posodobila in približala bančne sto- ritve občanom. 3.3. Razvoj in prestrukturiranje družbenih dejavnosti Razvoj družbenih dejavnosti bo usmerjen na tista področja, ki bodo vplivala na dvig produktivnosti dela ter omogočala povečanje, sprostitev in večjo uporabo inovativnega in ustvarjalnega potenciala in izenačitev pogojev vstopa v življenje in delo predvsem mladi generaciji. Glede na dosežen razvoj bodo povprečne stopnje rasti brez investicij po posameznih samoupravnih interesnih skupnostih naslednje: poprečne stopnje rasti v 1986-1990 Izobraževalna skupnost 3,6 Raziskovalna skupnost 17,6 Kulturna skupnost 5,9 Zdravstvena skupnost 2,8 Skupnost otroškega varstva 3,3 Skupnost socialnega skrbstva 2,3 Skupnost za zaposlovanje 4,6 Telesno kulturna skupnost 14,1 SKUPAJ 3,5 Izvajalskim organizacijam združenega dela na področju družbenih dejavnosti bomo zagotovili realno vrednotenje materialnih stroškov in v njihovem okviru sredstva za investicijsko vzdrževanje, obračun z zako- nom predpisane mmimalne amortizacije v višini 100% ter uskladitev osebnih dohodkov z delavci v gospodarstvu. Posebno skrb bomo namenili tistim programom znotraj družbenih dejavnosti, ki bodo omogočili zagotavljanje socialne varnosti družinam in posamezniku. Zato bo potrebno usklajevati denarne prejemke ter spremljati in reševati probleme tistih skupin prebivalstva, ki zaradi razli- čnih razlogov niso sposobni sami skrbeti zase. Šolskim in predšolskim otrokom bomo omogočili letovanje na mor- ju v počitniški koloniji občine Ptuj. Učinkovitejše zadovoljevanje skupnih potreb na posameznih pod- ročjih bo zagotovljeno z uveljavitvijo takšnega sistema solidarnosti in vzajemnosti, ki bo temeljil na enotnih r)9rmativih, standardih in elemen- tih v svobodni menjavi dela ter bo nfidvisen od dohodkovnega položaja občine. Izvajalske organizacije združenega dela na vseh področjih družbe- nih dejavnosti bodo izvajale sprejete stabilizacijske programe, racionali- zirale svoje poslovanje, skrbele za boljšo učinkovitost in kvaliteto dela. Prav tako bodo na podlagi programa investicij, sprejetega s samouprav- nimi sporazumi o temeljih plitnov samoupravnih interesnih skupnosti, sprejele samoupravne sporazume o združevanju sredstev amortizacije kot vira sredstev za financiranje investicij. Na področju investicij bo potrebno ravnati skrajno racionalno in da- ti prednost predvsem investicijam v opremo. Delež sredstev za investicije ne bo smel biti večji, kot je znašal v obdobju 1981 — 1985. 3.3.1. Izobraževanje Na področju osnovnega šolstva bo prednost usmerjena h kvalitetnej- ši realizaciji zagotovljenega programa, ki bo omogočal izenačeno raven osnovnega izobraževanja za vse otroke. Povsod tam, kjer bodo prostorski in kadrovski pogoji omogočali, bomo zagotavljali takšen razvoj osnovne šole, ki bo z vključevanjem večjega števila učencev v interesne dejavnosti, dodatnim poukom ter naravoslovnimi in kulturnimi dnevi prispeval k od- piranju šole navzven in povezovanju z okoljem. Za porebe vseh osnovnih šol bomo do konca leta 1990 zaposlili socialne delavce. V letu 1988 bomo za potrebe otrok in mladine v naši občini ustanovili vzgojno posvetoval- nico, kjer bodo zaposleni potrebni strokovnjaki. Da bi čim smotrneje izkoristili zmogljivosti osnovnih šol, bomo ra- cionalizirali obstoječe šolske okoliše. Na področju investicijskih naložb bo izobraževalna skupnost usme- rila gradnjo v tiste objekte, ki so za funkcioniranje in delo nujno potreb- ni. Sredstva za investicije in obnove bodo zagotovljena iz sredstev zdru- žene amortizacije, sredstev investicijskega vzdrževanja, s samoprispevki krajevnih skupnosti in drugimi možnimi viri v skladu z opredelitvami v samoupravnem sporazumu izobraževalne skupnosti. ^ V cilju približati se 1,3 izmenskemu pouku, bomo poleg investicij po referendumskem programu izvedli naslednje večje investicije: gradnjo prizidka k osnovni šoli Ivan Spolenak (iz sredstev II. občinskega samo- prispevka in krajevnih samoprispevkov), prizidek k osnovni šoli Franc Osojnik (iz sredstev združene amortizacije), prizidek k osnovni šoli Haj- dina (iz združene amortizacije in samoprispevka krajevne skupnosti). Uredili bomo letovišče za mladino in šolo v naravi na morju. Razvijali bomo tesnejšo povezavo med osnovno šolo in usmerjenim izobraževanjem. Na področju usmerjenega izobraževanja bodo izobraže- valni programi upoštevali dolgoročne potrebe združenega dela, ki mora- jo biti opredeljene v razvojnih in kadrovskih projekcijah organizacij združenega dela. Izobraževanje in usmerjanje v nadaljnje izobraževanje sta temeljni nalogi vseh organizacij združenega dela ob sodelovanju vzgojno-izobra- ževalnih organizacij. Za realizacijo tega cilja bodo organizacije združene- ga dela z ustreznim vrednotenjem dela in znanja ter potrebami po dolo- čenih znanjih usmerjale že zaposlene delavce v izobraževanje in zagota- vljale pogoje za študij ob delu in iz dela. Za izboljšanje kvalitete vzgojno izobraževalnega procesa bomo skr- beli z uvajanjem novih vzgojno izobraževalnih programov z novimi obli- kami in metodami dela, sodobno izobraževalno tehnologijo in z dogovor- jeno kadrovsko politiko. V usmerjenem izobraževanju bo potekalo izobraževanje v naslednjih usmeritvah: kovinarska, metalurška, kmetijska, ekonomska, družboslo- vna, elektrotehniška in naravoslovno-matematična. S sredstvi samoprispevka krajevne skupnosti in amortizacije srednje- šolskega centra bomo zagotovili ureditev zunanjih igrišč ter razširili kuhi- njo z jedilnico. Del sredstev za kritje stroškov za ogrevanje v srednješolskem centru bomo zagotavljali preko občinske izobraževalne in občinske telesno-kul- tume skupnosti. 3.3.2. Raziskave Na tem področju bo treba doseči trajno in intenzivnejše povezova- nje raziskovalne dejavnosti z vsemi področji dela in družbenega življenja, tako bodo ustvarjeni pogoji za večje vključevanje delavcev združenega dela v množično raziskovalno dejavnost in možnosti za prestrukturiranje gospodarstva in družbenih dejavnosti. Spodbujali bomo interes vseh sub- jektov po raziskovalnem delu. Občinska raziskovalna skupnost bo v okviru raziskovalnega progra- ma sofinancirala raziskave na področjih: gospodarstva, družbenih dejav- nosti, ekologije ter nafte in plina. Sproti bomo spremljali razvoj razisko- valnega dela in njegov prenos v prakso. Organizacije združenega dela bodo v svoje razvojne programe kot element hitrejšega razvoja, povečanja produktivnosti, ekonomičnejšega poslovanja, povečanja izvoza, izboljšanje pogojev dela in varstva okolja vgradile inovativno dejavnost. Skupaj z občinsko raziskovalno skupnost- jo bodo razvijale vse oblike množične inovativne dejavnosti in to področ- je tudi normativno uredile. Posebno pozornost bomo namenili usposabljanju raziskovalnih ka- drov, večji kvaliteti raziskovalnega dela ter večjim vlaganjem v razisko- valno opremo. V okviru raziskovalne skupnosti bomo sofinancirali tudi raziskave za novo vrtino termalne vode v Ptujskih toplicah. 3.3.3. Kultura Na področju kulture bomo skrbeli in pospeševali razvoj tistih kultur- nih dejavnosti, ki približujejo kulturne dobrine delovnim ljudem, mladini in občanom oziroma omogočajo kulturno aktivnost večjemu številu obča- nov. Postopno se bomo približali normativom in standardom, ki veljajo za kulturne dejavnosti. Na področju knjižničarstva bodo programske naloge usmerjene v pridobivanje in popularizacijo knjige. Zagotovljena bodo tudi sredstva za pripravljalna dela za rešitev prostorske problematike Ljudske in štu- dijske knjižnice. Naravno in kulturno dediščino ter kulturne vrednote bomo ohranjali in izboljševali kot pomembno družbeno bogastvo ter v skladu s progra- mom občinske in republiške kulturne skupnsoti zagotavljali njihovo ob- novo in zaščito (spomeniško varstvene posege na spomenikih širšega po- mena bo sofinancirala republiška kulturna skupnost s 50% udeležbo). Reševanje prostorske problematike kulturnih ustanov (Mestni kino. Pokrajinski muzej. Zgodovinski arhiv) bomo zagotavljali z ustreznejšim ŠT. 25 URADNI VESTNIK 0BC\N ORMOZ \N PTVJJ' deležem sredstev za investicijsko vzdrževanje in vključitvijo v program samoprispevka krajevnih skupnosti. Ljubiteljsko kulturno dejavnost bomo usmerjali v kvalitetnejše delo- vanje kulturnih društev in načrtno širjenje kulturno vzgojne dejavnosti, za kar bomo izboljšali materialne pogoje. | 3.3.4. Zdravstveno varstvo * ■ Na področju zdravstvenega varstva bomo ohranili sedanjo raven i pravic zdravstvenega varstva prebivalstva in izboljšali kvaliteto zdrav- i stvenih storitev. Razvijali bomo vse preventivne oblike zdravstvenega I varstva in vzpodbujali zdravstveno prosvetljenost prebivalstva. j Prioritetno bomo razvijali osnovno zdravstveno službo posebno na j področju splošne medicine, medicine dela in mladinskega zobozdrav- stva. S krepitvijo zdravljenja in nege bolnika na domu bomo vplivali na zmanjšanje potreb po bolnišničnem zdravljenju. V smislu prestrukturiranja zdravstva bomo z delitvijo dela, tako, da bo osnovna zdravstvena služba prevzela večji delež zdravstvenih storitev iz specialističnih ambulant in bolnišnične dejavnosti, specialistične pa bodo prevzele del dela bolnišničnih službi, zmanjšali čakalno dobo v spe- cialističnih ambulantah. Uvajali bomo nove metode in tehnologije v diagnostiki, zdravljenju in rehabilitaciji, kar bo vplivalo na učinkovitost zdravstvenega varstva. Zagotovili Isomo pogoje za hitrejše vzpostavljanje in delovanje enot- nega zdravstveno-informativnega sistema. Več poudarka bomo dali poso- dobitvi, nadomestitvi iztrošene in nabavi najnujnejše opreme. S sredstvi amortizacije, lastnimi sredstvi in sredstvi občinske zdrav- stvene skupnosti bo izvedena adaptacija in posodobitev opreme za potre- be Združene lekarne Ptuj in Zdravstvene postaje v Kidričevem. 3.3.5. Otroško varstvo Na področju predšolske vzgoje bomo povečali število predšolskih otrok vključenih v organizirano vzgojo in varstvo. V ta namen bomo adaptirali pritlične prostore vrtca v Raičevi ulici za 100 otrok, pridobili prostore za otroško varstvo v okviru stanovanjske gradnje in pričeli gra- diti jasli s spremljajočimi prostori na Ziherlovi ploščadi. V krajevni skup- nosti Majšperk bomo zagotovili nadomestne prostore za delovanje vrtca v obstoječem obsegu in povečali kapacitete za en jaslični oddelek. Pred- videne naložbe bomo realizirali s sredstvi samoprispevka krajevnih skup- nosti, s sredstvi amortizacije in investicijskega vzdrževanja vzgojno var- stvene organizacije. Z boljšo organiziranostjo in uvajanjem novih vzgoj- no izobraževalnih programov bomo dosegli večjo kvaliteto dela z otroki. Pri delu z otroki obmo še bolj vključevali starše, vzgojno varstvena orga- nizacija pa se bo še bolj povezovala z drugimi organizacijami in društvi. Za otroke, ki ne bodo zajeti v program male šole v okviru celodnev- nega varstva v vzgojnovarstveno organizacijo, bomo zagotavljali vzgojni program v enakem obsegu kot doslej ter skrbeli za vključevanje razvojno motenih otrok. 