Amerikanski Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. Številka 87. joliet, illinois, 29. septembra 1914 lets ik xx11i Pred odločilno bitko med Avstrijci in Rusi v Galiciji. Avstrijske čete, ojačene z več nemškimi vojnimi zbori, so zbrane v utrjenih pozicijah vzhodno od Krakova, pričakujoč ruskega napada. Trdnjava Pr-zemysl še stoji in se hrabro brani. Srbi v Bosni. Bitka na Francoskem se še vedno nadaljuje z izredno odločnostjo. 1 sept .— Uradno naznanilo, izdano opoldne (23. sept.), pravi: Izvzemši nekoliko nevažnega stre-Janja s topovi ni bilo nobenih spopa-a°v zadnje dni na ruskem vojnem pogorišču. Naše čete so vkljub neprestanemu slabemu vremenu v izbornem stanju. Na Srbskem se naše čete bore naj-» ovratneje, 'n ze'° važne pozicije so ze v naši posesti. Vzeli smo topov." London, 24. sept. — Ruske pred-stfaže so že dospele pred avstrijsko trdnjavo Krakov, po brzojavki iz Pe-trograda, poslani v London po rimskem poročevavcu Daily News-agen-ture. Avstrijski generalni štab zanika poučila o ruskih zmagah in porazu gen. Uanklove armade. "Avstrijske čete," Pravi poročilo, "so zbrane v novi pozimi že več dni, a zaman pričakujejo resnega ruskega napada.". Iz drugih virov pa poročajo, da so s' obkolili Przemysl ter prišli med to trdnjavo in Krakov. Morebiti preteče nekaj dni, predno začne druga velika bitka tukaj, ker TD e"a avstrijska armada za utrdbami Przemyysla in druga v Krakovu, do- •r^ttia.zavzmaju r„ i i. Gahc.jt pod svoje krilo. Neko poročilo ,ki ni uradno potrjeno, pravi, da je gen. Rennenkampf, ki se je umeknil črez mejo Vzhodne Pru--m sije, ko so dospele nemške pomožne čete, tudi sam prejel pomočnih čet in J zopet pričel ofenzivo in prisilil Nemce, da so se zdaj oni umekniii. Smatrati je za verjetno, da je zajetje Jaroslawa in osamljenje Prze-mysla prisililo Nemce, da so se pre-mekmh bliže v zaščito svoje linije od sk0°rna d° Kalisza- ki straži Poznanj- ■ Rusom je zdaj mogoče, odposlati ecje število vojakov za naval na ta ae' Nemčije. : Pariz> 24- sept. — Poročevavec itali-ra»k čas°P'sa "Gorriere Delia Ser-a brzojavlja iz Trsta, da so plavajo-mine Pogreznile dve avstrijski tor- Dunaj, črez Amsterdam v London, ] pedovki in enega rušilca zadnji petek ob dalmatinski brežini, po neki rimski brzojavki Havas News-agenturi. Ladje, ki so doplule v Bari, Italija, od dalmatinske brežine, poročajo, da se je pričelo obstreljevanje Kotora po francoskih ladjah in po topovih na gori Lovčen. Berlin, črez London, 24. sept. — Tu so nocoj naznanili, da je bil general-lajtnant pl. Busse usmrčcn v boju dne 8. sept. Doslej je bilo 38,000 oseb odlikovanih z železnim križcem. London, 24. sept. — Uradno naznanilo o nadaljevanju velike bitke ob reki Aisne, objavljeno v Parizu nocoj, pravi, da se ob strani zajemajoče kretanje zavezniškega levega krila nadalje razvija, in da je bilo mesto Peronne zavzeto po obupnem bojevanju z Nemci. To poročilo potrjuje prejšnja neuradna poročila, da so bili Nemci potisnjeni nazaj ob svojem desnem krilu dalje nego se je prej poročalo. Uradna brzojavka pristavlja, da je bilo bojevanje medlo ob središču velike linije, in da so nemške napade pariški poročevavec madridskega časopisa "Liberal", izjavlja, da je izvedel iz neizpodbitnega vira, da je cesar Viljem nameraval po zavzetju Pariza ujeti predsednika Poincare, člane francoskega ministrstva, britanskega in ruskega poslanika, predsednika senata in poslanske zbornice ter vse bančne ravnatelje, potem zapleniti francosko banko in končno pridržati kot talce številne odlične državnike, bankirje in pisatelje, katerih imena so bila zabeležena v nemškem poslaništvu pred mobilizacijo nemške armade . Ko bi bilo to izvršeno, bi imela armada 600,000 vzdrževati red na vzhodnem in severnem Francoskem, dočim bi imelo petindvajset armadnih vojev navaliti na Rusijo. Nemški načrt je bil, imeti eno armado v Parizu in drugo v Petrogradu sredi septembra ali dne 1. oktobra. Pripravljen zmagoslaven govor. Španski poročevavec pristavlja, da je bil cesar tako gotov nemške zmage v bitki ob reki Marne, ki pa jo so do bili zavezniki, da je očrtal poslanico na svoje ljudstvo pred koncem bitke. Zasnova proglasa je bila baje sledeča: "S pomočjo vsemogočega Boga, s pomočjo cesarja, ki je oče naših armad, in z junaštvom neumrjoče, nepremagljive armade nam je danes dana odločilna zmaga .kakršne smo imeli pravico pričakovati kot vredni sinovi mnogoizkušenega viteza, ki je ustvaril in vzdržal našo slavo. Pred velikostjo naše zmage, po borbi največjih armad, kar jih je kdaj videl svet, smejo nemška srca pač biti prešinjena s pleme- zaplei^ vši vse sovražnikove topove. "Przemyslska posadka je opustila Burgado in Mecyko ter bila odbita v vzhodnem delu proti liniji utrdeb. "Nil bojevanja ni tylo ob nemški fronti* Obstreljevanje Belgrada. London, 2S. sept. — Dočim Srbi in Črnogorci zajemajo bosensko glavno mesto.Jiarajevo, so Avstrijci odgovorili z zopetnim obstreljevanjem Belgrada, ki je bil med prvimi tedni vojskovanja pod neprestanim ognjem iz avstrijskih topov onostran reke. Tudi so poizkušali prebroditi Donavo, a se jim ni posrečilo, kakor popročajo iz Niša. » * Zadnje vojne novice. London, 27. sept. — Brzojavka listu iz Geneve pravi, da "Suisse" poroča, da je cesar Viljem zbolel za pljučno vnetico, ker je padel v prekop, napolnjen z vodo. Berlin, 27. sept. — Skupno število nemških vojnih žrtev na mrtvih, ranjenih in pogrešanih je po uradnem naznanilu do danes 104,589, in sicer: mrtvih 15,679, ranjenih 65,903 in pogrešanih 23,007. London, 27. sept. — Brzojavka Exchange Telegraph-družbi iz Rima pravi, da tamkaj prejeto poročilo iz Dunaja naznanja, da so vladni bakteri ologi ugotovili, da je med 70,000 ranjenci v dunajskih bolnišnicah res nekaj slučajev azijske kolere, toda obla-stva jo ukrenila vse potrebno proti razširjanju kolere. Nemški zrakoplovci z bombami. Pariz, 27. sept. — Štiri bombe je spustil doli na mesto neki nemški zra koplovec danes. Ena bomba je razletela v Avenue du Trocadero in odtrgala glavo nekemu možu in pohabila njegovo dete Ostale tri bombe niso napravile mno go škode. Varšava, 27. sept. — Davi ob 5. uri se je pojavila nemška zeppelinka nad mestom in je spustila doli mnogo bomb, ki so usmrtile tri vojake. Zra VILLA ZAHTEVA ODSTOP CARRANZE, Namiguje, da je vojna neizogibna, če Carranza ne izroči vlade v druge roke. PREJKONE PRIDE DO BOJA. V Washingtonu pazno zasledujejo nove homatije v Mehiki. Chihuahua, Mehika, 27. sept. — Ta kojšnji odstop generala Venustiano Carranze kot prvega načelnika konsti-tucionalistov je edini temelj, na katerem hoče general Francisco Villa privoliti v porajvnavo razporov med seboj in Carranzo. To je bil njegov odgovor danes na brzojavke od uradnikov v mestu Mexico, ki so protestirali proti njegovemu vedenju napram Carranzi. Villa je izjavil, da ne bo nikdar sprejel Carranze kcft glavarja ljudovlade. Chihuahua, 26. sept. — Desettisoč vojakov generala Ville, s petintridesetimi bojnimi topovi, je odšlo danes odtod na bojno polje pod Torreonom v boj s četami generala Carranze. Naravnost v Torreon pojdejo in od-ondod se razdele v dve armadi. Ena bo prodirala proti Saltillu, glavnemu mestu Coahuile in Carranzovi trdnjavi in druga bo prodirala v južni smeri, da I Jožef Schiwny, poročnik mariborskega Avstrijsko tirolsko konjištvo. napade armado Carranzistov, ki baje mobilizirajo v mestu Aguas Calientes. Hoče zavzeti Saltillo. General Villa smatra mesto Saltillo za ključ do severozapadne Mehike in j zato namerava zaključiti svoje vojsko- dež. bramb. polka in Transchinsky, nadporočnik graškega dež. brambnega polka. Avstrijska zmaga nad Rusom. Dunaj, 2. sept. (Uradno.) — Teden vanje tamkaj. Več tisoč vojakov se | dni trajajoča_velika bitka med Zampšč je zbralo v Torreonu, odkar se je začela mobilizacija, in del teh čet že prodira vzhodno od Torreona proti Saltillu. (Zamostje) Tyšovce, ki se je bila med Rusi in'Avstrijci, se je včeraj končala s polno zmago armade avstrijskega generala Auffenberga. Vjete so cele ob desnem krilu zavezniki zaustavili. y ;n ]et0) pred katerim vsi drugi oblede. Poročila iz nemških virov pa so ravno nitim ponosom. Zgodovina je ze na- • . , • , . . i i koplovnica je potem utekla do JNovo- pisala na svoje spominske tabele dan 1"UV , , • t^„;QVti,; tn i nasprotna ■ gorenjim. Ta pravijo, da se je ob strani zajemajoče kretanje zarezi^ ovob nemškem desnem krilu ponesrečilo, in da je bitka tamkaj prestala. Težki topovi igrajo eno glavnih ulog v bitki. Z največjo trdovratnostjo se sovražnika obstreljujeta iz svojih utrjenih okopov. Hudo bojevanje se vrši na • raznih točkah južno od Antwerpa. V nekem kraju je bilo 2,000 Nemcev poraženih. Rim, 24. sept. — Zelo značilen je interview, ki ga je privolil Winston Churchill, prvi lord britanskega admi-ralstva, nekemu poročevavcu časopisa "Giornale d 'Italia" in ki je bil objavljen danes, obetajoč Italiji Trst in Trentino (južno Tirolsko). To je prej-kone uvod k izpremembi nevtralnega vedenja od strani Italije. Čeden načrt cesarja Viljema. Pariz ,25. sept. — Gomez Carillo, "oto« v bV Amarlc*« Tre.. Attodatlon. RA*JCOSKE ČPTP- t,T> ^Tk. PRIPRAVLJENE ŽE LETA IN LETA NA BOJ §ti,.. ZOPER NEMŠKI NAVAL. n ■ t'ruleset let i r \k\mŽk< v°inc; ko i naro'1 fJa s*«<'ir očin,i M 0/"' ie '»'» Wtro in poslana na bila« ' .voi»ko. Videti I! i : <,c,,eral J°ffre, vrhovni poveljnik arma cetc r?"Ucta meJ zadnilmi i!-! njt8°yin,i Prbio«niW na spodnji sliki, ki je mcd Počitkom nVJCf,pim' vaja"" 5 Črnogorci zavzeli Mostar. Rim ,25. sept. — Črnogorci so zavzeli-Mos ter, glavno mesto Hercegovine. Pretrgali so železniško zvezo med Metkovičem in Dubrovnikom, ki tvori edino zvezo na suhem s Koto-rom. Ta luka ,kjer so avstrijske čete zbrane, je torej osamljena. • Avstrijci so se popolnoma umekniii i i jugovzhodnega dela Bosne in Hercegovine. V Bosni položaj resen. Dunaj, črez Benetke in Rim, 25. sept. — Položaj Avstrijcev v Bosni in Hercegovini vzbuja bojazen vsled pretečega vedenja prebivavcev, ki so postali drznejši po uspehih združene srbske in črnogorske vojske. Oddelki čet v oddaljenih okrajih, ki so bili izpostavljeni klanju po prebivavcih, niso bili odpoklicani v utrjene pozicije. Naval v deželo je bil tako olajšan in Bošnjaki se pridružujejo Srbom in Črnogorcem, ki oborožujejo prebivav-ce s puškami. Ubežniki iz Bosne in Ilercegovinc se zatekajo semkaj in odkrivajo resnost položaja. Verske procesije in molitve za varnost dežele se zdaj večkrat vršijo. Osemtisoč belooblečenili otrok v spremstvu svojih ihtečih ma-tera je bilo danes v pouličnem obhodu, moleč za rešitev Avstrije. V Trstu na tisoče ranjencev. Benetke, 25. sept., črez Pariz. — Po danes tu prejetih poročilih iz Trsta, je bilo več tisoč ranjencev pripeljanih v to avstrijsko mesto v zadnjih treh dneh. Mnoga javna poslopja, vštevši gledališča, se izpreminjajo v bolnišnice zanje. Večina ranjencev prihaja iz Galicije. 0 strašnem trpljenju pripovedujejo. Več dni skupaj so bili v mokri obleki in ■/. izjemo sliv niso imeli jesti ničesar, Kusi so zaplenili ogromne množine zimskih oblek od avstrijskih čet. Sne žiti je pričelo in čete na bojišču trpe vsled mraza. Rusi zaustavili nemški naval. 1'etrograd, 25. sept. — Generalni 1 štab je izdal sledeče naznanilo: "Dne 23. sept.,»o Rusi zaustavili poizkusilo kretanje nemške predstraic prodreti V pokrajino Suwalki na Ruskem Poljskem ob pruski meji. V okrožju med ScSubčinoni in Vincrn tom je bilo več spopadov s sovražni kovo fronto .končanih ugodno za Ruse V zapadni Galiciji ni bojevanja. Av strijska armada, izgnana iz Chyrowa se dalje umika. Georgjevska, kjer so jo trdnjavski topovi izbili- Sarajeva ne morejo zavzeti. Rir.i, 27. sept. — Srbske čete, ki so V Hipoletu, mali postaji vzhodno od čete ruskih vojakov in vzetih. Rusom Torreona, so Villove čete zadele objdo sedaj 160 topov. Rusi beže nazaj majhen oddelek Carranzovega konji-štva in ga s streli pognale v beg. ajBmi. Zgornja slika kaže frnncoske Okrog Przemysla. Uradno naznanilo velikega kne Nikolaja, vrhovnega poveljnika ruske vojske, pravi: "Na jugozapadni fronti so ruske če te zavrele utrjeni poziciji Cryszk; in l'ulstyn, ki sta ščitili Chyrow, te druge pozicije v okrožju Radymn< (med Jaroslawom in Przemyslom) nuvafW'lisi Bosno, so opustile misel na obleganje mesta Sarajeva, ki je tako močno utrjeno, da ga je nemogoče zavzeti z naskokom. Zato so Srbi v zvezi s Črnogorci sedaj sklenili, da bodo mesto samo obkolili In pretrgali njegove zveze. Pariz, 27. sept. — Brzojavka iz Niša pravi: "Srbske izgube so bile velike med bitko z Avstrijci, ki se je nadaljevala štirinajst dni. Avstrijci so nastopili s petimi armadnimi voji. Z več brigadami svežih čet so prebrodili re ko Drino in napadli Srbe, ki jih je bilo po številu manj. Nad 30,000 Avstrijcev z mnogimi topovi in strojnimi puškami je prodiralo proti mestom Krupani, Vali in Evo. Srbi so odbili avstrijsko levo krilo, ki je izgubilo 10,-000 mož na mrtvih in ranjenih. V središču pa so se morali Srbi umekniti šest milj. Pozneje so Srbi odbili tudi desno krilo avstrijsko, ki je imelo o-gromne izgube. Med tem so neod-isni srbski in črnogorski oddelki prodrli daleč v Bosno. Pač pretirana vest. London, 27. sept. — Rusi so v soboto zavzeli večji del mesta'Prze^iysIa Galiciji, po neki brzojavki iz Dunaja," pravi rimski poročevavec ,ExJ change Telegraph-družbeJ "Rusi so se približali mestu od jugozapada in so prisilili Avstrijce, da so se zatekli v vzhodne trdnjavice, kjer je zdaj vsa posadka zbrana in pripravljena na zadnjo obrano. v ; "Posadka je v kritičnem položaju, ker j-e popolnoma obkoljena. Ruske čete prodirajo od Qrodeka proti avstrijski poziciji, dočim desno krilo nadaljuje napad od severa. Čete navaljujejo v mesto Przemysl, da poostrijo napad od jugozapada." Neka brzojavka iz Petrograda pravi, da so Rusi zavzeli mesto Ušon v Karpatih ter zajeli topov in mnogo ujet nikov, nakar so prekoračili ogrsko mejo. Zavezniki zaustavili Nemce. Z bojišča, črez Pariz, 28. sept., 1. ura Zy — Obupni poizkusi nemških čet, predreti zapadni konec zavezniške armade in zaustaviti obratno kretanje, so danes povzročili najsrditejše bojevanje v dosedanji vojni. Voj za vojeni nemških čet je hitel proti cvetu francoske in britanske armade v napadih z bajonetom, ali vsi oo bili odbiti z velikimi izgubami. Spopad se je raztezal čež skoro dve tretjini cele bojne fronte, pa tudi ob ostali črti so se milijoni vojakov bojevali iz bližine par sto yardov. Nemci si zdaj menda predočujejo, da se morajo držati na svoj' skrajni d Mili, drugače izgube tudi svoje pozicije na ostali črti. Če bo danes desno krilo potisnjeno nazaj, se bo morala vsa armada umekniti na središče, in napadniki se ne bodo več mogli razvrstiti v nobeno drugo obrambno pozicijo na Francoskem. VOJNE VESTI IZ "SLOVENCA". Iz bojev III. vojnega zbora, v katerem so slovenski polki. čez reko Bug. Tudi armada generala Dankla, ki napada Lublin, žanje neprenehoma uspehe. Vzhodna Galicija, Lvov je še v naših rokah, dasi je tam položaj nasproti sunku veliko močnejšega sovražnika zelo težak. Tretji armadni zbor, kjer so Slovenci, se je proti Rusom z brezprimerno hrabrostjo vojskoval. Iz pisem slovenskih vojakov. Ljubljanski "Slovenec" z dne 5. sept. Iz ljubljanskega "Slovenca" z dne 6. sept. posnemamo sledeče: "Grazer Volksblatt" prinaša v številki od petka o bojih našega tretjega zbora sledeče cenzurirano dobesedno poroca' . ...... , ■ ,- ,ii - i „„., O' junaštvu slovenskih cet, ki so se poročilo: Neki podčastnik belgijskega J . . ' . ,, ■ i . - „i borile na severu, prihajajo poročila, pespolka opisuje na kratko težave pol- • t . t - ; . , , • ■ , -.i „ I ob katerih strmi svet nad neustrase kov tretjega zbora, ki je vse bitke o- . . , ,. t ii i OA i 90 o,,™,, nostjo in neupogljivostjo naših ljudi, koli Lvova v dneh od 26. do 28. avgu-1 J sta najhujše občutili sledeče: Belgijski. •, . . ,, . •-• 7 17 47 • I zadrzati. Mnogi so si po prvih strelih pešpolk .potem tovariši 7., 17., 47. in b.. J. . ,, , , -i i • i • ruskih topov prižgali pipe in sli z go- 87. po ka (to so koroški, kranjski, ma- ... » . 1 6 1 v recimi pipami naprej v boj. Najbolj priprost naš vojak je takoj spoznal polka (to riborski, deželna bramba in kar vse sem spada) so začeli prodirati že 22 avgusta. Dne 23. avgusta smo zadeli | slt"a"]° prvič na Ruse; 24. smo pa prejeli og njeni krst. Ta je bil pa obilen in mnogi izmed nas so morali nanj ver jeti. Kako je mojim tovarišem šlo ne vem. Ampak mi smo dobili vtis, da je bila naša artiljerija pri naših na- skokih premalo močna. Stali smo na- ^ •>• . ... ■ - . i: i-i., „ v.Jcini prebivalstvom naročili, naj, kadar sproti četam, ki so bile v piemoci. No| . ,.. , . . , . je pa naš polk prišel ven iz nevarnost Vsa poročila iz severnega bojišča I potrjujejo, da Rusi delajo z razvito š|»ijonažo. Tako so slovenski vojaki videli rusinskega kmeta, ki je s kretnjami rok izdajal gibanje naših čet. j Vohun je padel, zadet od šestih kro-Rusi so izdajalcem med doma- nih jarkov in začel naskok z grmečim hura-klicem in nasajenimi bajoneti, so se morali Rusi umakniti, kajti njihova infanterija je zanič." Ker se tudi pri nas razširjajo nerer nične govorice, da je tretji vojni zbor (in med temi so vsi naši domači slo venski polki) uničen, prinašamo naši javnosti v pojasnilo ,da se vsako razburjenje prepreči, tudi sledeči pogovor urednika cenzuriranega graškega lista "Arbeiterwille" z nekim infanteristom belgijskega pespolka: "Slišite," je vprašal urednik s pritajenim glasom infanterista, "ali je res kar ljudje govore, da je tretji zbor skoro popolnoma uničen?" — "Ampak nc dajte se osmešiti. Res, da je mar sikoga zadelo, ampak p uničenju ne more biti nobenega govora, lil kar je še najboljše, ranjencev bo res zelo veliko, ampak mrtvih pa silno malo. ].n kar je tudi zelo dobro, ruske krog-Ije .o tako majhne in ostre, da se rane prav kmalu ozdravijo." Pri tem je pokazal neko krogljo, ki jo je našel, in na luknjo ,ki mu jo je naredila na rokavu bluze. Bila je tako majhna, da jo je bilo s prostim očesom komaj videti. Ranjenci v Gradcu. Dne 5 .sept. ob pol 12. uri v Gradcu napovedani transport ranjencev je do-šel v Gradec z zamudo, ki je znašala nad 7 ur. Pripeljali so se ranjenci v 42 vozovih, in sicer vojaki 17., 27., 47. in 87. pešpolka; veliko ranjencev je bilo tudi od 97. pešpolka. Tudi posamezne ranjence 14. vojnega zbora so žc pripeljali. Ranjeni so večinoma na roki in na glavi. Prinesli so iz vojske s seboj spominke, osobito veliko ru- pridejo avstrijski vojaki, zažgo toliko hiš, kolikor avstrijskih polkov pride. Pet minut za tem so pričeli Rusi pošiljati šrapnele na dotične točke. Rusi zažgane hiše plačajo. Zanimivo je gledati kozake, ki se pripravijo na strele. Konj se mu vleže pred kozaka in ko-zak strelja preko konja. Sicer so pa kozaki divjaki in more celo ranjence ter jih zažigajo. Poljaki in Poljakinje so pa j.elo dobri ljudje in obsipajo bolnice. Sijajni junaški čin je izvršil nadporočnik 5. dragonskega polka Inter-mauer, zet grofa Barbota. Bile so v Ljubljani že razširjene govorice, da je vjet. Nadporočnik je prejezdil skozi sovražne čete, ki so sabljale po njem, a ostal je živ, za kar se ima zahvaliti tudi svojemu izvrstnemu konju. Nadporočnik ima več ran. Drobne vesti. skiji čepic. — Duhovniki vojaki. Na Francoskem velja vojaška dolžnost tudi za duhovne. Zato je samo iz pariške nadškofije 427 duhovnov v vojski, ki1 so pravi vojaki. — 70,000 kron je daroval prestolonaslednik Karel Franc Jožef za "Rdeči križ" in za podpore vpoklicanih vojakov ter odšel na bojišč^;. — Bojkot. Vsled evropskega boja je nastal v Evropi hud bojkot. Nemci v Avstriji in Nemčiji bojkotirajo francosko in ailgl<ško blago in mečejo s prodajalnic francoske, angleške in ruske napise ter knjige iti muzikalije, tiskane V jezikih sedanjih sovražnikov, iz izložbenih oken. — Rusija in Francoska imata radio-telegrafsko zvezo, da si pošiljata poročila. llrzojavi gredo črez Malto, kjer Med ranjenci se nahaja imajo posredovalno postajo Angleži. Amerikanski Slovenec Ustanovljen !. 