3.3.6. Socialno skrbstvo Skupnost socialnega skrbstva bo še naprej zagotavljala pomoč v obliki družbene pomoči oziroma oskrbe v socialnih zavodih tistim posa- meznikom in družinam, ki si ne morejo zagotoviti svoje socialne varnosti z delom in minulim delom. Delo v Centru za socialno delo bo še naprej usmerjeno predvsem v preventivne oblike dela, širitev svetovalnega dela in prostovoljnega dela z občani. Z namenom celovitega reševanja se bo povezoval z drugimi or- ganizacijami in skupnostmi (zaposlovanjem, SPIZ-om, zdravstvom, OZD in krajevnimi skupnostmi). V okviru investicijske dejavnosti na tem področju bomo adaptirali mansardne prostore v prizidku Doma upokojencev v Muretincih in v Do- mu upokojencev v Ptuju, kjer bomo uredili tudi prostore za sušilnico in pralnico. V Domu upokojencev v Muretincih bomo sanirali — obnovili grad in zgradili kotlarno z depojem goriva. Investicije bomo izvajali s sredstvi amortizacije in sredstvi SPIZ-a. Duševno in telesno prizadetim otrokom bomo izboljšali bivalne in delovne pogoje v Zavodu dr. Marjana Borštnarja v Domavi s postopno preselitvijo na novo lokacijo v Dornavi ter jih usposabljali po njihovih zmožnostih za življenje in delo. 3.3.7. Socialno varstvo Delovni ljudje in občani zagotavljajo socialno varnost sebi in svojim družinam predvsem s svojim delom in dogovorjeno solidarnostjo v lastni delovni sredini. Le v primerih, kjer socialne varnosti ne bo možno zago- toviti na ta način, bomo posameznikom in družinam dodeljevali social- novarstvene pomoči v skladu z določili samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic. Na področju socialnega varstva bomo usklajevali socialno varstvene programe, ki so skupnega pomena za vse delavce, druge delovne ljudi in občane ter usklajevali osnove in merila za njihovo uresničevanje. Skrbeli bomo za zmanjševanje in odpravljanje socialnih razlik, ki izvirajo iz ne- enakih možnosti za življenje in delo in s tem zagotavljali ustrezno social- no varnost občanom. Posebno skrb bomo posvetili zagotavljanju enakih razvojnih možnosti otrok in mladine, zaposlovanju mladih po končanem šolanju, zaposlovanju invalidnih oseb in oseb z zmanjšano delovno zmožnostjo ter pomoči starejšim občanom in različnim prostovoljnim oblikam dela. 3.3.8. Zaposlovanje Na področju zaposlovanja bomo zagotavljali hitrejše zaposlovanje mladih. Prioritetno bomo izvajali naloge na področju priprave delavcev za zaposlitev in prekvalifikacijo ter nadaljevali z usposabljanjem in zapo- slovanjem invalidnih oseb. Aktivnosti na področju poklicnega usmerja- nja bomo tesneje povezali z usmerjenim izobraževanjem in združenim delom. OZD bodo ustanovile sklad za odpiranje novih delovnih mest v občini. • V okviru skupnosti za zaposlovanje bomo zbirali del sredstev za sofi- nanciranje pripravništva učencev in študentov, kar bo omogočilo organi- zacijam združenega dela, da bodo sprejele več pripravnikov, kot znaša njihova letna obveza. • 3.3.9. Telesna kultura Na področju telesne kulture bomo krepili množičnost in skrbeli za športno aktivnost vseh ljudi, zlasti pa otrok in mladine. Vsestransko bomo podpirali delo v šolskih športnih društvih, ki bo- do poleg Zveze telesnokultumih organizacij postala eden izmed nosilcev interesne dejavnosti. S tem bo zagotovljeno organizirano in usklajeno uresničevanje prednostnih programov telesnokultume aktivnosti na vseh ravneh; to je v otroškem varstvu, izobraževanju na vseh stopnjah in teles- nokultumih organizacijah. Večjo skrb bomo posvetili zaposlovanju strokovnih delavcev in sprotnemu strokovnemu izpopolnjevanju delavcev v telesni kuUuri. Te- lesnokultuma skupnost bo usmerjala del sredstev za ogrevanje in vzdrže- vanje telovadnice v srednješolskem centru. Iz združenih sredstev amortizacije in sredstev krajevnih skupnosti bomo zagotavljali tekoče vzdrževanje objektov oziroma sanacije obstoje- čih objektov in tako preprečili njihovo propadanje. Obstoječe objekte bo- mo koristili večnamensko. 3.4. Splošna poraba Izvršni svet Skupščine občine Ptuj bo v skladu z družbenimi dogovo- ri in usklajenimi programi usmerjal sredstva po enotnih osnovah in meri- lih za izvajanje nalog in delovanje organov družbenopolitične skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, za izvajanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite, za zagotavljanje občinskih priznaval- nin borcem NOV, za delovanje delegatskega sistema v krajevnih skupno- stih, za dopolnjevanje občinskih blagovnih rezerv ter za izvajanje drugih m nalog v skladu z ustavo in zakoni. H Obseg sredstev v proračunu se bo gibal v okviru resolucijskih usme- ritev ter dogovora o splošni porabi v občinah. Sredstva za delo organov in delovne skupnosti, ki jih le-te pridobiva- jo iz proračuna, bodo temeljila na programih dela posameznega organa. F»rav tako bodo za financiranje družbenopolitičnih organizacij sredstva zagotovljena v skladu z njihovim programom dela. Nabavili bomo potrebno opremo za delovanje upravnih in drugih državnih organov, zagotovili ustrezne pogoje dela, zagotovili vzdrževanje zgradb, zgradili garaže in so^Iovali pri sanaciji in vzdrževanju prostorov Temeljnega sodišča v Mariboru, enote v Ptuju ter prostorskih pogojev Postaje milice Ptuj. 4. DRUGA PODROČJA POMEMBNA ZA SKUPEN RAZVOJ OBCI- NE 4. I. Krajevne skupnosti Razvoj krajevnih skupnosti se bo nadaljeval v skladu z ustavnimi opredelitvami. Posebna pozornost bo posvečena specifičnim razvojnim problemom manj razvitih hribovitih območij. Na podlagi republiških predpisov bosta imeli status manj razvitih geografski območji Haloz in Slovenskih goric oziroma krajevne skupnosti, ki se nahajajo na teh dveh območjih. Te krajevne skupnosti so: Cirkulane, Dolena, Leskovec, Maj- šperk, Podlehnik, Ptujska gora, Stoperce, Zavrč in Žetale (geografsko ob- močje Haloz) ter Destrnik, Juršinci, Polenšak, Trnovska vas in Vitomarci (geografsko območje Slovenskih goric). K hitrejšemu odpravljanju razlik v stopnji razvitosti bo prispevalo nadaljevanje politike pospeševanja hi- trejšega razvoja manj razvitih območij, ki bo temeljila na spodbujanju vlaganj, zlasti na osnovi samoupravnega združevanja dela in sredstev, pri tem pa bodo vlaganja usmerjena v razvojno perspektivne obrate, ki bodo omogočali hitrejše produktivno zaposlovanje prebivalcev, nadalje na po- speševanje sodobnejše kmetijske proizvodnje in gradnji objektov družbe- nega standarda. Krajevne skupnosti bodo uresničevale svoje programe v skladu s programi samoupravnih interesnih skupnosti. Pomemben vir za realizacijo srednjeročnega plana bo krajevni samo- prispevek, ki bo rasel po 3,7 % poprečni letni stopnji in ga bodo uvedle vse krajevne skupnosti v občini. V občini bomo s samoupravnim sporazumom o financiranju krajev- nih skupnosti na območju občine Ptuj v obdobju 1986— 1990 združevali sredstva po stopnji 0,5 % od BOD iz čistega dohodka za financiranje raz- vojnih programov krajevnih skupnosti. Polovica sredstev bo solidarnost- nih in bo namenjena za financiranje razvoja manj razvitih krajevnih skupnosti na območju Haloz in Slovenskih goric. Sredstva se bodo tem krajevnim skupnostim delila na podlagi poseb- nega programa razdelitve solidarnostnih sredstev za obdobje 1986—1990, skladno s sprejetimi kriteriji opredeljenimi v omenjenem sporazumu. Sredstva v višini 30 % se bodo delila po številu prebivalcev za izvedbo programov posamezne krajevne skupnosti, 20 % pa za obnovo starega mestnega jedra. Za financiranje delovne §kupnosti skupnih služb bodo sredstva za- gotovljena v smislu določil samoupravnega sporazuma o financiranju krajevnih skupnosti iz občinskega proračuna, iz sredstev SIS za delova- nje delegatskega sistema in sredstev OZD za razvoj krajevnih skupnosti. STRAN 160 URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ IN PTUj' ST. 25 4.2. Požarna varnost Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom bo zago- tavljala dejavnost požarnega varstva na ravni, ki je bila dosežena ob kon- cu preteklega srednjeročnega obdobja. Zbrana sredstva p% prispevni stopnji 0,20 % od BOD, bodo porablje- na predvsem za; — redno dejavnost skupnosti, — vzdrževanje gasilskega doma v Ptuju in sofinanciranje adaptacij in dograditev gasilskih domov, sofinanciranje vzdrževanja vozil v gasilskih društvih, — ogrevanje garaž s požarno vodo, — sofinanciranje gasilskih vozil, opreme in orodja ter — delovanje servisne službe. 4.3. Družbeni sistem informiranja Na področju družbenega sistema infomiranja bodo ustvarjeni pogorji za postopen prehod na celovit in enoten sistem družbenega informiranja v občini. Zato bomo modernizirali tehnične osnove sistema, uvajali so- dobne oblike in tehnološke rešitve, ki bodo omogočale pravočasno in po- polnejšo zagotovitev planskih, znanstveno-tehničnih, finančnih in drugih informacij, kar bo prispevalo k večji učinkovitosti odločanja organov upravljanja, poslovodnih organov, delegatskih skupščin ter k bolj učin- kovitemu spremljanju izvajanja odločitev. 4.4. Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita V skladu z načelom podružbijanja in nadaljnje krepitve sistema splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite bodo zagotovljeni ma- terialni, kadrovski in drugi pogoji, zlasti za: — nadaljnji razvoj in krepitev družbene samozaščite, kot množične družbene aktivnosti delovnih Ijud^ in občanov, — razvoj in razporeditev proizvodnih, storitvenih, materialnih in drugih zmogljivosti, ki bodo zagotavljale skladnost z nalogami in potre- bami, ki izhajajo iz obrambnih načrtov ter povečevale sposobnost vsake krajevne skupnosti, organizacije združenega dela in občine za samostoj- no in učinkovito delovanje in opravljanje nalog, razvoj manjših proizvodnih in storitvenih obratov na strateško in operativno pomembnih smereh na manj razvitih in hribovitih območjih, zlasti za proizvodnjo proizvodov in opravljanje storitev temeljnega po- mena za pokrivanje potreb v vojni, razvoj, organiziranost in opremljenost teritorialne obrambe, nadaljnje uveljavljanje organizacijskih, kadrovskih in drugih reši- tev dopolnjene zasnove narodne zaščite sprejete v preteklem srednjero- čnem obdobju, razvoj civilne zaščite, s povdarkom na povečanju kvalitete njenih priprav ter številčnosti enot in štabov s ciljem, da bo vključenih med pri- padnike civilne zaščite 17% prebivalcev občine. Zagotovili bomo 80% usposobljenost in 60 — 80% opremljenost s predpisano opremo, nadalje- vali bomo s programom opremljanja s sredstvi za osebno in kolektivno zaščito pred radiološko biološko kemičnimi sredstvi ter z gradnjo zaklo- nišč, organizacijo in dograjevanje upravnih zvez ter sistema za opazo- vanje in obveščanje, oblikovanje rezerv najnujnejših življenjskih in prehrambenih arti- klov za občinske blagovne rezerve in razširitev na najnujnejše rezerve v zdravstvu (zdravila) in kmetijstvu (semena, zaščitna sredstva, veterinar- ska zdravila) ter zaloge goriva, — racionalnejše in kvalitetnejše oblike obrambno-zaščitnega uspo- sabljanja, — za trajno dograjevanje in izpopolnjevanje konkretnosti, realnosti in zanesljivosti obrambnih in varnostnih priprav. Sredstva bomo zagotavljali iz dohodka organizacij združenega dela in drugih asociacij, na podlagi samoupravnega združevanja za uresniče- vanje nalog skupnega pomena na območju občine (40—45 %), iz prora- čuna (40 -45 %) ter iz dohodka organizacij združenega dela za lastne obrambne priprave. Sredstva za realizacijo programa bomo združevali s samoupravnimi sporazumi po stopnji 0,22 "o od BOD. Skupna sredstva za obrambne priprave bodo dosegla najmanj 0,4 % in praviloma ne več kot 0,5 % od narodnega dohodka ustvarjenega v ob- čini v tem. obdobju. 5. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA Na področju urejanja prostora in varstva okolja bomo nadaljevali v preteklosti pričete aktivnosti za odpravo komunalnih, prometnih in osta- lih problemov v prostoru. Na osnovi določil prostorskih sestavin dolgo- ročnega plana in urbanistične zasnove mesta Ptuj bomo sprejeli potrebne prostorske izvedbene akte kot osnovo za operativno uresničevanje dolo- čil nove prostorske zakonodaje pri nadaljnjih posegih v prostor. Za učinkovitejše uresničevanje usmeritev, ki bodo dogovorjene v prostorskih izvedbenih aktih, bomo postopoma uveljavljali ukrepe na po- sameznih spremljajočih področjih, ki imajo neposreden ali posreden odraz v urejenosti okolja. To so zlasti ukrepi na področju odprave mo- tenj v okolju substandardnih stanovanj, zlasti pa na področju zemljiške politike. S slednjimi naj bi preprečili tiste razloge neskladnega prostor- skega razvoja, ki izvirajo iz neusmerjenega prometa z zemljišči. Okolje bomo varovali pred škodljivimi snovmi, vzpodbujali razvoj surovinsko in energetsko varčnih in čistih tehnologij, načrtovali sanacijo tistih obstoječih tehnologij, ki povzročajo prekomerno onesnaževanje okolia. Pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov bomo objektivno upošteva- li vse interese, ki so prisotni v prostoru, skladno z njihovim družbenim pomenom, še zlasti pa uveljavljaiiju širših družbenih interesov glede smo- trne rabe zemljišč. V prostorskih izvedbenih aktih bomo strokovno obde- lali neposredne cilje, ki izhajajo iz usmeritev dolgoročnega plana in iz konkretne problematike krajevnih skupnosti. 5.1. Naloge v zvezi z urejanjem prostora in varstvom okolja bomo izvajali v skladu z obveznimi izhodišči Družbenega plana SR Slovenije za obdob- je 1986—1990, Dolgoročnega plana občine Ptuj za obdobje 1986—2000 in v skladu s planskimi dokumenti sosednjih občin. 5.1.1. Območje krajevne skupnosti TRNOVSKA VAS bo enotno prostorsko obdelano kot planska celota P 1, ki jo sestavljajo naslednja ureditvena ob- nnočja: Pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov bomo upoštevali naslednje usmeritve glede varovanja skupnih in splošnih interesov: a) Prometna infrastruktura: — modernizacija lokalne ceste Crmlja—Selce v dolžini 1 km (1988) — dokončanje modernizacije regionalne ceste Ptuj —Lenart v dolži- ni 3,2 km (1986) b) Zgradili bomo naslednje komunalne naprave: — primarni vodovod 0 225 Biš —Gočova v dolžini 958 m (1986) — primarni vodovod 0 140 Trnovska vas—Vitomarci v dolžini 3.600 (1990) — sekundarni vodovod 0 110 v krajevni skupnosti Trnovska vas v dolžini 400 m (1986) — prizidek PTT zgradbe (1986) in — krajevno telefonsko omrežje (1988, 1990) c) Zgradili bomo naslednje elektroenergetske naprave: — daljnovod 20 k V Dornava-Biš v dolžini 12 km (1990) — TP Ločič II - 100 KVA (1986) — TP Bišečki vrh II 100 KVA (1989) d) Agrotehnične operacije (melioracije, komasacije in namakanje) bomo izvajali na območju Pesniške doline in Trnovskega potoka (1988) e) Regulacijsko ureditev potoka bomo izvajali na naslednjih odse- kih: — potok Črnivec v dolžini 2 km — Trnovski potok v dolžini 3 km. 5.1.2. Območje krajevne skupnosti VITOMARCI bo enotno prostorsko ob- delano kot planska celota P 2, ki jo sestavljajo naslednja ureditvena območ- ja: Pri izdelavi prostorskih ureditvenih aktov bomo upoštevali nasled- nje usmeritve glede varovanja skupnih in splošnih interesov: a) Prometna infrastruktura: — modernizacija lokalnih cest na odsekih: Vitomarci-Gabrnik 0,5 km (1989) Hvaletinci-Gibina 0,5 km (1986) Novinci-Slavšina 1,0 km (1987) Drbetinci-Cerkvenjak 1,0 km (1987) b) Zgradili bomo naslednje komunalne naprave: — primarni vodovod Trnovska vas —Vitomarci 0 140 na dolžini 3.600 m (1990) c) Agrotehnične operacije (melioracije, komasacije) bomo izvajali v Gibini in Novincih (1988). 5.1.3. Območje krajevne skupnosti DESTRNIK bo enotno prostorsko obde- lano kot planska celota P 3, ki jo sestavljajo naslednja ureditvena območja: 'PUP — Prostorsko ureditveni pogoji ŠT. 25 URADNI VESTNIK OBCIN ORMOŽ, IN PT\Jj' STR^•N \t>\ Pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov bomo upoštevali naslednje usmeritve glede varovanja skupnih in splošnih interesov: a) Prometna infrastruktura: — modernizacija odseka lokalne ceste Janežovci—Jiršovci na dolži- ni 3 km (1986, 1988) b) Zgradili bomo naslednje elektroenergetske naprave: — TP Gomilce 100 KVA (1987) — TP Janežovci II 100 KVA (1988) c) Za potrebe gradbene industrije bomo izkoriščali glino v Janežov- cih d) Pričetek ureditve centralne deponije v Janežovcih e) Agrotehnične operacije (melioracije, komasacije, namakanje) bo- mo izvajali v Pesniški dolini na območju Desenc (1988) f) Načrtovali bomo: — PTT kontejner (1986) — krajevno telefonsko omrežje (1990) g) Zgradili bomo vodohram Ostrovec s kapaciteto 100 m^ (1986). 5.1.4. Območje Krajevne skupnosti JURŠINCI bo enotno prostorsko obde- lano kot planska celota P 4, ki jo sestavljajo naslednja ureditvena območja Pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov bomo upoštevali naslednje usmeritve glede varovanja skupnih in splošnih interesov: a) Opredelili in zavarovali bomo lokacije za naslednje deficitarne objekte in naprave s področja spremljajočih dejavnosti: družbene dejavnosti: — zgradili bomo prizidek osnovne šole v Juršincih (1989) b) Prometna infrastruktura: — Gabernik—Grlinci v dolžini 2 km (1988) — Mostje—Hlaponci v dolžini 1 km (1986) in regionalne ceste Juršinci—Žihlava v dolžini 5,5 km (1988) c) Zgradili bomo naslednje elektroenergetske naprave: — TP Juršinci I center 100 KVA (1986) — TP Gabernik II 100 KVA (1987) d) Zgradili bomo sekundarni vodovod 0 110 Dragovič—Gradiščak v dolžini 1.445 m (1988) prečrpalnico Dragovič (1988). e) Zgradili bomo krajevno telefonsko omrežje (1989). 5.1.5. Območje krajevne skupnosti POLENŠAK bo enotno prostorsko ob- delano kot planska celota P 5, ki jo sestavljajo naslednja ureditvena območ- ja: Pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov bomo upoštevali naslednje usmeritve glede varovanja skupnih in splošnih interesov: a) Prometna infrastruktura: — odsek lokalne ceste Polenšak—Rotman v dolžini 1 km (1988) — lokalna cesta Polenšak—Lasigovci v dolžini 1 km (1989) b) Zgradili bomo naslednje komunalne naprave: — primarni vodovod 0 140 Vodol —Polenšak v dolžini 3.880 m (1988) — sekundarni vod 0 110 Polenšak v dolžini 640 m (1988) — prečrpališče Vodol (1989) — krajevno telefonsko omrežje (1990) c) Zgradili bomo naslednje elektroenergetske naprave: — TP Polenšak III - Center (1987) — TP Lasigovci (1988) — TP Prerad II (1990) d) Agrotehnične operacije (melioracije, komasacije) bomo izvajali na naslednjih območjih: — Z od naselja Slomi (1986) — Z od naselja Brezovci (1986) — ob pritoku Sejanskega potoka (1986). 5.1.6. Območje krajevne skupnosti GRAJENA bo enotno prostorsko obde- lano kot planska celota P 6, ki jo sestavljajo naslednja ureditvena območja: Pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov bomo upoštevali naslednje usmeritve glede varovanja skupnih in splošnih interesov: a) Opredelili in zavarovali bomo lokacije za deficitarne objekte špor- ta in rekreacije: — izgradnja nogometnega igrišča b) Zgradili bomo naslednje elektroenergetske naprave: — TP Krčevina/Vurberg VI - Vršič 100 KVA (1987) - TP Grajena III - Prelesnik 100 KVA (1989) - TP Krčevina/Vurberg IV 100 KVA (1990) c) Zgradili bomo primerni vodovod Rabelčja vas-Placarski vrh v dolžini 2.587 m 0 160 (1989) d) Modernizirali bomo regionalno cesto Grajena —Vurberg v dolžini 2,7 km (1986) e) Gramoznica v Krčevini pri Vurbergu. 5.1.7.Območje krajevne skupnosti Heroja Lacka ROGOZNICA bo enotno prostorsko obdelano kot planska celota P 7, ki jo sestavljajo naslednja ure- ditvena območja: Pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov bomo upoštevali naslednje usmeritve glede varovanja skupnih in splošnih interesov: a) Opredelili in zavarovali bomo lokacije za naslednje deficitarne objekte in naprave s področja spremljajočih dejavnosti: — storitvene dejavnosti: — izgradnja trgovskega lokala v Podvincih (1986) b) Prometna infrastruktura: — z modernizacijo odseka ceste Kicar—Draga v dolžini 1,5 km (1989) c) Zgradili bomo naslednje komunalne naprave: — sekundarno vodovodno omrežje Veliki Vrh — Ribnik in Gemi- ce-Žabjak 0 90 v skupni dolžini 2.200 m (1988) — parkovna ureditev pokopališča — vodohram Kicar s kapaciteto 200 m' (1988) — primarna in sekundama kanalizacija v dolžini 1.466 m (1987 d) Zgradili bomo naslednje elektroenergetske naprave: — TP Nova vas V/Pt - Cebek z močjo 100 KVA (1987) TP Rogoznica 100 KVA (1988) e) Za potrebe grdbene industrije bomo izkoriščali glino iz glinokopa Žabjak f) Agrotehnične operacije (melioracije, komasacije, namakanje) bo- mo izvajali v Pesniški dolini (1989): — med Podvinci in ribnikom — vzhodno od Podvinc do Pacinj — severno od Sp. Velovleka — južno od Sp. Velovleka (do regulirane Pesnice). 5.1.8. Območje krajevne skupnosti DORNAVA bo enotno prostorsko obde- lano kot planska celota P 8, ki jo sestavljajo naslednja ureditvena območja: Pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov bomo upoštevali naslednje usmeritve glede varovanja skupnih in splošnih interesov: ' UN — Ureditveni načrt ' ZN — Zazidalni načrt STRAN 162 URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ IN PTUJ ŠT. 25 a) družbene dejavnosti: — novogradnja doma za duševno prizadete otroke (1986) b) Prometna infrastruktura: — modernizacija lokalne ceste Dornava — Borovci v dolžini 1 km (1989) c) Zgradili bomo naslednje elektroenergetske naprave: — daljnovod Dornava—Biš 20 kV v dolžini 12 km (1990) d) Agrotehnične operacije (melioracije, komasacije, namakanje) bo- mo izvajali na območju med Dornavo in Pesnico (1989). e) Telefonska oprema (1989). 5.1.9. Območje krajevne skupnosti GORIŠNICA bo enotno prostorsko ob- delano kot planska celota P 9, ki jo sestavljajo naslednja ureditvena območ- ja: Pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov bomo upoštevali naslednje usmeritve glede varovanja skupnih in splošnih interesov: a) Opredelili in zavarovali bomo lokacije za naslednje deficitarne objekte in naprave: — obnova gradu — doma upokojencev v Muretincih — adaptacija mansardnih prostorov v prizidku doma upokojencev v Muretincih b) Prometna infrastruktura: — modernizacija odseka ceste Muretinci —Moškanjci v dolžini 1 km (1989) in Muretinci-Bori v dolžini 1 km (1987) — rekonstrukcija magistralne ceste Spuhlja—Gorišnica na dolžini 5 km (1988) C) Zgradili bomo naslednje komunalne naprave: — primarni vodovod 0 160 Moškanci-Formin v dolžini 4.539 m (1990) — sekundami vod - 0 110 v KS Gorišnica v dolžini 1.260 m (1990) — krajevno telefonsko omrežje (1987, 1990) d) Zgradili bomo naslednje elektroenergetske naprave: — daljnovod Moškanjci I - 20 (35) kV na dolžini 0,4 km (1986) — daljnovod Gorišnica — Mala vas — 20 kV na dolžini 1 km (1987) — daljnovod Markovci-Mala vas — 20 kV na dolžini 5 km (1988) — nova TP Moškanjci III 100 KVA (1987) — nova TP Moškanjci IV 100 KVA (1988) — nova TP Gorišnica II 100 KVA (1989) e) Agrotehnične operacije (melioracije in komasacije, namakanje) bomo v skladu z opredelitvami v dolgoročnem planu izvedli: — južno od železniške proge Ptuj —Čakovec — do Pesnice (1986) — južno od Formina in severno od kanala (1986) — Placerovski travniki (1986) — Gajevski travniki (1986) — Gornji, spodnji travniki (1986) O Za potrebe gradbene operative bomo izkoriščali gramoz: — v strugi ob boriskem mostu (levi breg) — v strugi ob Dravi (levi breg) — Placerovci. 5.1.10. Območje krajevne skupnosti HAJDINA bo enotno prostorsko obde- lano kot planska celota P 10, ki jo sestavljajo naslednja ureditvena območja Pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov bomo upoštevali naslednje usmeritve glede varovanja skupnih in splošnih interesov: a) Rekonstrukcija farme prašičev (1986) b) Prometna infrastruktura: — rekonstrukcija magistralne ceste Hajdina—Zlatoličje (1986) c) Zgradili bomo naslednje komunalne naprave: —- sekundarno vodovodno omrežje 0 IIO v Dražencih, Selah, Zg. Hajdini, Gerečji vasi (1988) — primarni vodovod Apače—Kidričevo—Skorba 0 200 v dolžini 3.500 m (1987) — zgradili bomo nove vodnjake na črpališču Skorba (1986) — zavarovalna dela na črpališču Skorba (1989) — adaptacija PTT zgradbe (1987) in — telefonsko omrežje (1988, 1990) d) Zgradili bomo naslednje elektroenergetske objekte in naprave: — TP Sp. Hajdina—Jošt (1987) — TP Draženci VI (1988) — TP Zg. Hajdina Ill-Zelenik (1990) e) Zgradili bomo prizidek OŠ Hajdina (1988) O Zgradili bomo novo samopostrežno trgovino (1988) g) Melioracije v Hajdošah (1987) h) Izgradnja nove klavniško predelovalne industrije TIMA TMI Ko- šaki Maribor v Slovenji vasi in Kemičpe industrije tovarne Zlatorog Ma- ribor. 5.1.11. Območje krajevnih skupnosti Boris Ziherl, Bratje Reš, Budina— Brstje (del), Dušan Kveder. Franc Osojnik, Ivan Spolenak (del), Jože Potrč, Olga Meglic (del). Tone Žnidarič, Tumišče (del) in Rogoznica — heroja Lacka (del) oz. območje urbanistične zasnove, kakor jo določa dolgoročni plan občine Ptuj 1986—2000, bo enotno prostorsko obdelano kot planska celota Pil — PTUJ, ki jo sestavljajo naslednja ureditvena območja: ŠT. 25 URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ IN PTUJ STRAN 163 Pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov bomo upoštevali naslednje usmeritve glede varovanja skupnih in splošnih interesov: 1. Na področju terciarnih in kvartarnih dejavnosti bomo zagotovili in zavarovali lokacije za naslednje deficitarne objekte in naprave: a) Storitvene dejavnosti: — zgradili bomo večji prodajni center v Rabelčji vasi (1990) — razširili in modernizirali bomo obstoječe trgovine — rekonstruirali in razširili bomo pekarno (1986) — zgradili bomo trgovino v krajevni skupnosti Ivan Spolenak (1990) b) Družbene dejavnosti: — zgradili bomo vrtec v Rabelčji vasi (1990) — adaptirali bomo vrtec v Raičevi ulici — zgradili zunanja igrišča v ureditvenem območju P 11 —R3 in v športno rekreacijskem centru Toplice — sanirali bomo vrsto objektov v starem mestnem jedru: gledališče, kinodvorana, pokrajinski muzej, narodni dom, minoritski in dominikan- ski samostan in uredili prostore za Radio-Tednik Ptuj — na področju zdravstva bomo izvedli naslednje investicije: poso- dobitev ginekoliško-porodnega oddelka, posodobitev dispanzerjev, re- konstrukcijo energetskega objekta in zdraviliški objekt v Ptujskih topli- cah (1986-1990) 2. Na področju komunalnih dejavnosti bomo odpravljali pomanj- kljivosti in probleme komunalne opreme: a) Upoštevali bomo usmeritve iz dolgoročnega plana: — na območjih, kjer kanalizacije še ni (Krčevina, Ob Grajeni, Ro- goznica, KS Turnišče in KS Ivan Spolenak) bomo zgradili primarno ka- nalizacijsko omrežje — na območjih, ki so deficitarna z vodovodom, bomo zgradili nove primarne vode — obnovili bomo toplovodno omrežje in kotlovnico za Ziherlovi ploščadi in kotlovnico v Lackovi ulici — dokončali bomo plinifikacijo v Rabelčji vasi — zahod b) Opredelili bomo merila in pogoje za: — izgradnjo sekundarnega omrežja kanalizacije in vodovoda v ob- močjih, kjer ga še ni — obnovili bomo 33 vodnjakov (1986, 1987, 1989) c) Začeli bomo z izgradnjo 2 etape čistilne naprave d) Adaptirali bomo PTT zgradbo (1986) in gradili telefonsko omre- žje (1986, 1989) ter kabelsko anteno (1988) e) Zgradili bomo TP na Obrežju (1987) 3. Turistično gostinska dejavnost: — adaptirali bomo hotel »Petovia« — zgradili bomo hotel in bungalove v Ptujskih toplicah za 270 ležišč ter avtokamp — zgradili bomo novo vrtino termalne vode — ob akumulacijskem jezeru bo gostinsko turistična dejavnost. 4. Prometna infrastruktura: — zgradili bomo nadhod čez železniško progo — rekonstruirali bomo Rogozniško cesto — rekonstruirali bomo križišče Volkmerjeve—Potrčeva—Ciril Me- todov drevored — zgradili bomo pločnik z brvjo čez Grajeno od avtobusne postaje do Trstenjakove ulice — rekonstruirali bomo železniško postajo — uredili bomo parkirne prostore ob avtobusni postaji in pod gra- dom ter uredili promet skozi staro mestno jedro — zgradili i5omo pločnike ob magistralni in regionalnih cestah (Ob Mariborski cesti, Slovenjegoriški cesti, ob Cesti 8. avgusta, ob Cesti Olge Meglic, Rogaška cesta, Maistrova ulica. Na tratah) — zgradili bomo 2. in 3. fazo mestne obvozne ceste. 5. Na področju stanovanjske gradnje bomo nadaljevali z blokovno gradnjo na stanovanjskem kompleksu Rabelčja vas ter usmerili organizi- rano individualno gradnjo na območju Krčevine pri Ptuju, Rabelčje vasi, Vičave, Mariborske ceste. Selške ceste in Budine. 5.1.12. Ol*nočje krajevne skupnosti SPUHLJA in BUDINA BRSTJE (del) bo enotno prostorsko obdelano kot planska celota P 12, ki jo sestavljajo na- slednja ureditvena območja: Pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov bomo upoštevali naslednje usmeritve glede varovanja skupnih in splošnih interesov: a) Prometna infrastruktura: — modernizacija magistralne ceste Spuhlja—Ormož vključno z me- stno obvoznico b) Zgradili bomo osrednjo deponijo komunalnih odpadkov v Brstju (1986) c) Stanovanjsko individualno gradnjo bomo usmerjali v ZN Budi- na—Brstje, kjer bomo zgradili potrebno infrastrukturo d) Izboljšali bomo odtočne razmere zalednih voda v krajevni skup- nosti Budina—Brstje in Spuhlja. 5.1.13. Območje krajevne skupnosti MARKOVCI bo enotno prostorsko ob- delano kot planska celota P 13, ki jo sestavljajo naslednja ureditvena ob- močja : Pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov bomo upoštevali naslednje usmeritve glede varovanja skupnih in splošnih interesov: a) Opredelili in zavarovali bomo lokacije za naslednje deficitarne objekte in naprave s področja spremljajočih dejavnosti: storitvene dejavnosti — razširitev samopostrežne trgovine (1986) b) Prometna infrastruktura: — rekonstrukcija magistralne ceste Spuhlja —Ormož (1988) c) Zgradili bomo naslednje elektroenergetske naprave in objekte: — daljnovod farma Stojnci —Dolane v dolžini 4 km (1986) — daljnovod Markovci —Mala vas v dolžini 5 km (1988) — TP Nova vas III/Markovci 100 KVA (1989) — TP Bukovci IV 100 KVA (1989) d) Agrotehnične operacije (melioracije, komasacije) bomo izvajali na območju Ptujskega polja — južno od Bukovcev in Stojncev (1990) e) Zavarovali bomo vodooskrbno območje Okršič O Adaptirali bomo PTT zgradbe (1986) in telefonsko omrežje (1987, 1990) g) Izboljšali bomo odtočne razmere zalednih voda v naseljih Zabov- ci in Markovci. 5.1.14. Območje krajevne skupnosti CIRKOVCE bo enotno prostorsko ob- delano kot planska celota P 14, ki jo sestavljajo naslednja ureditvena ob- močja Pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov bomo upoštevali naslednje usmeritve glede varovanja skupnih in splošnih interesov: a) Opredelili in zavarovali bomo lokacijo za naslednje deficitarne objekte in naprave s področja spremljajočih dejavnosti: Storitvene dejavnosti: — izgradnja nove samopostrežne trgovine v Šikolah (1989) — zgraditev PTT zgradbe (1989) in krajevnega telefonskega omrežja (1989) b) Agrotehnične operacije (namakanje) bomo izvajali severno od ce- ste Šikole-Hajdina (Prelogi) (1987) — melioracije in komasacije J od Framskega potoka od Sp. Jablan do Mihove (1986j — melioracije in komasacije ob Kragonji c) Zavarovali bomo vodooskrbno območje Šikole (1986) d) Gramoznica v Starošincih. 5.1.15. Območje krajevne skupnosti LOVRENC NA DRAVSKEM PO- LJU bo enotno prostorsko obdelano kot planska celota P 15, ki jo sesta- vljajo naslednja ureditvena območja: STRAN 164 URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ IN PTUJ ŠT. 25 Pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov bomo upoštevali naslednje usmeritve glede varovanja skupnih in splošnih interesov: a) Zgradili bomo naslednje elektroenergetska; naprave: - daljnovod Apače I —Župečja vas 20 kV na dolžini 3 km (1986) - TP Župečja vas (1986) - TP Zg. Pleterje (1987) - TP Lovrenc IV (1988) b) Za potrebe gradbene industrije bomo izkoriščali mineralne suro- vine kamnitih agregatov iz gramoznice pri Kungoti c) Zgradili bomo krajevno telefonsko omrežje (1989—1990). 5.1.16. Območje krajevne skupnosti KIDRIČEVO bo enotno prostorsko obdelano kot planska celota P 16, ki jo sestavljajo naslednja ureditvena ob- močja Pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov bomo upoštevali naslednje usmeritve glede varovanja skupnih in splošnih interesov: a) družbene dejavnosti: — adaptacija zdravstvene postaje v Kidričevem b) gospodarstvo (industrija) nov objekt — Elektroliza C ' — rekonstrukcija Elektrolize B — nov obrat za oblikovanje, žaganje in sestavljanje anod ter poso- dobitev in povečanje livnih zmogljivosti — izgradnja farmskih objektov Perutnine Ptuj — izgradnja nove proizvodne hale MIP — TOZD Zaščita (1987) — izgradnja čevljarskih delavnic (1986) — izgradnja poslovnih prostorov DO Pleskar c) stanovanja — blokovna gradnja v Kidričevem — individualna gradnja v ZN Njiverce d) prometna infrastruktura ~ modernizacija odseka lokalne ceste Kungota—Brunšvik v dolžini 1 km (1986) — modernizacija regionalne ceste Hajdina—Apače v dolžini 0,8 km (1986) e) Zgradili bomo naslednje komunalne naprave: — primarni vodovod 0 160 Gerečja vas —Kungota (1990) — sekundarni vod 0 110 Kungota (1990) — krajevno telefonsko omrežje (1986, 1990) O Zgradili bomo naslednje elektroenergetske naprave: -TP Njiverce III 100 KVA (1986) g) Uredili bomo deponijo posebnih odpadkov TGA Kidričevo in no- vo deponijo pepela h) Pridobitev dokumentacije za ureditev pokopališča v Kidričevem i) Za obvezne zaloge premoga bomo uredili deponijo ob železniški postaji. 