1891. Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote. Izdaja ga vsaki Torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. 1. 1899. t lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Predsednik..........Anton Nemanich Tajnik...............William Grahek Blagajnik...............John Grahek Urednik...........Rev. John Kranjec Telefoni: Chicago in N. W, 100. Naročnina: Za Združene države na leto.....$2.00 Za Združene države za pol let..$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...,......$1.50 Za Evropo za četrt leta.........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREI. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet. Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brez plačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March lltli, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper in America, and the Official Organ of the G. C. S4ovenian Catholic Union. Published Tucdays and Fridays bv the S LOVE XI C-A M E RIC A N PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, III Advertising rates sent on application. I z slovenskih naseltin. i +G+0+0+C+0+G+CH Joliet, 111., 28. sept. — Obilno je obrodila letošnja letina v Ameriki. Tudi pridelek v vinogradih je bogat, in marsikdo bi si "naprešal" domačega vina, da bi imel s čim. Ali dela in za->Iužka je povsod premalo, kakor v rudnikih, tako in še bolj v raznih tovarnah, zato ostane domača sladka kapljica mnogoternikom neizpolnjiva želja', vendar se je zadnje dni razprodalo v Jolietu mnogo vagonov grozdja. Ameriška veleobrt in trgovina pa bi lahko napredovala s poliio paro letošnji jesen, ko besni v Evropi strašni vojna in bodo v kratkem potrebovali raznih izdelkov. Seveda so razni vzroki za medlo stanje ameriške industrije, tako n. iir. primanjkuje raznih kemičnih snovi, ki so potrebne za razne o-brti in so pred vojno prihajale iz Nemčije in od drugod, ker jih v Ameriki ni dobiti. Glavni p;i je prejkone demokratska vfada, ki jo reuublikanski vele-obrttiiki in bogataši izpodbijajo na vse mogoče načine, pa najsi pri tem trpi tudi nedolžno delavstvo! — "Tlie Joliet National Bank" je pravkar izdala za oktober splošno pismo o trgovinskem in obrtnem stanju tir pravi med drugim; "Ki i\am treba poročati našim klijentoni, da je bil business med zadnjimi tedni nezadovoljiv in v malem obsegu. Izpremem-1ba v business« vsled evropske vojne je bila očividua vsakemu trgovcu." — (1. Matija K raket-, član trgovske tvrdke \nton Miksche & Co. v Wah-pctonii, X. 1)., naznanja tem potom svojim znancem, da mu je pred kratkim umrla ljubljena mati v visoki sta rostj čez 90 let v starem kraju. Lani je ? Mat. Kraker poslal svoji materi -lik. - svojega vnuka, in kajpada je bilo veselje veliko, videti otroka svojega v četrtem členu, kar pač malo ljudi dočaka. I'oleg sina Matije žalujejo za pokojnico g. Mihael J. Kraker v Ana-condi, Moiit., drugi sin, ter dve hčeri v Jernejivasi pri Črnomlju na Kranjskem. Calumet, Mich., 24. sept. — V urnem teku se spreminjajo časi, in raznovrstni departmenti se odločujejo v veliki hitrosti, hoteč prekašati tek časa: in na dnevnem redu so vedno zanimivejše tpčke. Zaradi slabih razmer, katere prete bakrenemu okrožju, so sklenile Z-edinjene države, odjemati baker ter s tem pomagati prebivalcem do dela. Pri tem pa tudi sedaj dobijo baker veliko ceneje kakor takrat, ko se odpre odhod v Evropo. Cena, katero je ponudila Amerika za baker, je 16s/2 centa funt, in ležeče je samo še na posestnikih bakrenih rudnikov, če bodejo hoteli sprejeti ponujano jim ceno. Upa se, da prihodnji mesec urede, da bode prav; sedaj je še, kakor sem zadnjič poročal. Prvega septembra imela je tudi "Oliver Iron Mine"-družba posvetovanje, pri katerem se je sklenilo, delati v rudnikih, kateri dajejo rudo "first class". Iz tega je razvidno, da bode največ v okolici Ely in Tower. Zato je nemogoče, da bi pričel z delom Leonard-rudnik v okolici Chisholma in tudi drugi, kateri sedaj stoje prazni, pred prvim majem I. 1915. Toliko na poročila iz Chisholma. Sedaj pričela so tudi pisma prihajati iz stare domovine, in večinoma se glase o žalostnih izgredih in o bedi, katera bode sledila vojski. Tu pri nas pričelo se je nabiranje za uboge žene, katere so prizadete vsled vojne, in vsak naj bi pomagal po svoji moči. Sedaj dobivajo nekoliko pomoči od države, ali ko bode konec boja, bode še več uboštva, ker marsikateri se ne bode več povrnil v krog svojcev. Boril se bo dolgo na travniku tam, iz trupel si rakev napravil bo sam. Kri teče v potokih in zemljo poji, a smrti se hrabri junak ne boji: Za dom in za vero podal se na boj, naj zmaga bo slavna edini cilj tvoj! John Grsich. Cleveland, O. — Ce bi kedo sodil po javnosti, bi lahko mislil, da smo vsi Clevelandčani v vojski, tako malo se sliši iz naše sredine. Zato mi pa menda ne boste zamerili, g. urednik, da vam mislim danes pisati kaj več. S 1. septembrom se je pričela naša šola. Takoj prvi dan se je pokazalo, da prostora ne bode preostajalo. Mla-dež je šla skup od vseh strani in začelo se je zopet prijetno žvrgolenje in brbljanje okrog cerkve in šol. Tri prostorne nove sobe so bile pripravljene za vstop novoprišlecem, a vse ponosni na naše šole, ki danes rastejo vsepovsod med treznomislečimi katoličani. Pomilovanja vredni so vsi sta-riši, ki nimajo priložnosti pošiljati otroke v katoliško šolo. Dobijo se celo slučaji, in v zadnjih letih ne več tako redki, da drugoverski stariši pošljejo svoje sinove in hčere v katoliške šole ravno radi tega, ker so prepričani, kako neobhodno potrebno je dandanes posebno mlademu svetu popolne izobrazbe in verskega pouka. Kaj pa naj si potem mislimo o stariših, ki pri najlepši priložnosti zanemarjajo to svojo dolžnost? Bog vedi ,koliko bogatejši bodo radi tega varčevanja in koliko več bodo vsega tega nesli so-boj, kar so pri pouku otrok prištrada-Ii? Toliko morebiti, da jih bodo črvi jedli v srebrnookovani trugi mesto v navadni črni krsti. Največje bogastvo, ki ga stariši morejo sebi pridobiti tukaj, je zavest, da so storili svojo dolžnost. Najdragocenejši zaklad za otroke pa bode prava krščanska izobrazba, ki jih bode podpirala, da ne omahnejo na tej poti skozi dolino solza. Stariši, ki pri odhodu iz tega sveta vidijo svoje sinove in hčere kot krščan ske može in žene, so storili svojo največjo dolžnost in se torej lahko v miru ločijo od njih, če tudi so od prvega do zadnjega odvisni od dela svojih rok. Dokler stariši po nemarnem ne zapravljajo premoženja ali zaslužka, ne bodo prašani enkrat, koliko so zapustili svojim otrokom, nobeden pa ne bode ušel vprašanju, kakšne otroke si zapustil. Brez verskega pouka pa je slabotnemu človeku ravno tako nemogoče ostati dobremu v srcu — na videz bode morebiti še stal nekaj ča-so, kakor je mrtvemu telesu mogoče stati — konečno se mora zgruditi. Zato pa, slovenski stariši, če želite videti vaše sinove in hčere kot dobre krščanske može in žene, če hočete, da ne bodete vi pred Bogom enkrat dajali odgovora za dolgo vrsto odpadlih in brezverskih otrok in vnukov, ako želite prejeti plačilo za vaš trud in skrb napram vašim .otrokom, ako hočete biti enkrat združeni z njimi za vedno v srečni bodočnosti: potem brezver-ska šola ni za vaše otroke in podpora katoliške šole ni'prevelika požrtvovalnost za vas. J. J. O. Collinwood, O., 23. sept. — Cenjeni urednik! Prosim, »la priobčite teh par vrstic kot dopis v vaš cenjeni list. Dne 20. septembra ob 3. uri popol- j človeka povzdigniti k ljubezni do Bo dan smo imeli odkritje spomenika 1 ga in k,ljubezni do bližnjega. Kar šene pobožnosti vernikov do namest nika Kristusovega na zemlji. Govornik je nato ob kratkem orisal življenje ranjkega in povedal, koliko trpljenja je užil in koliko pomanjkanja je pretrpel že v mladih letih kot dijak v šolah. Zato je ranjki poznal življenje kakor malokdo in vedel, kaj je revščina in siromaščina. Kljub temu pa ni sovražil sveta, svetobolja ni imel v svojem srcu. Že po naravi krotak in ponižen, je postal po mašnikovem po-svečenju še bolj ponižen in še boij krotak. Milost sv. zakramenta maš-nikovega posvečenja je povzdignila te naravne lastnosti do vzvišenih čednosti. To je pokazal v svojem življenju. Bil je skrajno priprost in neprisiljen, skrajno sočuten in skrajno nesebičen. Iz ljubezni do Boga je žrtvoval vso svojo plačo za lepoto hiše božje in za povzdigo svoje župnije; iz ljubezni do bližnjega je vselej rad pomagal siromakom in revežem, zlasti pa svojim rojakom. Ni pa delal tega, da bi bil hvaljen in češčen od ljudi, ker kedor ga je poznal, ve, da denarja in posvetne časti ni iskal, ampak v vsakem siromašnem človeku je videl brata Kristusovega in zato svojega lastnega brata. Zal besede ni bilo iz njegovih ust, ampak vselej je rajši potrpel še tako hudo žaljenje, samo da bi ohranil mir in složnost. V razburkanih časih je nastopil svojo zadnjo,župnijo, kjer je umrl, vendar s svojo priprostostjo in nesebičnostjo je veliko dosegel. Ponižal se je po vzgledu svojega Učenika in s tem je veliko dosegel. Njegova otročja priprostpst je navezala srca fa-ranov nase, tako da ga je vse ljubilo in vsak, kedor ga je poznal, govori o njem s spoštovanjem! Nadalje je govornik poudarjal, da čeravno je dragi ranjki živel po nauku Gospodovem, ki pravi: ''Resnično vam povem, ako se ne izpreobrnete in ne postanete kakor otroci, ne boste šli v nebeško kraljestvo," vendar je bil značajen mož, po srcu sicer otrok, a po duhu trden in neomajen. To zna-čajnost je pokazal kot slovenski pesnik, zakaj v njegovih proizvodih najdemo samo to opevano, kar je lepo in vzvišeno. Ob koncu svojega življenja je velikokrat rekel: "Bogu sem hvaležen, da nisem nikdar kaj takega zapisal, kar bi bilo mladini v pohujšanje." To so lepe besede moža duhovnika. Iz pesnikov drugih narodov je prestavljal najrajše one pesmi, ki morajo ranjkega gospoda župnika Rev. Andr. tri in še enajst druzih je napolnjenih, j Smrekarja na sv. Pavla