5.1.17. Območje krajevne skupnosti DOLENA bo enotno prostorsko obde- lano kot planska celota P 17, ki jo sestavljajo naslednja ureditvena območ- ja: Pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov bomo upoštevali naslednje usmeritve glede varovanja skupnih in splošnih interesov: a) Za izboljšanje pogojev lokalnega prometa bomo modernizirali lo- kalne ceste na odsekih: — Sela-Apače na dolžini 1 km (1990) — Dolena—Kočice na dolžini 2 km (1990) in — regionalne ceste Dolena—Jurovci v dolžini 2 km (1990) b) Zgradili bomo naslednje komunalne naprave: — primarni vodovod Jurovci—Dolena 0 140 (II. etapa) na dolžini 2.550 m (1989) — odprli bomo turistično cesto »Med vinogradi« Pristava—Slape (1986) c) Melioracijske ukrepe bomo izvajali v dolini Dravinje (1989), regu- rirali bomo reko Dravinjo. 5.1.18. Območje krajevne skupnosti VIDEM PRI PTUJU bo enotno pro- storsko obdelano kot planska celota P 18, ki jo sestavljajo naslednja uredit- vena območja: Pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov bomo upoštevali naslednje usmeritve glede varovanja skupnih in splošnih interesov: a) Adaptirali bomo kulturno dvorano b) Prometna infrastruktura: — modernizacija odseka lokalne ceste Dravinjski vrh —Podlehnik v dolžini 1 km (1989) in lokalne ceste Suha veja—Tržeč v dolžini 1 km (1989) — za izboljšanje pogojev regionalnega prometa bomo izvedli rekon- strukcijo magistralne ceste Hajdina—Macelj c) Zgradili bomo naslednje elektroenergetske naprave: — TP Majski vrh 100 KVA (1986) — TP Tržeč III (1986) — TP Dravinjski vrh 100 KVA (1988) — TP Majski vrh II 100 KVA(1989) — TP Pobrežje II 100 KVA (1989) — TP Pobrežje III 100 KVA (1990) — TP Ljubstava II 100 KVA (1990) d) Zgradili bomo naslednje komunalne naprave: — Vodooskrbni objekti za naselja Majski vrh. Dravinjski vrh, Vareja in Soviče (1986, 1987) — prečrpališče Majski vrh (1987) — primarni vodovod Majski vrh 0 140 v dolžini 1.905 m (1986) — vodohram Majski vrh II — 150 m' (1988) — primarni vodovod Majski vrh, Soviče 0 125 v dolžini 6.650 m (1988) - raztežilniki (1989) — primarni vodovod Jurovci —Dolena 0 140 v dolžini 5.093 m (1987) — zavarovalna dela na črpališču Lancova vas, vključno z izgradnjo vodnjakov (1987) — telefonsko omrežje (1990) ST. 25 URADNI VESTNIK OBCIN ORMOŽ IN PTUJ STRAN \65 e) Regulirali bomo potok Studenčnica (1986) f) Agretehnične operacije (melioracije, komasacije) bomo izvajali na območju Dravskega polja in na območju med Dravo, Dravinjo in Stu- denčnico (1986) g) Odprli bomo turistično cesto »Med vinogradi« (1988, 1989) h) Sanacija gramoznice. 5.1.19. Območje krajevne skupnosti MAJŠPERK bo enotno prostorsko ob- delano kot planska celota P 19, ki jo sestavljajo naslednja ureditvena ob- močja: Pri izdelavi prostorsko izvedbenih aktov bomo upoštevali naslednje usmeritve glede varovanja skupnih in splošnih interesov: a) Opredelili in zavarovali bomo lokacije za naslednje deficitarne objekte in naprave s področja spremljajočih dejavnosti: družbene dejavnosti: — novogradnja \ rtca (1989) — sanacija kinodvorane (1986) storitvene dejavnosti: — izgradnja nove bencinske črpalke (1986) — krajevno telefonsko omrežje (1986, 1990) gospodarstvo — industrija: — širitev proizvodnje obutve (1986) — nov prizidek za proizvodnjo volnice stanovanja: — blokovna gradnja v Majšperku — individualna gradnja po ZN Majšperk—Breg b) Prometna infrastruktura: — modernizacija lokalnih cest: — Naraplje—Vapča vas v dolžini 2,0 km (1986) — Medvedce —Sestrže v dolžini 1,0 km (1989) — regionalnih cest Poljčane—Cvetlin v dolžini 0,6 km (1990) — regionalna cesta Majšperk—Stoperce v dolžini 1,3 km (1989) c) Zgradili bomo naslednje komunalne naprave: — primarno vodovodno omrežje Breg—Preša 0 150 v dolžini 1.000 m (1990) — priključitev kotlarne na plinovodno omrežje (1986) d) Zgradili bomo naslednje elektroenergetske naprave: — TP Zg. Sestrže 100 KVA (1986) — TP Lešje-Glivno 100 KVA (1987) — TP Skrblje I 100 KVA (1988) — TP Skrblje II 100 KVA (1988) — TP Preša 100 KVA (1990) e) Melioracijske posege bomo izvajali na območju doline Dravinje in S od naselja Sestrže. Na območju P 19 bomo izvedli vodno akumulaci- jo Medvedce (1987, 1990) Regulirali bomo reko Dravinjo. f) Za potrebe gradbene industrije bomo izvajali izkoriščanje mineral- nih surovin kamnitih agregatov iz kamnoloma Naraplje. 5.1.20. Območje krajevne skupnosti PTUJSKA GORA bo enotno pro- storsko obdelano kot planska celota P 20, ki jo sestavljajo naslednja uredit- vena območja: Pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov bomo upoštevali naslednje usmeritve glede varovanja skupnih in splošnih interesov: a) Opredelili in zavarovali bomo lokacije za naslednje deficitarne objekte in naprave s področja spremljajočih dejavnosti: šport in rekreacija: — igrišče b) Za izboljšanje pogojev lokalnega prometa bomo zgradili nasled- nje odseke lokalnih cest: — Podlože na dolžini 1 km (1989) — Stogovci —Ptujska gora na dolžini 0,5 km (1987) — Slape na dolžini 1 km (1987) c) Zgradili bomo naslednje elektroenergetske naprave: - TP Doklece II-Piske (1987) - TP Slape (1988) — TP Ptujska gora II (1989) — TP Stanečka vas —Stogovci (1990) d) Melioracije bomo izvajali na območju doline Dravinje (1990) - regulirali bomo reko Dravinjo (1986-1990) e) Odprli bomo turistično cesto »Med vinogradi« Slape —Ptujska gora (1986) f) Kumunalna infrastruktura: — sekundarno vodovodno omrežje Podlože 0 110 v dolžini 2.500 m (1990) 5.1.21. Območje krajevne skupnosti PODLEHNIK bo enotno prostorsko obdelano kot planska celota P 21, ki jo sestavljajo naslednja ureditvena ob- močja : Pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov bomo upoštevali naslednje usmeritve glede varovanja skupnih in splošnih interesov: a) Prometna infrastruktura: — za izboljšanje pogojev lokalnega prometa bomo načrtovali mo- dernizacijo na naslednjih odsekih lokalnih cest: — Podlehnik—Leskovec v dolžini 1,5 km (1987) — Kozminci —Tržeč v dolžini 1,0 km (1990) — Podlehnik-Gorca v dolžini 0,5 km (1987) — za izboljšanje pogojev regionalnega prometa bomo rekonstruirali regionalno cesto Hajdina — Macelj. b) Zgradili bomo naslednje komunalne naprave: — Prečrpališče ZakI (1986) — Adaptacija PTT zgradbe (1987) in krajevnega telefonskega omrežja (1988) c) Zgradili bomo naslednje elektroenergetske naprave: — TG Gorca III-Dežno (1987) d) V dolini Rogatnice na območju Ribnikov bomo izvajali melioraci- je (1986) e) Odprli bomo turistično cesto »Med vinogradi« Podlehnik —Gor- ca—Zg. Pristava (1986. 1987). 5.1.22. Območje krajevne skupnosti LESKOVEC bo enotno prostorsko ob- delano kot planska celota P 22, ki jo sestavljajo naslednja ureditvena ob- močja : Pri izvedbi prostorskih izvedbenih aktov bomo upoštevali naslednje usmeritve glede varovanja skupnih in splošnih interesov: a) Prometna infrastruktura: — modernizacija ceste Mala Varnica —Ložina v dolžini 2,0 km (1988), — ceste Leskovec—Podlehnik v dolžini 0,5 km (1988) ter — modernizacija regionalne ceste Poljčane —Cvetlin v dolžini 3,2 km (1987) b) Zgradili bomo naslednje komunalne naprave: — vodooskrbni objekti za naselja Leskovec, Mala Varnica ^ — sekundarni vod 0 110 Soviče—Zg. Leskovec—Mala Varnica v dolžini 5.100 m (1989) c) Zgradili bomo elektroenergetske naprave: — TP Velika Varnica II 100 KVA (1987) d) Telefonsko omrežje (1990), 5.1.23. Območje krajevne skupnosti CIRKULANE bo enotno prostorsko obdelano kot planska celota P 23, ki jo sestavljajo naslednja ureditvena ob- močja : I*ri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov bomo upoštevali naslednje usmeritve glede varovanja skupnih in splošnih interesov: a) Razširili bomo lokacijo za razširitev obratov Hiko Olga Meglic b) Prometna infrastruktura: — modernizacija lokalne ceste: STRAN 166 URADNI VESTNIK OBCIN ORMOŽ IN PTUJ ST. 25 — Medribnik—Florjan v dolžini 2 km (1987) — Pristava —Slatina —Okič v dolžini 1 km (1990) c) zgradili bomo elektroenergetske naprave: — daljnovod Farma Stojnici —Dolane — 200 kV v dolžini 4 km (1986) - TP Slatina II-Milošič 100 KVA (1986) - TP Pristava 11 Cirkulane 100 KVA (1987) - TP Gruškovec 11 100 KVA (1989) - TP Pohorje II (Paradiž) 100 kva (1990) d) Agrotehnične operacije (melioracije in komasacije) bomo v skla- du z dolgoročnimi opredelitvami izvedli v dolinah Bele in Belane (1990) O Adaptirali bomo PTT zgradbe (1986) in i.gradili krajevno telefon- sko omrežje (1987) g) Telovadnica kot večnamenski prostor (1989) h) Odprli bomo turistično cesto Belski vrh--Bori, Cirkulane, Dravci (1986) i) Komunalna infrastruktura — sekundarno vodovodno omrežje Brezovec 0 110 v dolžini 1.730 m (1986). 5.1.24. Območje krajevne skupnosti ZAVRČ bo enotno prostorsko ob- delano kot planska celota P 24, ki jo sestavljajo ureditvena območja: Pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov bomo upoštevali naslednje usmeritve glede varovanja skupnih in splošnih interesov: a) Prometna infrastruktura: — modernizacija lokalne ceste Goričak—Drenovec v dolžini 2,5 km (1986) — modernizacija odseka lokalne ceste Dubrava—osnovna šola v dolžini 0,5 km (1990) b) Zgradili bomo elektroenergetske naprave: - TP Turški vrh III (1986) - TP Goričak II (1987) — TP Gorenjski vrh (1989) - TP Korenjak (1990) c) Za potrebe gradbene industrije bomo izkoriščali mineralne surovi- ne kamnitih agregatov iz kamnolomov Zavrč in Hrastovec d) Odprli bomo turistično cesto »Med vinogradi« Zavrč—Belski vrh (1986). 5.1.25. Območje krajevne skupnosti STOPERCE bo enotno prostorsko ob- delano kot planska celota P 25, ki jo sestavljajo naslednja ureditvena ob- močja: Pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov bomo upoštevali naslednje usmeritve glede varovanja skupnih in splošnih interesov: a) Prometna infrastruktura: — modernizacija lokalne ceste na odseku Stoperce—Čermožiše v dolžini I km (1988) — modernizacija lokalne ceste na odseku Grdina—Sitež v dolžini 1 km (1990) in — modernizacija regionalne ceste Majšperk—Rogatec v dolžini 5 km (1989) b) Komunalna dejavnost — lokalni vodovod Dol pri Stopercah—Vrhe v dolžini 1.200 m 0 110 (1987) — lokalni vodovod Plešivica —Gnani vrh v dolžini 3.000 m 0 110 (1987). 5.1.26. Območje krajevne skupnosti ŽETALE bo enotno prostorsko obdela- no kot planska celota P 26, ki jo sestavljajo naslednja ureditvena območja: Pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov bomo upoštevali naslednje usmeritve glede varovanja skupnih in splošnih interesov: a) Prometna infrastruktura: — modernizacija odseka lokalne ceste Žetale—Ptujska gora v dolži- ni 2,0 km (1989) — modernizacija odseka lokalne ceste Žetale—Trebež v dolžini 0,5 km (1990) b) Zgradili bomo elektroenergetske naprave: - TP Varva-sele 100 KVA (1986) - TP Pšetna graba 100 KVA (1986) - TP Dobrina VI 100 KVA (1990) - TP Pridna vas 100 KVA (1986) - TP Dobrina V. Globočec 100 KVA (1988) - TP Dobrina-Prekože 50 KVA (1986) c) Za potrebe gradbene industrije bomo izkoriščali minerale kamni- tih agregatov v kamnolomu Dobrina d) Zavarovali bomo vodooskrbno območje Vodole e) Zgradili bomo krajevno telefonsko omrežje (1990). 