pokopališču v Vseh šolarjev je sedaj 1112, 14 sob Nottingham!!. Ob tej priliki je bilo polnih in še prihajajo na novo skoraj navzočih na tisoče udeležencev in vsa z vsakim dnem. To'ogromno število ' slov. društva iz Colliinvooda in veliko otrok je res kinč in ponos naše župni- društev iz Clevelanda. S, tem so poje. Ce pri tem vzamemo v poštev, kazali, kako iskreno da so ljubili ranj-da so otroci sprejeti le s šestim letom, Ice'ga gospoda in se ga še ^edaj pomije vidno, da slovenski zarod ne zamira njajo, akoravno je že eno leto, odkar tukaj. Napram temu velikemu številu j v grobu počiva. pa pohaja najmenj 350 slovenskih o- J Ko smo prišli na pokopališče, je po trok še javne šole, največ radi sedaj-! sporedu najprej zadonela žalo • inka nih slabih razmer. V resnici nima no- "O spavaj sladko, srce"; p 1 je moški beden zadostnega vzroka pošiljati o- zbor društva "Lira". Po -m "Bene-troke v brezverske šole. Res je, da je dietus" in molitev za ver.: . Po prvi težava velika Vzdrževati družino v se- i žalostinki je č. g. J. J. Oman od žup-danjih slabih časih in veliki draginji, nije sv. Vida opravil običajne cerkve-Vsi stariši, le z malimi izjemami, mo- ne obrede ter molil za mir in pokoj rajo žrtvovati dandanes celo svoj zasluženi priboljšek, večkrat celo najpotrebnejše stvari, zadostno hrano, oble- za verne duše v vicah ko itd., da zamorejo vzdrževati svoje j Po dokončanih molitvah, katere so otroke v katoliški šoli, a oni storijo , verniki z duhovniki vred kleče opravi-to pogumno in radi, da preskrbijo svo- 1 i. je nastopil č. g. John Plevnik iz jim otrokom pravo izobrazbo in za- j Chicage, nekdajni sošolec in prijatelj dostni verski pouk. Cast jim, njih 1 ranjkega Andreja. Za vsebino govora požrtvovalnost ne bode zastonj. Pri-' je vzel prelepe besede vklesane na na-de že čas, ko bodejo z radostjo uvideli, grobnem spomeniku: "Ljubezni treba nam i složnosti, Značaja, vzvišene pobožnosti!" Govornik je najpoprej omenil veli- gospoda Smrekarja in vseh vernikov, počivajočih na istem pokopališču, ter oni m vsi drugi, ki se sedaj bojijo krepko poprijeti svoje dolžnosti, da je bil boj vreden truda in da je plačilo daleč presegajoče vso požrtvovalnost. V današnjih razmerah, posebno nie.l Slovenci, je, če kje, potrebno krščanske izobrazbe in verskega pouka, in to ko žalost, ki je napolnjevala srca fara-nov in prijateljev pri sumi Andreja Smrekarja, in kako da spomenik po-tavljen na njegovem grobu ni ničesar njimi, ker potrebna svota se je tako hitro zbrala, izraz značaja in vdanega spoštovanja do ranjkega. z jedno besedo, da spomenik stoji kot izraz vzvi- tako nujno potrebno, da noben oče ali drugega, kakor izraz njih ljubezni flo mati, ki ima priložnost pošiljati otroke : svojega župnika, izraz složnosti mei' v katoliško šolo, pa jih da v brezverske javne šole, ne more misliti, da je svojo najsvetejšo dolžnost storil. Večkratni izgovor, da se otroci v javnih šolah več naučijo kakor v župnijskih, je prazen in smešen. Cez vse pa je smešen, kadar priiTe ta izgovor od ljudi, ki niso ne zmožni soditi o tem in ne zadosti časa v tej deželi, da bi imeli zadostne prilike opazovati. Za vsace-ga trezno mislečega človeka je zadosti to v spričevalo uspešnosti naših šol, najdemo v njegovih spisih, najdemo v njegovem življenju. Resnost starčka, pogum moža, požrtvovalna materina ljubezen, navdušenost mladeniče-va, nežnost device, odkritost otroka: to vse v naravni edinosti stori moža po volji Božji, celega človeka, celega kristjana. Vse te lastnosti je imel ranjki Andrej Smrekar. Njegovemu spominu bodi čast — njegovo življenje pa nam v zgled! Ako bomo iz ljubezni do Boga ljubili svojega bližnjega, vladala bode med nami složnost, verski značaj se bo trdil in življenje naše bode v resnici vzvišena pobož-nost. In kadar se spomnimo umrlega Andreja Smrekarja in kadar obiščemo njegov spomenik na grobu, ponovimo svoj sklep: "Ljubezni treba nam i složnosti, Značaja, vzvišene pobožnosti!" Življenje ranjkega tedaj ne bode zastonj in delo tega poštenega in zna-čajnega duhovnika in pesnika ne bode ostalo brez sadu in vpliva. S temi besedami konča č .g. John Plevnik svoj govor. Za tem sledi žalostinka "Nad zvezdami', pel je moški zbor društva "Li-ra". Nato je govoril gospod Anton Gr-dina, novo izvoljeni podpredsednik K. S. K. Jednote. On je v imenu faranov župnije >v. Vida, kjer je bil ranjki gospod Andrej Smrekar dolgo časa pomožni župnik, pozdravil navzočo množico Slovencev ter v jedrnatih besedah orisal versko in narodno prepričanje svojega umrlega prijatelja, zlasti pa (Nadaljevanje na 3. strani.) vreme smo imeli stalo tako še kaj —Krasno jesennk Zadnje dni, da bi le časa! — Slovenski Sokol v Rockdalu, ki je bil šole pred kratkim ustanovljen, priredi sijajen ples v Mavričevi dvorani tretjo soboto prihodnjega meseca, dne 17. okt. Vinska trgatev Iiobr. in podp. dr. ' Triglav" v Sternovi dvorani bo drugo .,jboto, dne 10. okt. — "Miklovo Zalo" uprizori Dekli-ika Marijina Družba na odru Sternove dvorane 15. nov. da grejo otroci z diplomo, podeljeno j od naše šole ,v višje javne šole. Bil je ' čas, ko to ni bilo mogoče, a danes so se mize prevrnile in stojijo katoliške šole v Združenih Državah na višji stop nji in v višji veljavi kot pa takozvane "Public Schools", in stariši, ki pošiljajo otroke v te brezverske šole, varajo sebe in ob enem otrokom zapravljajo dragi čas in zlato mladost, v kateri bi morali zidati temelj pravega, značaj-nega in "krščanskega moštva in žen-stva. Kdor je zmožen brati v angleščini, naj bere poročila konvencij in zborovanj višjih krogov, učiteljev, nadučiteljev i. t. d. in bode kmalu videl, da še nobeden katoliški vzgojitelj ni ktdaj tako naravnost in tako ostro obsojal brezverski pouk v javnih šolah, kakor ravno oni, ki imajo nadzorstvo teh šol v rokah. "Nazaj h krščanskemu pouku! Verski pouk je neobhodno potreben! Naše javne šole so daleč zabredle!" To so navadni izrazi. Eden najvplivnejših mož, čegar imena se ne spominjam sedaj, je izne-nadil svet pretečeno spomlad, ko se je izrazil pred konvencijo vzgojiteljev v St. Paulu, Minn., da bi bilo boljše, ako bi otroci jie imeli višjih šol, kot pa da imajo brezversko višjo vzgojo. To je gotovo ostra obsodba, a gotovo ne krivična. Katcjličani smo torej smelo Spomenik pok. Rev. Andreja Smrekar, slovenskega pes-nika, na pokopališču sv. Pavla v Clevelandu, O. Urada telefon Chicago 100 Stanovanja telefon Chicago 3247 iJOSIP KLEPEC £ JAVNI NOTAR t 1000 N. Chicago Si. JOLIET, ILL. • v uradu ivečer do 8. ure ob nedeljah od 9-12 4,,»,,,^ ■■i.rtk.i^ i«* trn m m i JOHN N. W. Phone 348 u J i ur §TEFANICH :.:Sloveuska Gostilna::: vino domače in importirano, fino žganje in dišeče smodke. P m m 'iS I® m m Oba telefona 215. WERDEN BU0 511-13 Webster Street, JOLIET, ILL. Tu dobite najboljši cement, apno, Tu dobite najboljši CEMENT, NO, ZMLET KAMEN, OPE VODOTOČNE ŽLEBOVE, vse kar spada v gradivo. MEHAK IN TRD PREMO 915 K ScottJJt., Joliet, 111. |f|]j DENAR SE VLAGA NAJBOLJE IN NAJSIGURNEJE V Prvo Hrvatsko Stedionico U ZAGREBU, CROATIA, EUROPE. in nje podružnice v: Belavaru, Brodu na S. Crkvenici, Delnicama, Djakovu, Kraljeviči, Novem Vinodolu, Osijeku, Požegi, Rieki, Sisku, Varaždinu, Veliki Gorici, Virovitici, Zemunu i Senju. Delniška glavnica in pričuve K 16,250.000. Nasvete in navodila pošljemo zastonj. in ;K ^— ačel ,(; mbr; ojišč ^kem ianke Btane za |0 v. Lju STORM DOORS AND WINDOWS uiffei količ rezkim Š najhitreje in najceneje vam jih prip elesj trs egar anstv odpc (rešetca za okna in vrata) J. W. LOV CARPENTER for°č edno o, ni esti. 204 Scott St., poleg italijanske cefy 0gi jO rak Chica/o tel. 1001. JOLIET, ILLINOIS. -i Buchanan-Daley Ctf 2 Šlo »je 1 iod o cer: Ci ez 2 iovec Desplaines and Alleti Sts. JOLIET, ILLINO Les za Stavbe in Premo Največja zaloga v mestu PR EDNO NAROČITE DOBITE NAŠO CENO TELEFONI 597 Square Deal Vsakemu i ka, ojen odbi t- 1 lan Aina tudij voj ožje. i-etr; »t j, ega itscl očili šl Prvi in edini slovenski pogrebniški zavod Ustanovljt.. 1. 1895. Anton Nemanich in Sitt 1002 N. Chicago Street Kotijuštiiica na 205-207 Ohio St.. Joliet, I H- Priporoča slavnemu občinstva svoj zavod, ki je eden največjih mestu; ima lastno zasebno ambulanco, ki je najlepša v Jolietu in tvaške vozove in kočije. Na pozive se posluži vsak čas ponoči in podnevu. Kadar rabite kaj v naši itroki se oglasite ali telefonajte. Chictt* t«l. 2575 |in N. W. 344. Naii kačijaii in vsi delavci so Slovene'. Jadranska Banka Popolnoma vplačena glavnica 8,000,000 kron. Prihranki 780,000 k1"0"' Glavni urad: TRST. Podružnice na Dunaju, Dubrovniku, Kotoru, Ljubljani, Metkovi««' Opatiji, Šibeniku, Spljetu in Zadru. Priporoča se za vse bančne posl^ Sprejema denarne vloge in jih obrestuje, kupuje in prodaje vredn° nostne papirje in daje informacije vseh vrst. Prcvzemlje menjice, dokumente in tirjatve za Avstro-Ogr^o. 00»"° in Hercegovino, Albanijo, črno goro, Grško, RumunijOi Turčijo i. t. d. — BRZOJAVNI NASLOV: JADRANSKa' Sfb'J0' Ml Ul :mo a ta) iz stare domovine. NO Glasnik s slikami", nov list, je acel izhajati v Ljubljani dne 3. septembra. Kdor želi videti lepe slike z ®J'sč in iz domovine, citati v ljud-a, naše ljudstvo vedno dra-°> nikdar ne skriva svoje verske za-j. Cstl- Ni še dolgo, ko so ga naši Orli e ce«|i ognjegasci v špaliru počakali, ko je °rakal iz CerkVe. ~ frančiškani v vojski. V vojsko " s 0 iz domače frančiškanske provin-!8 lajikov in 4 patri. Lajiki so od orožjem, duhovniki v bolnicah, in cer: P. Albin Poljanec v Ljubljani, „ 'Prijan Napast v Gradcu, P. Ja-y J 2 Zurga v Zagrebu, P. Mohar Gni-ffov<* na ladiji. ^ ___"V y i !<■ srbskem bojišču padli rezerv-cie ,22' Pešpolka Franc Požlep je ,e». Ljubljančan in sin spoštovane "e Požlepove iz Komenskega uli-je marljiv dijak in delaven ** slov. akad. društva "Danica" na • aJU. Absolviral je ravno svoje 'Je in se pripravljal, da nastopi Ji Poklic, ko je bil poklican pod o-i«. V nekem boju na meji mu je ^rgala smrt nit življenja. Padel je Junak za domovino. * ^om°branski polk št. 27 na bo-|-vu. v Ljubljano so pripeljali ranje-Prd nadporočnika 27. pešpolka Maje-Po v Ljubljano došlih posilili je stotnik domobranskega pol-st- 27. Blaschke mrtev. Zadet je v usta. "- Zblaznel je 3 .sept. korporal 20. Jo, ga bataljona Filip Furlan. Ime-j 'ani Ju bil «e enkrat v blaznici. - Ranjenci v Ljubljani. Z dne 4 - . poročajo: V Ljubljano so pripe^ «» do sedaj le malo ranjencev. I„ še *». k. leže v ljubljanski garnizijski ^nismc, so deloma bolni. Pač pa • v mestu več ranjenih častnikov, ki >a v privatnih stanovanjih. Včeraj jsrJ,p° em llri s° Pripeljali v garni* ,»k boln.co 8 mož: Rangus Anton, t,o "a de.fr- Peš^'k 27, strel v *il!o tezko ranj/n; Knez Anton, j;»'o„ce pri Laškem trgu, polk 4.! to« i« sn0 ramo, lahko ranjen; An-L°Satec - Planina, njen- i • , ' strel v noKo, težko ra-r.,jen Jv°llp ,Hr°vat, dežbr. pešpolk 27, n,c„ V An\brusu, Kranjsko, težko ra-l> >!k" št 17' pa: Januš ^ ranc, peš-itibr „ V' Domžale, Josip Pavletič, J d-uga PrP°lk 27• »ri Gorici. Dva fl * so '?. u8ih dežel. V bolnišni-"»(iporn I)orof»'k Fric Marinič, SV' "ischof pešp°lka Poldne ' . rtUr Kisner- 'Danes po-Prugil, , PndcJO še trije bolniki. V 'iettce !7°,nh' ki s" določeni za ra- Pek»i'i2. ki'če jih je si>lo!l br*nski v" -ncev sc nahaja v domo-^'jasnici. LO ob ii. ar tuku A J *• Armado! „•••• s°kost JI poVeli,,ik Nj- C. in 'ali 1 V,awojvoda Friderik se je s slede^StUlad,„ vUji poveljnik." »oiašw„ L^Na poročni1'' NadPoročnika sta i z,ka pešpolka Jožef v S,Užl'i križe" Cvahu"' - Srebrni n,,ik Jožef k!! ,un»štvo je dobil o- L So ,la«!i di, ljanici' Na £k«8a C0let ® avg. utopljenega »nana i ža Njegova iden- C' v vodi. Obl , Zati >c ,,u,ral » ?',Je,,a. na Jl * bila dobro "'-to a suknjič-., • •....., . Mrtvec v Bosni. ^ Ljubljanici. Na Fužii /*njena ,ja s')'eka je bila dobro o- in7'a »? za hrabrost, voj-Jnbilejno kolajno iz leta «««s,°iak "tonil. !).,,. i , 'it, i J« šel 1 e M)• av8- opol- tt S zavodn at»V Salczi- Rad,? A,Uon Radc5. PO-S ^S !«^ Metliki, dode- Meria ' &toin* 1'laval je "ok a"1 "ahajajoči W v vod,, Uo" Catnernik ^ iz vot" p Ba PO- Rade« i ° so """tvega 8 2 nepr,°Icnjc" »» opušča 1^2. por .. ^"ima otrokoma. i Src<1"ia izk / a 30 avg. skup nas|gja. hvalnica, ob.ega m c trojno- obratni vodja 1. razreda pri c. in kr. mornarici, rojen leta 1869. v Vodnja-nu, bolan; leži v mornar, bolnici v Pulju. — Franc Assmann, dragonec pri drag. polku št. 8, nadomestni kadet, ubod s sulico; rezervna bolnic/i, Lubaczow. — Jakob Bartolome, mars-gast pri c. in kr. mornarici, 11. stotni-ja, roj. 1886 v Lacareku, bolan, mornar. bolnica, Pulj. — Jurij Bele, četo-vodja pri polj. topnič. polku št. 39, bolan. rezerv, bolnica v Brčku. — Engel-bert Božič, infanterist 4. pešpolka, 11. stotnjja, roj 1890., obstreljen, rezervna bolnica Lubaczow. — Anton Del Cott, bivši rač. podčastnik v sanitetnem odd. trdnj. bolnice št. 1., rojj^n 1. 1877. v Samsegu, bolan, mornar, bolnica, Pulj. —Vaclav Fiala, dragonec 8. drag. poi-ka, nadomestni kader, roj. 1. 1889., zaboden s sulico, rezerv, bolnica Lubaczow. — Jožef Fink, infant. 4. pešpolka, 10. stot., roj. 1. 1891., obstreljen, rezerv, bolnica Lubaczow. — Siegfried Flesch, infant., roj. 1. 1886., obstreljen, rezerv, bolnica Lubaczow. — Tomaž Gerbič, topničar 4. trdni. top. polka, 11. stot., roj. 1. 1882 v Gorici, griža, mornar, bolnica Pulj. — Jožef Glažar, infant. 79. pešp., 2. nadomest. stot., rojen 1. 1893. na Trstu, bolan, rezerv, bolnica v O-točeu. — Fran Koder, lovec 6. mejne lov. stot., roj. 1. 1889. v Hohenelbe, griža, voj. bolnica v Trebinju. — Jožef Kogej, orožnik, bos.-here. žand. zbora, poljsko orož. poveljstvo št. 7, roj. 1. 1889. v Volski, strelna rana na glavi, voj. bolnica Trebinje. — Ivan Krakar, infant, kralj. ogr. črnovoj. bataljona 1-27, III. stot., bolan, rezerv, bolnica Banjaluka. — Ivan Levak, infanterist 27. ogr. domobr. pešpolka, č. stot., bolan, rezerv, bolnica Brčko. — Jakob Lipovec, infant. 26. črnovoj. peš polka, 10. stot., roj. 1. 1873., bolan, mornariška bolnica Pulj.—Karol Medved, infant. 4. pešp., 8. stot., strelna rana, rezerv .bolnica Lubaczow. — Anton Moličnik, črnovoj. infant. 26. domobr. pešp., 14. stot., roj 1. 1874. v Logatcu, bolan, mornar, bolnica Pulj. — Franc Pavlin, infant. 79. pešp., 2. nadom. stot., roj. 1. 1893. v Reki, bolan, rezerv, bolnica Otočec. — Matija Pollak, dragonec 6. drag. pešpolka, 4. ška-dron, roj 1892., bolan, rezerv, bolnica Lubaczow. — Anton Poznič, desetnik 26. črnovoj. pešp., 13. stot., roj. 1. 1875. v Celju, bolan, mornariška bolnica Pulj. — Rudolf Rade, sin. stražni paznik, 5. stot. c. in kr. vojne mornarice, roj .1. 1888. na Malem Lošinju, bolan mornar, bolnica Pulj. — Peter Radoj, infant. 22. ogr. dom. pešp., 2. stot., bolan, podružnica rezervne bolnice v Ma-ros-Vasarhely. -— Jožef Rak, poddesetnik 13. gorskega top. polka, kolona S., bolan, rezervna bolnica Brčko. — Karol Rogl, infant. 102. pešp., 14. stot., roj. 1. 1891. v Pragi, bolan, rezerv, bolnica Brčko. — Alojzij Rožmarin, dragonec 6. drag. polka, nadomestni kader, ubod, rezerv, bolnica ^ubaczow.— Lovro Sancin, mornar I. razreda, 13. stot. c. in kr. mornarice, roj. I. 1882. v Trstu, bolan, mornar, bolnica Pulj. — Jožef Schleich, infant. 94. pešp., 6. stot., bolan, rezerv, bolnica Subotica. — Anton Spoljarič, četovodja 26. dom. pešp., 5. stot., bolan, rezerv, bolnica lirčko. — Leopold Sterk, nadomestni rezervist 6. pešp. 3., nadom. stot., bolan, rezerv, bolnica Subotica. — Ivan Stok ovac, infant. 5. dom. pešpolka, 7. slot., roj. I. 1879. v Oprtju, griža, mornariška bolnišnica Pulj. — Štefan Tru-lec, desetnik 16. pešp., 2. stot., strel v levo spodnjo roko z nalomom kosti, rezerv, bolnica Brčko. — Valentin Tu-šek, pionir, brzojavni polk, 13. ode!., roj. 1882. v Bednji, Ivanec, bolan, garniz. bolnica Zagreb. — Deseti izkaz avstrijskih izgub je ravnokar izšel v vojnem ministrstvu. Izkazuje v prvi vrsti izgube pešpol-kov: 44, 72, 86, 4, 51, 66, 69, 44, 50, 25. 74, 8, 94, 64, 84, 22, 68, 81, 6, domobranskega polka 37, poljskega top. polka št. 27. Med mrtveci so: rezervni kadet 22. pešpolka Slovenec Franc Požlep, stud. phil., član slov. katoliškega akad. društva "Danica" na Dunaju, stotnik domobranskega pešpolka št. 37. K. Pettche, ranjeni so: rezervni kadet 22. pešpolka Karol Sadnik, rezervni poročnik 74. pešpolka. J. Kozina, poročnik 22. pešpolka J. Hud. Mrtev je nadporotnik polj. top. polka št. 22. G. Hcrget. Ranjen je poročnik polj. top. polka št. 38. M. Fischer. ■—Romanja. V smislu naredbe skupnega ministrstva z dne 25. jul. 1914 so zborovanja pa tudi romanja brez dovoljenja politične oblasti I. instance (c. kr. okr. glavarstva, mestnega magistrata) nedovoljena. » — Umrli so v Ljubljani: Ivana Av-ntan, posestnikova hči, 27 let. — Juri Demšar, orožniški postaje vodja. — Jakob Verbovšek, pešec 87. pešpolka. — Marjana Slana, krojačeva žena, 54 let. —Marija Zupančič, zasebnica, 80 let.— Jernej Pire, bivši delavec, 83 let. nošu, kjer se je odlikoval in znatno pripomogel k zmagi. Naši Štajerci so se kakor levi vojskovali. Po naročilu: Koczian, stotnik. —Deželnobramb. divizijski zdravnik dr. baron pl. Krieglstein ustreljen. Domobranski divizijski zdravnik, znani vojni pisatelj dr. baron pl. Binder Kriegelstein graške 22. poljske havbič-ne divizije je obvezaval nekega ranjenega kozaškega ritmojstra, ta ga je pa za zalivalo ustrelil. Lopov je bil seveda na mestu kaznovan. — Boji 3. armadnega zbora. O bojih 3. armadnega zbora prinašajo gra-ški listi sledeče pismo nekega vojaka: Kar smo doživeli 26. avgusta, to bo osamljeno v vojni zgodovini. Po tridnevnem korakanju in le z malimi odmori, smo zadeli na sovražnika, katerega fronta je bila dolga 70 do 80 kilometrov. Naš celi zbor se je postavil t strelsko črto in pričel ob 8. uri zjutraj streljati ter je streljal do noči. Sovražnikova artiljerija je streljala ze-ol dobro, posebno s šrapneli. Ruska infanterija se je obnašala zelo nemo-žato. Naše izgube niso ravno neznatne. Pri prvem napadu smo vjeli 500 Rusov, med njimi 3 častnike. Popoldne sem dobil povelje, naj korakam naprej, instal sem v sredi šrapnelske-ga ognja. 50 metrov od mene je eksplodiral šrapnel, ki je bil napolnjen s peskom in ni povzročil nobene škode. Vse vasi v okolici so od Rusov požga-ne. Neki ruski aeroplan smo obstreljevali z uspehom. Reishofer leži bolan v Lvovu. Mi se umikamo, da napravimo prostor .:. koru, ki koraka kot nadomestilo. (Podrobnosti iz vojaških razlogov ne moremo obelodaniti, piše "Slovenec".) — Brata ustrelil je 26. avgusta 17-letni posestnikov sin Franc Detiček v Mestinju. Neposredno je kriv nesreče posestnikov sin Jožef Smuljak, ki je prinesel nabito puško v Detičkovo hišo in jo postavil v kot, ne da bi bil vzel naboj iz nje. Franc Detiček je pomeril puško v šali na svojega štiriletnega bratca, a puška se je izprožila in mali bratec se je zgrudil mrtev na tla. — Ponesrečeni poskus s "pfadfin-derji'' kot kmetijskimi delavci. Iz Gradca je došlo veliko število "pfad-linderjev" (dijakov in učencev srednjih šol) v Savinsko dolino obirat hmelj. Ta pomoč se pa ni obnesla. Posestniki so fante poslali v Gradec nazaj. Menda se taki poskusi ne bodo več ponavljali. Delavskih sil imajo na Sp. btajerskem sami dovolj; kjer jih res ni, se dajo dobiti iz bližnjih občin. Odbori za opravljanje poljskih del in politične oblasti gredo tu rade vsakomur na roko. — Smrtna kosa. "Mir" piše: Bridka smrt je zopet pobrala iz vrst celovških Slovencev enega člana, graj-ščaka Antona Janežiča, sina rajnega nadštabnega zdravnika in znanega rodoljuba Valentina Janežiča iz Janeži-čeve hiše v Lešali pri Št. Jakobu v Ro-žu. Po daljšem bolehanju je moral rajni Tone zadnji čas v postelj, kjer je umrl dne 21. avgusta ob pol 10. uri zvečer, star šele 45 let. Rajni je bil bolj samotar, se ni hotel oženiti in je bil zelo blagega značaja. Čeravno je bil vsled očetovega poklica vzgojen v neških krajih, je svoj slovenski rod iskreno ljubil in politično življenje med