5.2. Prostorski izvedbeni načrti Na območjih, kjer se bo izvajala kompleksna graditev in zanjo pred- videvamo izdelavo prostorskega izvedbenega načrta v srednjeročnem planskem obdobju 1986—1990, so oblikovane programske zasnove za območja: - P 11 - Sl/1 Krčevina I - P 11 - S2/1 Vičava - P 11 - S 6 Rabelčja vas - P 11 — R5/1 Ptujske toplice - P 10 — Pl Slovenja vas - P 10 — P3 Slovenja vas - P 16 - 01 Kidričevo 5.2.1. Območje P 11-Sl/l. Krčevina I. 1. V območju P 11—SI, ki meri 61,19 ha, se nahaja med Cesto v Gra- jeno in Cesto kurirjev NOV, ureditveno območje P 11 — SI /1, ki zavzema 15 ha. 2. Organizacija dejavnosti v območju: Ureditveno območje P 11—Sl/1 je namenjeno enodružinski stano- vanjski gradnji. 4. Zasnova prometnega omrežja a) Navezava na primarno prometno omrežje Omrežje notranjih prometnih poti se s tremi kraki priključuje na pri- marno mestno omrežje, kar olajšuje dostopnost posameznih delov nase- lja. b) Zasnova notranjega prometa Ceste so speljane tako, da je dostopna vsaka gradbena parcela. Vsi stanovanjski objekti so oddaljeni od komunikacij največ 20 m. c) Peš promet Površine za pešce so ločene od voznih površin, speljane so pravokot- no na plastnice, iz nivoja v nivo spreminjajo smer ter tako najhitreje pre- magujejo višinsko razliko ter lajšajo dostopnost do stanovanj. 5. Zasnova komunalnega omrežja a) Kanalizacija Omrežje nove poselitve se navezuje na obstoječe. b) Vodovod Vodovodno omrežje nove poselitve se navezuje na obstoječe. 6. Zasnova energetskega omrežja a) Elektrika Električni vodi se priključijo na obstoječe vode. b) Ogrevanje Individualna kurišča ter možna kombinacija skupinskega in indivi- dualnega ogrevanja hiš. 7. Usmeritve za urbanistično oblikovanje Območje leži na severnem pobočju hriba z naklonom od 5 do 15 %. Glede na razgibano konfiguracijo terena, se ureditev komunikacij in sku- pin stanovanjskih objektov prilega organski obliki pobočja. S tem je ustvarjena navidezna stihija, ki se le v vrhnjem ravnem delu spremeni v bolj pravilne oblike, ki nadaljujejo oblikovne zakonitosti sosednjega po- bočja. Najbolj organska oblika povezave so peš-poti, ulice, ki se v obliki stopnišča vijejo z vseh strani proti vrhu. 8. Usmeritev za arhitekturno oblikovanje Ker so že postavljeni posamezni objekti ob že utrjenih poteh, se mo- ramo prilagoditi danim možnostim. Določamo dva tipa gradnje: a) individualna družinska gradnja ali dvojčki, ki naj bodo v skladu z ostalo obliko gradnje, b) parcelacijsko najbolj primerna za posamezna zapolnilna območja z zelenico, kar daje možnost izbire najprimernejših lokacij za posamezne- objekte — problem osončenosti. ST. 25 URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ IN PTUJ' STRAN 167 9. Usmeritve za varovanje naravne in kulturne dediščine Območje obdelave nima večjega pomena z naravovarstvenega vidi- ka, ker je na hribu, ki se dviga nad Dravo; je vidno iz turističnega centra Ptujske toplice in novega naselja Rabelčja vas in zaradi tega močna vizu- elna komponenta mesta Ptuj. 10. Usmeritve za izboljšanje in varovanje bivalnega okolja Potrebno je izvršiti vse ukrepe, da gospodarski objekt ne bo slabšal bivalnih pogojev za območja Krčevina I. 11. Zasnova ureditvenega prostora za potrebe SLO in DS Pri izdelavi izvedbenega načrta se bo upoštevalo vse zahteve oddel- ka za ljudsko obrambo in zagotovilo zadostno število zakloniščnih mest. 12. Zasnova zaporednosti gradnje oziroma urejanja območja Za pripravo območja bodo potrebna večja geomehanska dela, to so izkopi, izpeljava cest ter peš poti in začetna dela priprave terena za grad- njo hiš. V drugem finalnem delu se izvrši izgradnja stanovanjskih objek- tov, ureditev in oprema komunikacij in vseh zelenih površin. 5.2.2. Območja P 11-S2/1 - Vičava 1. Območje P 11—S2/1 je del območja P 11—S2 in zanj določamo programsko zasnovo; obsega 1 ha ter leži med Dravo in Cesto kurirjev NOV. 2. Organizacija dejavnosti v območju — individualna stanovanjska zasnova 3. Kapaciteta območja za predvideni program — bruto etažne površine 1800 m' — število objektov 9 individualnih hiš — število prebivalcev 40 4. Zasnova prometnega omrežja — območje se navezuje na primarno mestno Cesto kurirjev NOV — notranjo komunikacijo tvori ulica, ki je obenem tudi peš pot, saj je namenjena samo lokalnemu in interventnemu dovozu. 5. Zasnova komunalnega omrežja — kanalizacija je navezana na obstoječo, ki poteka po Cesti kurirjev NOV — vodovod je navezan na obstoječ vod. sistem. 6. Zasnova energetskega omrežja: — električni vodi so priključeni na obstoječo TP Vičava I — sistem ogrevanja z individualnim kuriščem 7. Ureditev za arhitekturno oblikovanje — tip zazidave so atrijske hiše 8. Zasnova ureditve za potrebe SLO in DS — urejeno skupaj s celotnim območjem P II—S2 Vičava 5.2.3. Območje Pil - S6 - Rabelčja vas 1. V ureditvenem območju P 11 —S6, ki meri 38,6 ha, določamo pro- gramsko zasnovo za manjšo enoto P 11 — S6/1, ki meri 18 ha in je nada- ljevanje zazidalnega načrta Rabelčja vas. 2. Organizacija dejavnosti v območju program — stanovanjska gradnja — spremljajoče dejavnosti — VVO 3. Kapaciteta območja za posamezne dejavnosti 4. Zasnova prometnega omrežja a) Obstoječe prometnice bo potrebno prilagoditi povečanemu pro- metu, to sta Peršonova ulica in cesta na Mestni log. Prečna prometnica bo nova cesta, ki bo povezovala Potrčevo in občinsko cesto na Mestni vrh. b) Zasnova notranjega prometnega omrežja Ves notranji promet je podrejen predpisom ter poteka po stanovanj- skih in dovoznih cestah — ločeno od glavnih peš poti. c) Mirujoči promet Parkirišča so odmaknjena od stanovanjske zazidave 15 m, ter locira- ne tako, da ne segajo v mimo cono. Garaže so locirane na obeh vstopnih mestih v sosesko. d) Peš promet Površine za pešce se samo dvakrat križajo s prometnimi površinami ter so primemo dimenzionirane in opremljene. 5. Zasnova komunalnega omrežja a) Kanalizacija Glavni vodi bodo na novo speljani ob novi in obstoječih glavnih ko- munikacijah naselja ter priključeni na mestno kanalizacijo b) Vodovod Na isti trasi skupno s kanalizacijo bo speljan novi vodovod navezan na že obstoječe vodovodno omrežje. 6. Zasnova energetskega omrežja a) Elektrika Soseska bc priključena na TP Rabeljčja vas — zahod ter na nove šti- ri predvidene TP. b) Ogrevanje Ogrevanje blokovnih enot bo urejeno s skupinskim toplovodnim si- stemom in se bo kasneje priključilo na mestni plinovod. Individualni ob- jekti imajo sistem individualnih kurišč. c) Plin V pripravi je izvedba mestnega plinovoda, ki bo zajel novo naselje Rabelčja vas. 7. Usmeritve za urbanistično oblikovanje Rabeljča vas naj postane sestavni del — podaljšek mesta z vsemi po- trebnimi funkcijami, z dobro prometno vključenostjo, z upoštevanjem danih pogojev (z obstoječo stanovanjsko gradnjo ter prehodom na kme- tijske površine na severu preko gozdnega otoka), primemo vizuelno vklo- pitvijo v panoramsko sliko mesta Ptuj. V Ptuju je močno prisotna ločnica med kulturno dediščino mestnega jedra in novo stihijsko zazidavo, ki v današnjem času prav zaradi posledic dosedanje nenačrtne širitve zahteva generalno ureditev in širitev mestnih dejavnosti, saj mestno jedro ne za- dovolji več vseh potreb. Oblikovne poteze sledijo vsem tem ciljem tako, da je orientacija glavne peš poti usmerjena k Ptujskemu gradu ter tvori novo mestno ulico opremljeno z vsemi elementi mestnega prostora. 8. Usmeritve za arhitekturno oblikovanje Gabariti stanovanjskih objektov: — maximalno P -I- 4, najbolj zgoš- čena in najvišja pozidava ob glavni peš poti (blokovne enote so urejene tako, da tvorijo kareje — interno dvorišče je bogato opremljeno s progra- mom za igro in počitek). — P in P -I- 1 je višina individualnih stanovanjskih objektov, ki tvorijo zunanji rob naselja. 9. Krajinsko oblikovanje Območje obdelave je zaključena enota, ki je na severu z ostro razme- jitvijo — novo cesto in gozdnim robom ločeno od kmetijskih površin. Na vseh ostalih smereh so komunikacije meja med novim in obstoječim mestnim tkivom. Parkovna ureditev se podreja urbanizaciji — smiselna speljava poti, spremembe reliefa (enosmerno zaprtje trga z umetnim gričem) ter načrt- na zazelenitev z drevjem (vizuelna bariere med objekti različnih na- membnosti). 10. Zasnova ureditvenega prostora za potrebe SLO in DS Potrebno je predvideti lokacijo za zaklonišče ter določiti cone za umik ob večjih nesrečah (požari, potresi, itd.) 5.2.4. Območje P 11 — R 5/1 — Ptujske toplice 1. Ureditveno območje Ptujske toplice, P 22 ~ R 5, ki meri 25,57 ha, se nahaja med desnim kanalom Drave in Mlinsko cesto ob obstoječem športno rekreacijskem kompleksu Ptujske toplice. 2. Organizacija dejavnosti v območju in ocena kapacitet po posa- meznih programih: 3. Zasnova prometnega omrežja a) Navezava na primarno cestno omrežje Povezava z ostalimi mestnimi komunikacijami ter obenem z glavni- ma notranjima prometnicama je Aleja bratstva in enotnosti, ki se nato podaljša v predvideno širitev športno rekreacijskega centra Ptujske topli- ce. b) Notranji promet Ves javni notranji promet poteka po glavni komunikaciji ter le v na- selje bungalovov vodi cesta, ki je namenjena motomemu prometu obi- skovalcev. Vse ostale servisne, dostavne ih interventne poti se odvijajo po sprehajalnih poteh, ki so za to namenjene v določenem času dneva. c) Mirujoči promet Območje P 11 — R 5 ima že obstoječe neurejeno parkirišče, ki bi bilo potrebno načrtne ureditve. Pokriva potrebe kopališča, bungalovov in ob- stoječih gostinskih objektov. Novo predvideno parkirišče ob hotelu bo namenjeno izključno hotelskim gostom. Potrebno kapaciteto za predvi- dene športne površine bo pokrivalo obstoječe centralno parkirišče. d) Peš promet Ureditveno območje P 11 — R 5 je deljeno na dve peš coni, ločeni z glavno prometno komunikacijo Alejo bratstva in enotnosti. Z odmikom od slednje se peš poti izgubljajo v mirni coni območja: a) obrežje Drave z igriščem, mini golfom, teniškimi igrišči in sprehajališči, b) naselje bunga- lovov, igrišča ter hotelski park. Glavna peš pot, ki povezuje hotel s kopa- liškim kompleksom, ima bogat program ter tako usmeritev, da omogoča nemoten pogled na Ptujski grad. Program obsega: letni kino, trge, gostin- ske atrije, prostor za promenadne koncerte, manjše trgovine spominkov, izposojevalnice, itd. 5. Zasnova komunalnega omrežja a) Kanalizacija Kanalizacija za novo gradnjo se bo priključila na že obstoječo. b) Vodovod Vodovod se priključi na že obstoj»»če vode za kanalski kompleks. 