Slovenci z velikim zanimanjem zasledoval. Nasproti oženjenemu krogu svojih prijateljev se je večkrat izrazil, da bo zapustil nekaj tudi v narodne namene. Na smrtni postelji je poklical notarja, da bi uredil svoje posvetne zadeve, ta pa je baje spoznal, da bolnik ni več pri polni zavesti. V ponedeljek 24. avgusta je bil ob obilni udeležbi občinstva pokopan v Trnji-vasi na mestnem pokopališču. — Zbolel je Cvetko Izop, prošt v Spod. Draubergu, ki se nahaja v bolnišnici v Slov. Gradcu. Gnijeta mu' dva prsta na nogi. PRIMORSKO. J :— Pulj v vojskinih časih. "Polaer Tagblatt" 31. avg. piše: O Pulju govore v monarhiji najbolj pustolovske reči, kakor pripovedujejo Puljčanom novi došleci in kakor zvejo iz pisem svojcev. Korespondenčni urad je že dementiral poročila o velikih izgubah naše mornarice v bitkah, ki jih sploh nikdar ni bilo. Kljub temu so se pojavile najneverojetnejše govorice o razmerah v našem mestu in o nevarnostih, ki jih je mesto prestalo, oziroma, ki jih ni prestalo. Dolžnost našega časopisja je pač — in cenzurne oblasti nas bodo tozadevno gotovo v polnem obsegu podpirale — ra razblinimo vse dvome v resničnost dosedanjih uradnih obvestil; v prvi vrsti tistih, ki se tičejo našega mesta. V teh razburjenih časih izgleda mesto Pulj Pulj« popolnoma normalno. Umevno je, da nadvladuje še bolj, kot navadno, vojaški živelj, ker se nepremožni stanovi izseljujejo, a mesto Pulj je imelo od nekdaj izrazit vojaški značaj, tako da ni v Pulju zdaj takega razločka od mirnih časov, kakor morebiti kje drugje. Položaj sam je zahteval izredne odredbe, a vojaške oblasti so te odredbe le na najneobhodnejše potrebno o-mejile, tako da meščansko življenje in zasebni promet čisto nič ne trpita. Za to posebno naklonjenost se izkazuje meščanstvo hvaležno in podpira vse državne akcije. Zbirke za razne dobrodelne namene, za olajšanje bede revnejšim slojem, ki jih je vojska popolnoma nepripravljene zadela, so izkazale za naše razmere zelo lepe vsote, kar jasno priča, da naše prebivavstvo požrtvovalno ljubi domovino. Po iniciativi deželnosodnega svetnika Peru-čica se je ustanovil v Pulju vojni pomožni odbor, v katerem so se vse stranke in narodnosti zastopane ,ki pre skrbuje puljske izseljence z najpotrebnejšimi sredstvi za potovanje in za prvo bivanje v svojih, novih bivališčih. Varnostna služba je dobra. IZ SLOVENSKIH NASELBIN. (Nadaljevanje z 2. strani.) I-- > HRVATSKO. D štajarsko — Hrabrost 87. pešpolka na južnem bojišču. Celjsko mestno zastopstvo je dobilo sledeči dopis: Dovoljujemo si naznaniti, da je IV. bataljon 87. pešpolka, ki je došel iz Skadra, skupno z Nemci odlično udeležil boja ob Pa- • — Zagreb, 29. avgusta. (Kor. urad.) V Zagrebu je bila pod vodstvom nadškofa Baura velikanska procesija za zmago avstrijske armade in hitri konec vojske. Procesije se je udeležilo 40,000 oseb. — Hrvatske prostovoljske čete. V Djakovu so ustanovili prostovoljsko četo. Šteje "že 153 prostovoljcev. — V Bosni je fcm. Potiorek dovolil ustanovitev prostovoljskih čet. Od vseh strani se priglašajo Hrvatje, da stopijo pod vojne zastave, da se bore za domovino. — V Osjeku so ustanovili prostovoljsko četo. — Razpust srbskega "Sokola". Dne 31 .avg. je bil v Petrinji v Slavoniji razpuščen srbski "Sokol". — Ranjenci v Varaždinu. V Varaž-din so pripeljali 357 ranjencev do dne 31. avg. — Smrtna obsodba v Tuzli. 24. avg. ob 1. uri popoldne je bil obešen v Tuzli po obsodbi prekega soda pravoslavni pop Peter Lazarcvič iz Kozluka, star 58 let. 20. avg. ga je odvedla vojaška straža v Tuzlo v zapor, ker je zaklical: "Živela Srbija, ki nas je re-šilal njegovo srčno hrepenenje, da bi slovenski narod ostal vdan sv. katoliški veri in pa zvest svojemu rodu. Omenil je govornik ,kako je ranjki mož velikokrat tožil njemu in drugim svojim prijateljem z besedami: "Ubogi narod, kam si zašel, zapeljan po slabih govorih in časopisih!" Srce je namreč bolelo umrlega duhovnika, ko je videl, da mnogi rojaki njegovi, katere je ljubil kakor malokedo drugi, pozabijo na nauke, katere so prejeli od svojih starišev in postanejo sovražniki vsemu. kar sveta katoliška cerkev uči. Zaradi miroljubnega značaja je hotel ranjki s potrpežljivostjo rojake pripeljati na pravo pot krščanskega življenja, zato so ga nekateri napačno razumeli in ker je včasih rajši molčal, kakor pa da bi katerega razžalil, imenovali so ga svojega somišljenika, toda po krivici. Ranjki g. Andrej Smrekar je bil trdnega verskega prepričanja, in to je pokazal v svojih govorih in spisih. Naposled je govornik navduševal zbrane Slovence, naj ne pozabijo na spoštovanje do duhovnikov, kakor je bil ranjki, kateri jim želijo prave sreče, pravega blagoslova za neumrjoče duše svojih rojakov, in le tako jim bode mogoče ostati zvestim svoji veri katoliški in svojemu narodu slovenskemu. Navdušene besede govbrnika napravile na vse velik vtis, ker ravno v današnjih časih potrebujemo takih pre pričevalnih in neustrašenih besedi! Za tem sledi žalostinka "Usliši nas, Gospod", poje moški zbor idruštva "Lira". Za tem sledi govor enega cerkvenih odbornikov, v katerem omeni, kakšne čase da je imel ranjki gospod od za četka do konca. Prvič pove, kakšno je tiilo stališče cerkvene blagajne in kakšne so bile razmere cele župnije ob času njegovega začetka. Nato se zahvali vsem navzočim za tako veliko-številno udeležbo in vsem darovalcem in vsem sotrudnikom, kateri so pomagali, da se je postavil ta skromni spomenik. Za tem spregovori predsednik pevskega društva "Lira" nekaj besedi ter omeni, da je ranjki gospod rad poslušal pesmico "Nazaj v planinski raj". Zaradi tega zapoje društvo "Lira" še zgoraj omenjeno pesem, in nato se konča slovesnost ter s težkim srcem in solznimi očmi, samo z nado, da se zopet vidimo nad zvezdami, zapustimo pokopališče, lil vsem onim, katerih trupla tam počivajo: Bog jim daj večni mir in pokoj in večna luč naj jim sveti! Sedaj sc zahvaljujemo vsi cerkveni odborniki v imenu cele naše župnije Collimvoodslje častitemu gospodu se-dajnemu župniku John Plevniku in gospodu Antonu Grdinatu, ker po njunem prizadevanju smo veliko dosegli. Nadalje se zahvaljujemo Slovenskemu Trgovskemu Društvu, pevskemu društvu "Lira" in društvu Baraga Katoliški Borštnarji iz Clevelanda. Nadalje se zahvaljujemo društvu sv. Janeza Krstnika št. 71 J. S. K. Jednote in ženskemu društvu Marije Vnebovzetja št. 103 J. S. K. Jednote iz Collinwooda, Ohio. Nadalje se zahvaljujemo vsem drugim društvom, katera so pomagala, da sc je slovesnost tako lepo obnesla. Nadalje «e zahvaljujemo vsem darovalcem in vsem nabiralcem in vsem udeležencem. Naj Bog stotero povrne, in mi jim obetamo, da se hočemo ob vsaki priliki odzvati. Cerkveni odbor župnije Marije Vnebovzetja, Collinwood, O. Photo by American Press Association. RADOVOLJNIKI IZ ULSTERA, RAZGORČENI VSLED SPREJETJA TAKO ZVANE HOMERULSKE PREDLOGE. Po več nego tridesetletnem boju je bila Irskemu nazadnje podeljena samouprava (home rule). Veliko veselje je bilo v večjem delu zelenega otoka ,a jeza v pokrajini Ulster, ki je po večini protestantovska. Čete so bile pripravljene, da zatro vsak morebiten izgred v Belfastu in drugih mestih. Ulsterski radovoljniki, kakor so videti na tej sliki, nadzorovani po kapitanu Craigu, upokojenem britanskem častniku in aktivnem voditelju radovoljni-kov, so bili pripravljeni na boj v slučaju, da se uvede "home rule" v njih pokrajini. Pa prišla je evropska vojska vmes in Ulsterci se bijejo s katoliškimi Irci vred za Veliko Britanijo proti Nemčiji. Najmočnejši topovi. Nemčija in Avstrija imata najmočnejše topove. Ljubljanski "Slovenec" z dne 1 .sept. piše p tem: Nemške čete imajo topove s kroglami v premeru 42 cm. Proti tem kroglam je boj in odpor francoskih trdnjav popolnoma nemogoč. To je pokazal že padec Luetticha in Namurja. Luettich je padel v par dneh, Namur pa v desetih dneh. L. 1870-71 je pa samo trdnjava Metz vstrajala v odporu dva meseca. Ti nemški oblegovalni topovi so ostali vsem tujim vojaškim strokovnjakom skriti in šele danes je njihova čudovita sila odkrita. Francoske trdnjave bi bilo treba preurediti in ojačiti tako, da bi lahko kljubovale tej sili. Tako delo je seveda sedaj nemogoče in zato so tudi francoske čete izgubile precej svojega pomena. Nemške armade gredo kakor vihar čez Francosko in se ne bodo u-stavile prej, da pridejo do Pariza. Zadnji čas pa .smo šele tudi zvedeli, da imamo tudi mi take topove. Ta pri nas uvedena havbica izstreljuje 1000 kg težke krogle nad 15 km daleč. Po tem obvestilu imamo pač take topove velikane, a v trdnih pozicijah, med tem ko se je nemški vojni upravi posrečilo, da je rešila srečno tudi vprašanje, kako se ti topovi velikani prevažajo. "Lokalanzeiger" poroča, da so pri obstreljevanju Namurja istočasno s pruskimi vporabljali tudi težke avstrijske oblegovalne topove. Pri obleganju Luetticha ni nemški artiljeriji niti en strel odpovedal. Luettiški fort Lon-cin so samo trije streli iz nove 42 cm havbice popolnoma porušili. Trdnjava je izgledala, kakor da bi jo bil obiskal strašen potres. Trdnjavo Namur je porazil le napad nemške artiljerije. Učinek oblegovalnih možnarjev je bil tako silen, da so lahko napad s pehoto opustili.__ VOJNE NEVARNOSTI NA FARMAH V WISCONSINU NI. To je gotovo! Ravnotako je goto- j vo in esnica, da se v okaju Chippewa dobi najboljša farmarska zemlja v j državi Wisconsin. Kupilo je tam pred! kratkem več rojakov, ki se bodo prihodnjo spomlad naselili. Vsi hvalijo krasno okolico in rodovitno zemljo, na I katerej obrodijo raznovrstni poljski j pridelki; tudi tobak raste tam. Črna. prhka prst, brez vsacega peska. Vsi I predpogoji za uspešno sadjerejo in živinorejo. Cel okraj že gosto naseljen in na stotine akrov sčiščenega zemljišča. Ob našem svetu teče bistra reka Chippewa s svojimi pritoki; v obilici jc tudi kristalno-čiste studenčnice. Dobre ceste vsepovsod. Pet milj oddaljena železniška postaja mičnega mesteca Cornell s tvomico za papir; kakih 18 inilj odtod pa stoji glavno mesto okraja Chippewa, Chippewa Falls, eno največjih mest severo-zapadnega Wisconsina, z bogato industrijo in velikim trgom za poljske pridelke. — Pišite nam še danes po natančen popis naše zemlje ,ki ga pošljemo brezplačno. Aker od $16—20. Vozne stroške povrnemo, ako ni vse to res, kar pišemo. Zdaj je še čas ,da si ogledate. Ne zamudite ugodne prilike. Pišite nam takoj. SLOVENSKA NASELBINSKA DRUŽBA, 138 — 1st Avenue, Milwaukee, Wis. 87-88—6t—nw. Chicago Phone 225. W. J. BRADY ADVOKAT. Posojuje denar in prodaja posestva. 