6. Zasnova energetskega onirežja a) Elektrika STRAN 168 URADNI VESTNIK OBCIN ORMOŽ IN PTUJ ST. 25 Nove potrebe bodo krite iz že obstoječega priključka za TP Toplice, b) Ogrevanje Hotel in bungalovi imajo predvideno skupno kotlovnico. C) Plin 7. Usmeritev za urbanistično oblik >vanje Ureditev območja toplic je podrejena dvojni usmeritvi delovanja — turistično zdraviliško ter dnevno turistično dejavnost. Glede na dvojni značaj kompleksa ter dve različni vrsti gostov — stalni ter frekventni, se oblikovanje podreja obema zahtevama. Delitev območja: A. kopališče s tenis igrišči in parkirnimi površinami ob kopališkem kompleksu, glavna peš komunikacija s programom B. bungalovi, hotel, igrišča in park za hotelom. Oba dela.se ponovno delita na mimo in hrupno cono in na veliko in malo koncentracijo obiskovalcev. Glavna peš pot povezuje kopališče s hotelom in nudi odprt pogled na Ptujski grad. S svojim programom je zanimiva tako za hotelske kot za izletniške goste — je center dmžabnih dejavnosti. 8. Usmeritve za arhitektonsko oblikovanje Osnovni gabariti: hotel P + 2 — P + 3, vsi ostali objekti max. P -I- 1 (predvsem ob glavni peš poti). Ostali elementi arhitekturnega obli- kovanja iskani in določeni ob izdelavi projekta. Vse stavbe so skrite med drevjem. 9. Usmeritev za krajinsko oblikovanje Območje toplic se nahaja na rodovitnih tleh, ki so brez lastnega ve- getacijskega pokrova (njivski svet). Potrebno je celovito oblikovanje kompleksa. Za mirno cono — zunanji obroč območja predvidevamo svobodnej- šo izbiro drevesnih vrst ter značilni relief Ptujskega polja — ravnino ta- ko, da iz parka preidemo na njivske površine ter ob Dravi naprej v prvo- bitni gozdni pas, možna celo mostna povezava z otokom. Hrupna cona — notranji krog se podreja urbanizaciji in se ureja z bolj generalnimi posegi: a) nasipi kot hrupne in vizuelne zapore ob par- kiriščih, b) načrtno nasaditvijo in izbiro drevesnih vrst, grmovnic in cvet- ličnih nasadov. Na parkiriščih predvidevamo zasaditev dreves v vrstah. 10. Zasnova ureditvenega prostora za potrebe SLO in DS Hotel in bungalovi imajo svoje centralno zaklonišče. Dostop do vseh objektov je možen preko napajalnih in sprehajalnih poti. 5.2.5. Območje P 10 - P 1 Slovenja vas 1. V območju P 10 — P 1, ki meri 7 ha, se nahaja v Slovenji vasi med magistralno cesto Ptuj —Maribor na J in Z, odtočnim kanalom HE Zlato- ličje na S. 2. Organizacija dejavnosti v prostoru Območje P 10 — P 1 je namenjeno izgradnji kemične industrije to- varne Zlatorog Maribor 3. Zasnova prometnega omrežja Navezava na magistralno cesto Ptuj —Maribor. V industrijskem kompleksu so ceste speljane tako, da so funkcionalno dostopne vse zgradbe. 4. Zasnova komunalnega omrežja a) kanalizacija: zgradi se kemična čistilna naprava b) vodovodno omrežje: navezuje se na obstoječe 5. Zasnova energetskega omrežja a) Električni vodi se priključijo na obstoječe b) Ogrevanje: lastno ogrevanje s svojo kotlovnico c) Plin: priključitev na magistralni plinovod 6. Usmeritev za urbanistično in arhitekturno oblikovanje: Območje leži v ravnini ob magistralni cesti in odvodnem kanalu HE SD 1 — Zlatoličje, zato se predvidevajo proizvodni objekti prilagojeni krajini. 7. Usmeritve za varovanje okolja, naravne in kultume dediščine. Potrebna bo zgraditev kemične čistilne naprave pred odtokom v od- vodni kanal HE SD 1 - Zlatoličje. 8. Zasnova ureditve prostora za potrebe SLO in DS Pri izdelavi izvedbenega načrta se bo upoštevalo vse zahteve oddel- ka za ljudsko obrambo in zagotovilo zadostno število zakloniščnih mest. 9. Zasnova zaporednosti gradnje oziroma urejanja območja Za pripravo območja bodo potrebna manjša zemeljska dela, to so iz- kopi in izpeljava cest. 5.2.6. Obinočje P 10 — P 3 - Slovenja vas 1. Območje P 10 — P 3, ki meri 21 ha, se nahaja v Slovenji vasi med magistralno cesto Ptuj—Maribor, odtočnim kanalom HE Zlatoličje in mejo z občino Maribor—Tezno. 2. Organizacija dejavnosti v prostoru Območje P 10 — P 3 je namenjeno izgradnji nove klavniško predelo- valne industrije TIMA - TMI Košaki Maribor 3. Zasnova prometnega omrežja Navezava na magistralno cesto Ptuj—Maribor. V industrijskem kompleksu so ceste speljane tako, da so funkcionalno dostopne vse zgradbe. 4. Zasnova komunalnega omrežja a) kanalizacija: zgradi se čistilna naprava b) vodovodno omrežje: navezuje se na obstoječe 5. Zasnova energetskega omrežja a) električni vodi se priključijo na obstoječe b) Ogrevanje: lastno ogrevanje s svojo kotlovnico c) Plin: priključitev na magistralni plinovod 6. Usmeritev za urbanistično in arhitekturno oblikovanje Območje leži v ravnini ob magistralni cesti in odvodnem kanalu HE SD 1 — Zlatoličje, zato se predvidevajo proizvodni objekti prilagojeni krajini. 7. Usmeritve za varovanje okolja, naravne in kulturne dediščine Potrebna bo zgraditev čistilne naprave za odplake, pred odtokom v odvodni kanal HE SD 1 — Zlatoličje in filtrov na kafileriji. 8. Zasnova ureditve prostora za potrebe SLO in DS Pri izdelavi izvedbenega načrta se bo upoštevalo vse zahteve oddel- ka za ljudsko obrambo in zagotovilo zadostno število zakloniščnih mest. 9. Zasnova zaporednosti gradnje oziroma urejanje območja Za pripravo območja bodo potrebna manjša zemeljska dela, to so iz- kopi in izpeljava cest. 5.2.7. Območje P 16 - 01 Kidričevo 1. Območje P 16 — 01, ki meri 3,2 ha, leži med Tovarniško cesto na V, kopališčem na Z, železnico na J in Kopališko ulico na S. 2. Organizacija dejavnosti v območju: Območje P 16 — 01 je namenjeno tihi in čisti obrtni dejavnosti ter tr- govini. a) Program 3. Zasnova prometnega omrežja a) Navezava na primarno prometno omrežje Omrežje notranjih prometnih poti se naveže na Kopališko ulico. b) Zasnova notranjih prometnih poti Cesta se spelje tako, da je možen dostop na vse gradbene parcele, oziroma bodo parcele ležale levo in desno od notranje prometne poti. 4. Zasnova komunalnega omrežja a) kanalizacija: Omrežje se navezuje v obrtni coni na obstoječo ka- nalizacijo, ki teče tik ob coni b) Vodovod: omrežje se navezuje na obstoječe 5. Zasnova energetskega omrežja a) Elektrika: Električni vodi se priključijo na obstoječe vode. Zgradi se trafopo- staja 630 KVA. b) Ogrevanje Priključitev na obstoječo toplovodno omrežje ŠT. 25 URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ IN PTUJ STRAN 169 6. Usmeritev na arhitekturno oblikovanje Montažni paviljonski tip gradnje proizvodnih objektov. 7. Usmeritve za varovanje naravne in kultume dediščine Območje nima večjega pomena za varovanje naravne in kulturne de- diščine, razen spomenika Borisa Kidriča, ki se mora pri urbanističnem oblikovanju upoštevati. 8. Usmeritve za izboljšanje in varovanje bivalnega okolja Potrebno je izvajati vse ukrepe, da objekti za obrtno dejavnost ne bodo slabšali bivalnih pogojev za naselje Kidričevo in rekreacijsko ob- močje Kopališča. 9. Zasnova ureditvenega prostora za potrebe SLO in DS Pri izdelavi izvedbenega načrta se bo upoštevalo vse zahteve Oddel- ka za ljudsko obrambo in zagotovilo zadostno število zakloniščnih mest. 10. Zasnova zaporednosti gradnje oziroma urejanja območja Za pripravo območja bodo potrebna manjša zemeljska dela za proiz- vodne objekte in komunalno opremljanje. 6. SMERI IN OKVIRI ZA SPREJEMANJE UKREPOV RAZVOJNE POLITIKE 6.1 S tem družbenim planom opredeljujemo smernice in okvire za ukrepanje na področjih, ki so temeljnega pomena za razvoj občine. Ukre- pi bodo temeljili na nalogah, ki so jih sprejele samoupravne organizacije in skupnosti v svojih planskih aktih. V teku uresničevanja družbenega plana občine bodo poleg navedenih podvzeti še drugi ukrepi, če bo pri- hajalo do večjega odstopanja v razvoju od sprejetih ciljev in politike družbenega plana občine, ki so ključnega skupnega pomena za razvoj ob- čine in sicer: — temeljnih razmerij na področju delitve dohodka za tekočo porabo in razširitev materialne osnove združenega dela; — oskrbe prebivalstva s hrano, predvsem z osnovnimi prehrambeni- mi proizvodi, oblikovanje občinskih blagovnih rezerv in intervencij; — zagotavljanja z zakonom določenih pravic na področju skupne in splošne porabe; — prometne in komunalne infrastrukture, zaščite vodnih virov, ur- banizacije in varstva okolja ter — zagotavljanja nalog na področju ljudske obrambe in družbene sa- mozaščite. Skupščina občine bo v okviru zakonskih določil v navedenih prime- rih z odloki in drugimi predpisi določila obvezno združevanje dela sred- stev družbene reprodukcije in sprejela druge ukrepe. 6.2. Ukrepi skupščine bodo usmerjeni v nadaljnje uveljavljanje kri- terijev prestrukturiranja gospodarstva, ki so določeni v dogovoru o teme- ljih družbenega plana SR Slovenije. Te in druge kriterije prestrukturira- nja bodo nosilci razvoja uporabljali pri načrtovanju in ocenjevanju inve- sticijskih naložb v nove proizvodne programe v industriji, smiselno pa tu- di na drugih področjih gospodarstva. 6.3. Samoupravne organizacije in skupnosti bodo vzpodbujale teh- nološki napredek dela. V ta okvir sodi vrsta aktivnosti zlasti na področju organizacije dela, usmerjanja in zagotavljanja kadrov, združevanja dela in sredstev, razporejanja dohodka, kreditne politike banke ter ukrepi skupščine občine na področju davkov. Ukrepi morajo biti zasnovani dolgoročno, saj bodo le tako prispeva- li k uresničevanju ciljev dmžbenega plana občine. Organizacije združenega dela bodo dopolnile samoupravne sporazu- me o združitvi in druge akte glede pogojev za uresničevanje skupnih raz- vojnih interesov, zdmževanje dela in sredstev in organiziranosti razvoj- nih funkcij na ravni delovnih organizacij in sestavljenih organizacij zdru- ženega dela. 6.4. Organizacije združenega dela bodo pospešile proces združevanja dela in sredstev v okvim občine, regije in organizacij v širšem slovenskem in jugoslovanskem prostoru. Prav tako bodo organizacije ob podpori iz- vršnega sveta skupščine občine povečale napore za pridobitev novih pro- izvodnih programov z visoko dohodkovno in devizno učinkovitostjo, opuščale pa neobetavne programe. 6.5. Z družbenimi dogovori bodo organizacije združenega dela zago- tavljale usmerjanje in razporejanje dohodka in čistega dohodka na akumu- lacijo in porabo, tako, da bodo ustvarjene podlage za samoupravno ure- janje odnosov na področju oblikovanja in razporejanja akumulacije ter oblikovanja in delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Sredstva amortizacije bodo v skladu z zakonom o amortizaciji real- no naraščala hitreje od rasti dohodka, zlasti v dejavnostih, kjer se osno- vna sredstva hitreje starajo. Spremenjeno bo razmerje v delitvi dohodka tako, da bodo sredstva za razširitev materialne osnove dela in rezerve na- raščala hitreje od rasti dohodka. 6.6 Ukrepi samoupravnih organizacij in skupnosti ter dmžbenopoli- tične skupnosti, ki direktno ali posredno zadevajo investicijsko politiko, bodo v asociacijah zdmženega dela in pri usmerjanju kreditne politike bank izhajali iz kriterijev prestrukturiranja gospodarstva. Samoupravne interesne skupnosti dmžbenih dejavnosti bodo pripra- vile skupne in medsebojno usklajene programe investicij za vse dmžbene dejavnosti. Investiranje se ne more pričeti, dokler niso v planih in progra- mih samoupravnih interesnih skupnosti zagotovljena sredstva za izvedbo programa izvajalske organizacije, kateri bo objekt dan v upravljanje. 6.7. Organizacije združenega dela pridelave, predelave in prometa s kmetijskimi in prehrambenimi proizvodi ter organizacije zdmženega dela za oskrbo z reprodukcijskim materialom bodo v okvim poslovnih skup- nosti oz. splošnih združenj v katerih so zdmžene, sklepale letne samou- pravne sporazume o pridelavi, predelavi in prometu s kmetijskimi proizvodi in oskrbo kmetijstva in živilske industrije z reprodukcijskim materialom. Podlaga za sklepanje sporazumov bodo repub iške in občinske bilance o potrebah, proizvodnji in izvozu kmetijskih oz. živilskih proizvodov. Za uresničitev povečanja dmžbeno organizirane kmetijske proizvod- nje do ravni, ki je dogovorjena z Dogovorom o temeljih dmžbenega pla- na SR Slovenije bo v občini zagotovljeno zdmževanje potrebnih inter- ventnih sredstev. Kmetijska zemljiška skupnost bo do konca leta 1986 zagotovila izde- lavo agrokarte. Zagotavljala bo racionalno koriščenje kmetijsko-zemlji- škega sklada s tem, da bo zemljišča dajala v zakup kmetijskim organiza- cijam ali kmetom v organizirano kooperacijsko proizvodnjo ter zagota- vljala obdelovanje kmetijskih površin ostarelih občanov skupno s skup- nostjo socialnega skrbstva v skladu z zakonom o preživninskem varstvu. Kmetijski kombinat in kmetijski zadmgi bodo izvajali melioracije po sprejetem programu ter skrbeli za vzdrževanje melioracijskih siste- mov. 6.8. Na področju cen bodo organizacije zdmženega dela gospodar- stva ob uveljavljanju ekonomskih zakonitosti samostojno odločale o ce- nah svojih izdelkov in storitev ter pri tem upoštevale tržne zakonitosti. V okvim politike cen bodo postopoma uvedene ekonomske stanari- ne do konca srednjeročnega obdobja. Samoupravna stanovanjska in ko- munalna skupnost bosta v skladu z določbami republiškega zakona sa- mostojno oblikovali cene komunalnih storitev in stanarin, tako, da bodo le-te do leta 1990 zagotovile enostavno reprodukcijo stanovanjskega in komunalnega gospodarstva. Za zaščito življenjskega standarda delovnih ljudi in občanov se bo za cene osnovnih živilskih proizvodov izvajala poostrena dmžbena kon- trola cen, po potrebi pa predlagali tudi ukrepi neposredne družbene kon- trole cen. 6.9. Za zaustavitev padca življenjskega standarda bodo sprejeti dolo- čeni ukrepi. Na področju osebnih dohodkov bo dosežena njihova realna rast vsklajena z rastjo produktivnosti in ustvarjenega dohodka, s čimer se bo krepila njihova ekonomska funkcija in s tem motivacija za čim kvali- tetnejšo delo. Upravičencem dmžbeno denarnih pomoči bomo na osnovi sporazu- ma o zagotavljanju socialne varnosti pravic zagotovili dogovorjeno raven socialne varnosti, ki se bo ohranjala z letnimi in po potrebi medletnimi valorizacijami. Ukrepi na področju socialnega varstva ne bodo smeli de- stimulativno vplivati na prizadevanje delavcev za boljše delo. S štipendijsko politiko bomo vzpodbudili izobraževanje na vseh stopnjah usmerjenega izobraževanja. Višina štipendij bo tolikšna, da bo omogočila izobraževanje učencem in študentom iz materialno ogroženih dmžin. 6.10. Organizacije zdmženega dela bodo v okviru skupnosti za zapo- slovanje na osnovi posebnih samoupravnih sporazumov v letnih načrtih zaposlovanja uresničevale usmeritve in naloge iz družbenih planov glede politike zaposlovanja in uveljavljale načelo produktivnega zaposlovanja in kadrovsko štipendiranje za načrtno in organizirano zadovoljevanje ka- drovskih potreb. Tam, kjer so pogoji težki in zahtevnejši, bodo organizacije združene- ga dela pričele skrajševati delovni čas. 6.11. Z občinsko davčno politiko bomo še nadalje vzpodbujali razvoj inovativne dejavnosti, razvoj kmetijstva, drobnega gospodarstva, pred- vsem razvoj storitev osebnega dela na področju deficitarnih dejavnosti. 6.12. Na področju turizma bo občina pospešila urbanistično urejanje prostora ter izdajo potrebnih dovoljenj za gradnjo gostinskih in drugih turističnih objektov ter pospeševala razvoj turističnih zmogljivosti na kmetijah, vzporedno pa pospeševala tudi izgradnjo servisne, trgovske in obrtne dejavnosti. Odpiranje obratovalnic na podlagi osebnega dela bomo v občini omogočili še zlasti na tranzitnih poteh in izletniških točkah. Za izgradnjo turistične ceste »Med vinogradi« ali »Ceste klopotcev« bodo zdmžili sredstva: EKK Ptuj, Gozdno gospodarstvo Maribor, kraje- vne skupnosti območja. Skupnost za ceste občine Ptuj, Kmetijska zadru- ga Ptuj in dmgi. 6.13. Na področju drobnega gospodarstva bomo v občini v okviru Dmžbenega dogovora o razvoju drobnega gospodarstva dali povdarek zlasti izvajanju nalog in ukrepov, ki zadevajo pospeševanje kooperacije industrije z drobnim gospodarstvom, ustanavljanje novih enot, ki bodo pogodbeno in programsko vezane na večje organizacije, ukrepe občine pri ustvarjanju pogojev za razvoj drobnega gospodarstva, ugodnejše kre- ditne pogoje ter ustanovitev posebne obrtne hranilnice in posojilnice v okvim obstoječe bančne mreže. 6.14. Na področju SIS materialne proizvodnje bomo realizirali pro- grame na osnovi samoupravnih sporazumov o temeljih planov za obdob- je 1986—1990. S politiko cen bomo zagotavljali najmanj enostavno re- produkcijo v teh dejavnostih. 6.15. Na področju družbenih dejavnosti bodo v vse programe in nalo- ge vključeni elementi ekonomske stabilizacije, ki bodo usmerjeni v skrb- nejše gospodarjenje, skrajno varčevanje in racionalizacijo. Vsi ti elementi in večje vključevanje neposredne menjave dela bodo prispevali k pre- stmkturiranju družbenih dejavnosti. V neposredni menjavi dela bo imela prednost izobraževalna dejav- nost (izobraževanje ob delu in iz dela), aplikativne raziskave, preventivno zdravstveno varstvo in zaposlovanje predvsem mladih delavcev, ki so končali šolanje. STRAN 170 URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ IN PTUj! ST. 25 S ciljem učinkovitejšega urejanja investicijskega vzdrževanja, adap- tacij in sanacij obstoječih objektov bodo izvajalske organizacije na pod- ročju družbenih dejavnosti združevale del sredstev amortizacije. Skupnost socialnega varstva bo skrbela, da se ne bo poslabšala soci- alna varnost delovnih ljudi, zlasti tistih z minimalnimi osebnimi dohodki oz. tistih, ki prejemajo socialne prejemke. 6.16. Sistem skladnejšega razvoja krajevnih skupnosti, še zlasti manj razvitih krajevnih skupnosti na območju Haloz in Slovenskih goric, bo še nadalje temeljil na samoupravnih osnovah, zlasti pa na samoupravnem povezovanju vseh nosilcev razvoja. Ukrepi bodo usmerjeni predvsem: — v spodbujanju vlaganj v manj razvitih krajevnih skupnostih na osnovi samoupravnega združevanja dela in sredstev, — v znižanje obrestne mere in druge kreditne olajšave, s katerimi bodo banke na podlagi SaS pospeševale gospodarska vlaganja na manj razvitih območjih; tem usmeritvam bodo sledili tudi ukrepi davčne, loka- cijske in urbanistične politike, — za spodbujanje kmetijske proizvodnje na manj razvitih in hribo- vitih območjih Haloz in Slovenskih goric s sredstvi sklada za intervencije v proizvodnji in porabi hrane, — v konkretne naloge za hitrejši razvoj gospodarske infrastrukture in družbenih dejavnosti, pri čemer bodo SIS materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti dosledno izvajale načelo solidarnosti pri izvajanju investicij; primarna naloga bo predvsem zagotoviti dokončanje že zače- tih življenjsko pomembnih investicij (vodovod), — v pospeševanje razvoja hribovitih območij na podlagi republiške- ga programa aktivnosti in ukrepov za hitrejši razvoj hribovitih območij in dogovor o usklajevanju aktivnosti za pospeševanje razvoja hribovitih ob- močij; sprejeti bodo tudi kriteriji za opredelitev hribovitih območij. 6.17. Dosledno bomo varovali talnico na Dravskem in Ptujskem po- lju in zato dopolnili odlok o varovanju. Pri zaščiti talnice na Zg. Drav- skem polju bomo sodelovali z občino Maribor-Tezno. Problem onesnaže- vanja vodotokov Drave, Dravinje in Pesnice bo občina reševala z Obmo- čno vodno skupnostjo Drava in občinami mesta Maribor, Slovenska Bi- strica, Slovenske Konjice in Lenart. Tovarna glinice in aluminija bo postopoma z modernizacijo proiz- vodnje primarnega aluminija zmanjševala onesnaženost ozračja iz seda- nje IV. stopnje onesnaženosti v III-II. stopnjo. Občina bo poskrbela za vzdrževanje katastra virov onesnaževanja ozračja. Strokovni zavodi za varstvo naravne in kulturne dediščine bodo opredelili koncept obvarovanja naravne in kulturne dediščine v občini. Izvršni svet skupščine občine bo sprejel program, s katerim bo opre- delil dinamiko zagotavljanja proračunskih sredstev za izdelavo in uskla- ditev prostorskih izvedbenih aktov z zakonom o urejanju prostora ter za- konom o urejanju naselij in drugih posegih v prostor. Geodetska služba bo usmerjena v izdelavo evidence nepremičnin, pri čemer bo dana prednost obnovi zemljiškega katastra in to predvsem v ravninskih območjih, ki so namenjena intenzivni kmetijski proizvodnji. 6.18. Nosilci obrambnega planiranja bodo v svojih planskih aktih določili pogoje in sredstva za izgradnjo in prilagoditev določenih proiz- vodnih zmogljivosti razvojnimi usmeritvami in načrti ter za organizacijo proizvodnje in storitev v vojnih razmerah, za oblikovanje zalog deficitar- nih surovin, repromateriala in drugih industrijskih proizvodov ter obrambnih potreb v skladu z načrti delovanja gospodarstva in družbenih dejavnosti ob naravnih in drugih nesrečah v izrednih razmerah in v vojni. Nadaljevalo se bo z izvajanjem zakloniščne politike, oblikovane v obdobju 1981 — 1985, s programom oblikovanja občinskih blagovnih re- zerv in drugih rezerv s programi na področju urejanja prostora, ki imajo posredno tudi obrambni pomen (vodni viri, male hidrocentrale, zaloge zdravil, škropiv, ipd.). Številka: 30-1/84-2 Datum: 9/7-1986 Predsednik Skupščine občine Ptuj Gorazd ŽMAVC 1. r. TABELA: L GLOBALNI OKVIRI RAZVOJA OBČINE PTUJ V OBDOBJU 1986-1990 ST. 25 URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ IN PTUJ STRAN 171 STRAN 172 URADNI VESTNIK OBCIN ORMOŽ IN PTUJ ŠT. 25 TABELA 6: SREDSTVA ZA ZADOVGUEVANJE SKUPNIH POTREB — cene 1985 — v tisoč din TABELA 8: SPREMEMBE V STRUKTURI ZEMUlŠČ V OBDOBJU 1986-1990 KARTOGRAFSKE SESTAVINE 1. Karte v merilu 1 : 25000 z naslednjimi posegi v prostor: a) Namenska raba prostora b) Prometna, vodna, komunalna in energetska infrastruktura c) Območja posebnega družbenega pomena 2. Programske zasnove na območjih za kompleksno graditev v merilu 1 : 1000 ali 1 : 2000 3. Kartografska dokumentacija v merilu 1 : 5000 4. Publikacijske karte v formatu A 3 z naslednjimi posegi: a) Planske celote, proizvodni obrati, trgovina, blokovna gradnja, družbene dejavnosti b) Komunalna infrastruktura, kmetijska zemljišča c) Prometna in energetska infrastruktura Zgoraj omenjene karte se nahajajo v Občinskem komiteju za družbeno- ekonomski razvoj in planiranje. Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj izhaja praviloma en- krat mesečno, in to v četrtek. Naročniki Tednika ga prej- mejo brezplačno, naročniki posameznih številk pa le sku- paj s Tednikom. Izdajatelj Radio-Tednik Ptuj, Vošnjakova 5. Urejuje uredniški odbor — odgovorni urednik FRANC POTOČNIK. Sedež uredništva Ptuj, Srbski trg 1/1. Tiska časopisno grafično podjetje Večer, Tržaška 14, Maribor.