508-9 Joliet National Bank Building JOLIET, ILL. Met Stsam Dye House 'xofewional Cleaners and Dyer« STRAKA ft CO. Office and Works, 642-644 Cass Oba telefona 488. PISMENI PAPIR, KUVERTE, NAKAZNICE, BOLNIŠKE LISTE IN PRAVILA v slovenskem in angleškem jeziku, ter vse vrste tiskovine, oglase in knjige pišite na največjo slovensko u n i j s k o tiskarno v Ameriki: Amerikanski Slovenec JOLIET, :: ILLINOIS DELO JAMČIMO. Geo. Svetlecich g PRVI SALUN g ii ONKRAJ MOSTA Chicago Telephone 3868. 107 RUBY STREET, JOLIET, ILL. DOBRODOŠLII TR0ST &KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SM0DK Posebnost so naše "The U. S." lOc in "Meerschaum" 5c. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 1108 Jefferson Street. Joliet, I1L POVEST Angleški spisala Henrietta D. Skinner. Z dovoljenjem Harper & Bros. prestavil za A. S. Rev. P. F. Remškar. Translation of ESPIRITU SANTO. By Henrietta Dana Skinner. Copyright, 1899, by Harper & Brothers. (Dalje.) | primoran, da se oženim vsled samo- "Potrpljenje, gospod, vse pride. Ka- j obrambe." Zdihnil je globoko in pa-kor se spominjate, smo se pred dvema ; 'del nazaj na svoj stol in zakril oči letoma prvič dlje ustavili v Lucci. Bi- lo je na praznik sv. Janeza, ko sem se sešel ž njo, Consiglio Štefani. Ne vem, kako je prišlo. Ni prišlo nenadoma, ni povzročilo bolečin, ali komaj sva spremenila poglede, sem bil preverjen, da se je zame spremenil cel svet. Bilo mi je, kakor da sem blodil preje v somraku, sedaj je bilo naenkrat vse svetlo. Videl sem reči, katerih preje nisem videl. Nebo nad menoj je bilo drugačno, zemlja pod mojimi nogami je bila drugačna, življenje rokami. "No, gospod,' 'se je drznil Oreste z vprašanjem. Adrijan je odkril oči, pogledal svečano Oresteja in rekel: "Ubogi dečko, ni dosti upanja." Oreste je gledal zmedeno. Ni bil manj napihnjen, ošaben, kakor drugi, vendar je dosedaj mislil, da bode do-padel marsikaterim očem. "Malo upanja za njo," je popravil Adrijan veselo. "Bojim se za mir njenega duha. No, vedel sem, da bodeš samo je bilo lepše, vera svetejsa. Do-1 . . . . ... , ,. : . ... . ... . . ... i začel rudec postajati in se zadovoljno •bro mi je delo, ce sem bil v njem bil- . .. . X , ■ ., - , ..... . , . J ... , smehljati. Zakaj premikaš glavo v zini, in zvok njenega glasu je prišel do : -. c ? , , , t . • , xt- • ji en° stran? Se ti bode enkrat odtrga- mene ko v sanjah. Nisva si povedala .... . , . , ....... ... la, in kaj bodes potem počel? dosti ,ah najini srci sta govorili ves , čas. Ko sem jo srečal in se ji odkril, "In vl- gospod, torej mislite, da se mi je zdelo, kakor da prihajam v ,mam lahko nekai upanja?" cerkev. Tako je bilo celo poletje, ko "Čakaj, da pretehtam tvoje zmožno- sem se naenkrat spomnil, da tako ne Nekaj govori v tvoj prid. Znaš tri je- more biti več, da jo moram zapustiti, zike, potoval si mnogo po svetu, videl Mislil sem najprej, da bi ne mogel ži- tudi mnogo sveta in se precej dobro „veti, da bi moral umreti, da bi se mi vzgojil. Govoriš lahko o zanimivih srce ustavilo. Spolnjeval sem svoje prigodljajih, videl si mnogo slovitih dolžnosti, ali ni mi bilo vse jasno. Pri- oseb. Mnogo odvisi od okusa dekli- hodnje poletje se je vse ponavljalo, bil ce. Ne vem, ali ji bodeš kot uglajen sem istotako srečen, kakor da bi bil diamant bolje prijal od neuglajenega, opojen." kakor je tvoj tekmec." 'Povej mi, Oreste, ali si se ločil od "Moj tekmec?" je boječe vprašal nje obakrat, ne da bi ji zinil besedo o ^f"16' . . ljubezni?' "Pokleknil sem pred njo, ji poljubil roke, drugače sem bil pa j ako žalosten, rekel pa nisem nič." Da, tisti mladi hribovec, ali ne veš?' "Kateri, gospod?" "Ali misliš, če je tvoja ljubica vse, kar ti praviš da je, da nima nihče drugi oči za njo ko ti? Ali misliš, da so "Ali vendar si jo ljubil? Zakaj je ni- tisti gOZdarji tako nerodni pri ljubezni, si poprosil, da bi postala tvoja žena?" kakor ti? Največje upanje v celi za "Ni mi prišlo na misel, da bi mogel devi mi daje istina, da je Consiglio še kaj tacega storiti," neomožena. Gotovo je bilo že naj Daretti se je pomaknil proti njemu, manj ducat mladeničev zaljubljenih v ga prijel za čeljusti in obrnil obraz njo, in če je vse proč poslala, je priča, proti sebi: "Poglej mi v oči. Zakaj ti da je svoj esrce že oddala drugam." ni prišlo na um? Odgovori mi!" j "Kako zgodaj ste rekli, da odpotu "Ker nisem imel doma za njo." iemo> gospod?" "Ali bi si ne mogel narediti doma? "Ah> sedaj se ti mudi, ali ne? Ah Bil si priden, marsikaj si si prihranil je to morda kakšnega pomena, saj si od zaslužka in od daril. Ne, ne, Ore- reke'. da me ne bi zapustil za nobeno ste, dobro vem, da mi lažeš. Prišlo ti dekle na tem svetu. Nikar ne bodi ta-je na um, ali vedel si, da bodeš moral ko potrt. Vem da m lepo, da ti na-zapustiti mojo službo in moje življe- gaiam, ah znositi se moram nad neme. In nekaj te je vezalo na me. Ali kom- Idi v sv°i° sobo in Pisi Plsmo ■ na Giulio Štefani in je oddaj se danes 'orestove oči so se stemnile, izvil se "a P°št°. zam"da zna biti nevarna, je iz rok Adrijana. "To ni bilo nič Povei mu> da !Jublš njegovo hčer, in neumnega. Moje življenje z vami je dasiravno so zunanjost, zoper to, po istina. Ona se je pojavila ko lepe sa- ^j mu, da tvoje srce bije za njo. Ka nje v mojem življenju." kor hitro pridemo avgusta v Lucco, Ubogi dečko, nisem vreden tvoje.mu Piši- da Prideš k »if™ in &a Pa' prosiš za roko njegove hčere. Dosta- žrtve." "Za me to ni bila nikaka žrtev, bila je nemožnost, in nisem mislil na to. Ne bi mogel priti k vam in reči: Sedaj vas bodem zapustil. Pomislite, kako Ste bili zapuščeni. Mnogo jih je bilo, ki so se vam prilizovali, ki so se šteli k vašim prijateljem, ali kdo naj bi za vas molil, kdo naj bi skrbel za vašo dušo, kdo vas spominjal na vaš dom in na vašo mater? Edino tovarištvo, ki je vplivalo na vaše življenje, ni bilo dobro za vas, izgubili ste vero. Ubog, neolikan, neučen služabnik ne bi mogel upati na mnogo ,ali če bi vas takrat zapustil, bi se imel krivega vaše smrti. Duša vaše drage matere bi prišla k meni in me vprašala; Zakaj ga zapuščaš, Oreste? Ti si edini, ki inoli za njega, ostani pri njem, dokler ne po-stan ezopet .kakoršen je bil." Adrijan, olajšaj svoje srce s solzami! Ne zadržuj takih solza! Niso solze slabosti, marveč so ti v čast. "Ali Oreste, sedaj te nič ne zadržuje, ce sem voljan te odpustiti, ali ne bi smel nekaj narediti za tvojo zvestobo?' "Ah, gospod, vi bi bili zapuščeni brez mene. Poznam vse vaše navade in želje in grof Teodor tudi ne bode vedno pri va9." "Povej mi, ali bi imel bolj olajšano srce, če bi vedel, da Sem oženjen, ali misliš, da bi mogel pripeljati svojo nevesto k meni, da ostane tu, če bi bila grofica Adrijan tu?" % "Kaj tacega se ne drznem misliti, ne drznem upati, da bi ona postala moja nevesta. Ali res mislite, da bi me imela rada?" "Ustani ,da te dobro pogledam, pre-dno odsodim, če bi te srce gospodične res ljubilo." Oreste je skočil pokonci in je stal ravno, medtem ko ga je Daretti pogledal od nog do glave, kakor da bi mu ne bila vsaka poteza njegovega oljraza znana. Kar je videl, je bilo dopadlji-vo za oči. Lepa postava, čist, zdrav, lep obraz, dvoje čistih, poštenih oči, profil .katerega bi si ždel marsikateri mlad aristokrat, kodraste lase, simpatičen smeh, okusno in čedno napravljen. Da bi bil nekoliko bolj dostojanstven, bi ga lahko imeli za člana odlične družbe. Brez dvoma bi pri-prosto dekle našlo na njem vse, česar si b injeno srce poželelo. Darettijei je zabolelo srce pri misli, da bi se moral ločiti od zvestega dečka. "Kaj naj postane iz mene," je mislil ,in še vedno natančno ogledoval Oreste-ja. "Bil sem zapuščen in bilo mi je dolgčas, ko je bil še pri 'meni, sedaj naj se oženi, in TecWor in Chou-lex? Vsi me bodo zapustili, da bodem vil bodem sam nekaj vrstic, da ti pomagam pri snubitvi." Daretti mu je ponudil veselo in vzpodbudljivo svojo roko. Oreste jo je hvaležno prejel, jo poljubil, in boječe gledal gospodarju v obraz. Ko je pa videl, da je njego vo lice radostno ,se je tudi njegovo razveselilo, in lahkih korakov je šel v svojo sobo. Daretti se je obrnil in šel počasi proti oknu. Gledal je na cesto, pred očmi mu je bila megla. — "Moje življenje ni bilo ravno velike vrednosti," je mrmral, "ali sedaj je cenim višje, ker vidim, kako je bilo vzrok, da mi je postal Oreste tako zvest." XVI. POGLAVJE. \ "Kaj ji pravi? Katere skrivnosti ne smem deliti ž njimi? Ali bode pravičen proti metli? Ali jo bodem smel obiskati?" To je nekaj misli, ki so naredile Teodorja nesrečnega med dolgim tednom. Če bi bila bolezen ali kaj drugega, bi mu ne bilo treba pokazati se javno, bi lahko vsaj na samem trpel, srčna bolezen je pa vse kaj drugega, mora jo človek nositi in zraven trpeti. Bil je jako neprijeten teden. "Ne moram iti sam," je rekel Teodor Adrijanu, ko je vendar nedeljsko jutro napočilo. "Če odgovor ni v mojo prid, bi mi tjiko ne mogel pomagati — moram se podati v gozd in premagati nadlogo sam." "Kaj pa, če dobiš povoljeti odgovor, potem bi ti bil na potu," je pridejal njegov brat veselo in mu voščil srečno pot, ♦ * * "Espiritu, moje dete, ali naj mu res povem," je vprašala madame Valorge karajoče. "Samo to. Dobro je, da misli na me, imam ga jako rada. Želim mu srečo, vedno me bode veselilo ga videti, ne morem se pa ž njim omožiti. Ne da b iga ne ljubila. Kako je bil vedno, je tudi sedaj moj dragi bratec', ali nočem se omožiti s^daj in ne sme mi govoriti o tem. Vse naj ostane pri starem." f "Preljubo dete," je rekla madame nežno in iskala njene roke. "Nočem razrušiti tvojih iluzij, ali uvideti moraš to, če je tvoj odgovor odločilen, ne more ostati vse pri starem. Ne bode ga vleklo nazaj. Mogoče ga ne bodeš nikdar več videla." Espiritu je vztrepetala. Lica, ki niso bila tako rudeča ko preje ,so zaru-dela, in solze so zalile oči. Pogledala je proti očetu. Disdier je hodil po sobi nemirno, kakor navadno. Ustavil se je in jo pogledal. "Stara mama, jako mi je žal, ali o-možiti se ne morem, in se ne morem." "Espiritu je govorila o tem z menoj odkritosrčno in prosto,' 'je rekel njen oče. "Sama želi, da se. to konča. Zdi se ji, da je to najbolje za njo in za njega." Madame Valorge je rekla raztreseno: "Draga Espiritu, ti ne doprinašaš te žrtve za me. Zapomni si, dete, ta možitev bi bila moja najiskrenejša želja. Ljubim Teodorja, kakor da bi bil moj sin, veselilo bi me vedeti, da si tako dobro preskrbljena. Se že kako naredi za ubogo slepo starico. Ne napravi take zmote radi mene." Espiritu je pokleknila ob njeni strani in jo je ovila z rokami. "Rada bi doprinesla največjo žrtev za vas, ker ste mi bili najljubša mati, ali tega res ne storim radi vas. Če bi bilo samo to, bi lahko živeli z nama in bili bi vsi ' tako srečni. Ne — je — je —" pri tem je pogledala svojega očeta, "drug vzrok in res ne morem postati njego-, va žena. Povejte mu nežno kakor mo-' rete, da ga imam še ravno tako rada, kakor sem ga imela. Naj si ne jemlje tega k srcu, mora biti isti ljubi bratec kakor je bil." Madame Valorge je vzdihnila. Želela je, da bi bil Ramon sto milj proč, da bi mogla čisto odkritosrčno govoriti z Espiritu. Bil je njen oče in je imel prvo pravico do njenega zaupanja. Ah, da bi vsaj mogla videti Espiritu. Če bi njene oči mogle vsaj slediti barvi lic, trepetanju ustnic, ali očem, ali vse je bilo temno, in nežni glas ni izdal druzega, ko nežno sočutje za udarec, katerega bode prizadela. "Sedaj prihaja," je rekel Disdier ne-potrpežljivo, odprl vrata v sosednjo sobo in pomignil Espiritu, da jih zapusti. "Bodita mu dobra," je zašepetala svoji stari mamici, ko je odhajala, in jo poljubila. Espiritu je tlesknila z rokami, oče ji je migal, sama se je še obotavljala. "To je tvoja prosta želja, moje dete, ali ne? Če si se premislila, govori sedaj in ne pozneje," je rekel mrzlo Disdier. "Nisem se premislila," je zajecljala dekle. "Mislim, da sem se odločila za najboljše." Oči so se ji čudno svetile, madame Valorge tega pogleda ni mogla videti, pač pa Disdier in obrnil se je proč vsled njega. Tekla je mimo njega v svojo sobo. Slišala je Teodorjeve stopinje, ko je vstopil v salon in so se vrata za njim zaprla. Zdelo se je, kakor da bi se zaprla v njenem srcu. Tresla se je po celem životu, bilo ji je jako čudno pri srcu. Kaj je stapa mama mislila, ko je rekla, da je kruta in da bode uničila njegovo življenje? Bila je še majhna deklica, ki se je igrala ž njim. On je bil velik in lep in bogat in ima mnogo prijateljev in občudovalcev. Zakaj bi bilo njegovo življenje uničeno, če majhna deklica, katero je poznal že pred leti, sklene, da je bolje, da se ne vzameta? Ali nima dovelj, kar ga bode naredilo srečnega na tem svetu? Res je bilo lepo in prijazno od njega da je poprosil za njeno roko, in mogoče bode nekoliko presenečen. Upala je skoraj ,da bode. Ali mu bode isto tako pri srcu, ko je nji sedaj, ko se ji zdi, da je svet prazen? Ali je res potreboval njene ljubezni, kakor takrat, ko se je še ž njo igral? Ali je stara mamica mislila ,da bode trpel, 11 p-e 1? Vila je roke obupno. Vrata so se naenkrat odprla in oče je stal pred njo. Bil je videti rudeč in raztresen. "Sedaj je odšel, Espiritu," je rekel kratko. 'Odšel?" je zajokala, "odšel, ah, papa ustavi ga!" Solze fo ji zalile oči, o-potekala se je proti vratom. Uboga mala Espiritu! Padla je na kolena pred vrati in poslušala odmev njegovih odhajajočih korakov. Zdelo se ji je nemožno, da bi bila ločena od njega. Kaj je poslalo Teodorja pro®? Teodor, dragi prijatelj njenega življenja, njen brat, njen tovariš, ljubimec, vitez, vsaka njegova misel pe bila ta-korekoč njena. Ah, ne, ne. Ne sme iti! Spadala sta drug drugemu in trpel bi uepopi-.no, če bi bila ločena. Ni vedela, da mu je bila vse. in da ga je ona poslala proč. Skočila je pokoncu in hitela k oknu. To je bil oh, ubogi Teodor, ki je odhajal tako. jiočasi, s sklonjeno glavo in s žalostnimi očmi. Nekaj v njegovem obnašanju je pre-bodlo njeno srce. "Teodor," je zaklicala in s tresočimi prsti odprla okno. Teodor," in velika postava se je počasi obrnlia, obrnila glavo, oči so se srečale. "Teodor," je zaklicala obupno zopet. Ni mogla več videti, stegnila je svoje roke proti njemu. Stopila je hitro nazaj, tekla h durim, in kmalu je hitela po stopnicah. Ah, da bi jo videl! Ali ga bode še dosegla? Vsled preobilih solza in vsled razburjenosti ni mogla videti. Ko jo prišla k spodnjim stopnicam, je čutila, da nekdo prihaja. Poskočila je naprej z veselim vzklikom. "Teodor, ah moj dragec! Nisem te mogla pust ti. Ah, Teodor!" in v objemu njegovih rok je jokala in sc smejala. Pritiskal jo je k sebi. "Hvala Rogu," je rekel tiho, potem postal tih, mutast vsled hvaležnosti. "Ni moglo biti drugače," je rekla trepetaje in položila svoje lice na njegovo. "Bila sva ustvarjena za drug drugega, in nisva se mogla ločiti. Bilo bi, kakor da bi nama izruvali srci, ali ne?" je govorila nežno. On je pa na ahko potegnil njeno glavo nazaj in ji gledal v mehke, objokane oči. "Teo-lor, vidiš, mislila sem le na se, zdelo se mi je, da bi 'mogla prenašati. Ko sem pa videla, koliko bi moral ti trpe ti, nisem mogla več prenašati." Priklonil se je nižje in njegove ustnice so se dotaknile njenih, roke je ovila o-krog njegovega vratu. Potem je šele on spregovoril: "Espiritu! Espiritu! Moja luč ,moje življenje, moj mir! Moja prva ,moja edina ljubezen! Duša moje duše, Bog hoče to. Morava živeti in umreti skupaj!" Šla sta počasi po stopnicah, on je imel roko okoli nje, ona je bila vesela, se smejala in mrmrala: "Ah, nikdar bi ne mogla biti ločena." Disdier, ki je stal na vrhu stopnic, ju je videl in se umaknil. Espiritu se je ločila Teodorove roke in hitela za njim. "Papa, ne bojte se, da bi vas zapustila, dokler me rabite. Teodor ne bede nikdar tega zahteval. Povedali mu bodemo vse. Ker je tako dober in plemenit, bode uvidel, da je tako prav.' Disdier je vzdihnil in bil jako nemiren. "Mislim, da nam ni treba vsega povedati. Zapomni si ,moje zadeve so moje. Pustil vaju bodem nekaj časa sama in upal, da bodeš pazila na očetovo čast." "Teodorju?" je vprašala presenečena. "Kako bi morala proti njemu kaj prikrivati?" "Zdi se mi, da bode moral izvedeti preje ali sleje," je godrnjal Disdier nejevoljno. Sramoval se je, da je sprejel žrtev Espiritu, sramoval se je gledati mladega ljubimca in mu povedati resnico. Težko je bilo skrbeti za svoje zadeve v svoji lastni družini in sedaj naj pride še tujec v poštev. Teodor je šel v salon in je pričako-koval' svojo mlado ljubimko. Kmalu se je vrnila, videl je pa takoj na njenem pogledu, da je v stiskah. Sedel se je poleg nje in držal njeno mehko roko kakor v lepih prošlih dnevih. "Dragica, zakaj si mislila, da me moraš poslati proč? Če ti trpiš, kdo naj bi ne trpel s teboj, ako ne jaz?" (Dalje prih.) "Bil sem zelo slaboten," piše g. Alois Mysliveček, East Pat-choque, N. Y., "toda Severov Nervo-ton mi je donesel moč in čilost. Mislil sem, da ne bom mogel prestati na-pornost in slabost, katere sta bile učinek živčne oslabelosti, toda po porab-ljenju ene steklenice te izborne tonike sem bil zdrav. Priporočam ga vsim, ki trpijo vsled nervoznosti." — Zoper živčno oslabelost, nespečnost in ner-voznost poskusite Severov Nervoton. Cena $1.00 v vseh lekarnah ali od nas. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. —Adv.—Sept. T. — Lurški romarji. Izginilo je 150 Ogrov, ki so romali v Lurd. Najbrže so jih Francozi zaprli. Chi. tel. 3399. N. W. tel. 125? Louis Wise 200 Jackson St. JOLIET, ILL gostilničar VINO, ŽGANJE IN SMODKE. Sobe v naiem ia Lunch Room iiuiiiitiiiiiiiiuiiiiiiiiHiiininiiiiiiiiHiiuiiiiiiimiimiiiiniiiiiiii Chi. Phone: Office 658, Res. 3704 Uradne ure: 9—12 a. m. 1—5 and 7—8 p. m. Ob nedeljah od 10. do 12. Dr. s.Gasparovich Dentist :: Zobozdravnik Joliet National Bank Building 4th Floor, Room 405. JOLIET, :-: ILLINOIS. Joliet Citizens Brewing Co- North Collins St., Joliet, 111. IPiite "ElIs. Brand" pivo i Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. A Na Union Coal & Transfer Co| 515 CASS STREET, JOLIET, ILL. Piano and Furniture Moving. Chicago tel. 4313. Northwestern tel. W. H. KEEGaN POGREBNIK. Slovenci v La Salle in okolici: Kadar potrebujete pogrebnika se obrnite na to tvrdko in prepričani bodite, da boste najbolje postreženi, ker ta zavod je najboljši ter mnogo cenejši kot drugi. V slučaju potrebe rešilnega voza (ambulance) pokličite nas po telefonu, ker smo vedno pripravljeni — po dnevi in ponoči. Vse delo jamčeno. POSTREŽBA TOČNA VSAK ČAS W. H. KEEGAN, Telefona št. 100 — vsak čas. Cor. 2nd and Joliet St., La Salle, 111. POZOR, ROJAKINJE! Ali veste, kje je dobiti najbolj«« so po najnižji ceni? Gotovol V m*8* J. & A. Pasdert se dobijo najboljše sveže in pl*'" jene klobase in najokusnejie Vse po najnižji ceni. Pridite tor«)' poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežbi naše geslo. Ne pozabite torej obiskati n»» * našej mesnici in groceriji na vol*" lu Broadway and Granite Stre«'8, Z 30. der mai Po\ « ugc Pre bor Pre (ob stei irae ske no\ nio ski Joliet, iuu PIVO V STEKLENICAH. Cor. Scott and Clay Sta. Both Tel ephone« 26. JOLIET, ILL!*® N. W. Phone 809. MIHAEL KOCHEVAP SLOVENSKI GOSTILNIČAR Cor. Ohio in State St». Joliet, I* Bray-eva Lekafljj Se priporoča slovenskemu obi> y Jolietu. Velika zalo«* Nizke cene. 104 Jefferaon St., blizu most«. J Naročite zaboj steklenic novega piva, k! se Imenuje EAGLE EXPORt ter je najboljša pijača E Porter Brewing Company Ott telefon 405. S. Bluff St.. Joliet, N; fe