Ilustrirani slovenec Leto III ¦ Tedenska priloga „S/ovenca'* z dne 3, julija 1927, štev, 146 ¦ Štev, 27 Marijin trg v Ljubljani z veličastno fasado frančiškanske cerkve, s Prešernovim spomenikom in hotelom Union v ozadju. 210 Ljubljana - preStoUca Slovenije Pogled na trg sv. Jakoba ki je bil lansko lelo preurejen po načrtih prof. Plečnika. "Pogled na Aleksandrovo cesto nekako središče moderne Ljubljane. Palača velikega županstva na Bleiweisovt cesti. Fol. Berthold. LJubljana. V krogu: Znameniti Robbov vodnjak pred magistratom iz leta 1751., eden najlepših spomenikov stare Ljubljane. Justična palača na trgu kralja Petra. „Pristanišče ob ljubljanici, v prejšnjih časih je Jako cvetelo brodarstvo na Ljubljanici, ki je pa v novejši dobi skoro docela propadlo. Danes prevažajo po Ljubljanici le še opeko z Vrhnike in kamenje iz Podpeči in drugih sosednih krajev. Naša slika nam kaže ljubljansko »pristanišče" na Krakovskem nasipu. Fot. Biiihoid. .211 Dr. mehmed Spaho sedanji trgovinski minister in častni predsednik letošnjega ljubljanskega velesejma. razstavni odbor ljubljanskega velesejma V sredini sedita predsednika Bonač in Praprotnik, stoje pa od leve na desno : ravnatelj Detela, tajnik Zveze industrijcev ing. Šuklje, tajnik TQ1 zbornice 1. Mohorič, ravnatelj velesejma Dular, tajnik Združenih papirnic dr. Pavlin, glavni tajnik TOI zbornice dr. Windischer in generalni ravnatelj Ljublj. kreditne banke Krofla. Nj. Vel. kralj Aleksander, pokrovitelj Ij. velesejma ob priliki obiska velesejmskih prostorov, poi. Uršič. "Paviljoni usnjarske in tekstilne stroke na ljubljanskem velesejmu. foi. Uršič. Načrt celokupnega razstavnega prostora ljubljanskega velesejma. 212 Tihe lepote slovenslke zemlje Motiv s Planice pri Ratečah; v ozadju Jalovec. Fot. Pavlin, Jesenice. Koča na Velaci Planini v Kamniši«ih planinah. Motiv z Bohinjsk. jezera. Fol. Pavlin, Jesenice. Motiv s haloških vinskih goric ; v ozadju ptujsiio polje. Prizor podzemskih čudes v sloviti postonjski jami. Motiv iz Žirovnice na GorenjsKem. Fol, Pavlin, Jesenice. Sv. Katarina nad Triičem. Fq\. PeWin. Jesenice. 213 Rogaška Slatina je največje in najmodernejše zdravilišče Jugoslavije. je HaJBehe ? naJMo;;epHHJe ????????? Jyroc.iaBHJe. Ravnateljsko poslopje. Glavno kopališče (mehanoferapija, hidroterapija, elekiroterapija). Zdraviliška^ kapelica sv. Ane. Pokrito izprehajališče s trgovinami v Rogaški Slatini. Pogled na Zdraviliški dom v RogaSki Slatini z glavnim parkom Rogaška Slatina ima 3 izredno močne zdravilne vrelce alkalično salinske slatine, pomešane z natrijevim sulfatom. Znano je zdravilišče zlasti za zdravljenje bolezni na prebavilih. 214 Kranjska industrijska družba Slika na desni: Tovarna elektrod na Dobravi. Slika spodaj: Valjarna na Javorniku. Kranjska industrijska družba, osnovana leta 1869. s sedežem v Ljubljani, eno največjih industrijskih podjetij v naši državi, ima svoje tvornice na Jesenicah, Javorniku in Dobravi na Gorenjskem. V teh obratih je zaposlenih preko 2000 oseb. Podjetje izdeluje železo in jeklo v martinskih pečeh ter ga podeluje v obratih na Jesenicah in Javorniku v železo v šibkah, vroče valjano tračno železo, pločevino, tračnice, valjano in vlečeno žico, hladno valjano tračno železo, žičnike itd. Izdelujejo se tudi liti proizvodi iz sive in jeklene litine. Posebno so znani v naših krajih iz dobe po vojni jekleni zvonovi Kranjske industr. družbe. V tvornici na Dobravi se izdelujejo ogljene elektrode za električne peči. Razen obratov v Sloveniji ima podjetje tudi znano žičarno na Bistrici v Rožu na Korošl^m. Slike kažejo tvornice na Jesenicah, Javorniku in Dobravi. Pogled na železarne Kranjske industrijske družbe na Jesenicah. 215 Centralna vinarna v Spodnji Šiški (Ljubljana 7) Frankopanska 11 Pogled na mesto Hvar (otok Hvar, Dalmacija). Ob obrezj'ii je videti jadrnico Centralne vinarne, naloženo 7, njenimi vini. glavno skladišče Centralne vinarne v Spodnji »iški (Ljubljana VII) — opremljeno po vseh pravilih vzornega kletarstva. Pogled na dvorišče Centralne vinarne v Spodnji Šiški. Pogled v ogromne kleti Centralne vinarne v Spodnji Šiški Vsak tak sod drži nad 100 ?. CENTRALNA VINARNA d. d. v Ljubljani je eno največjih vinsko-trgovskih podjetij v Sloveniji, ki uživa po vsej državi velik ugled. Ustanovljena je bila predvsem z namenom, da pospešuje produkcijo vina, podpira racionalno vinogradništvo in kletarstvo, ustanavlja in pospešuje vinarske zadruge s poukom ter z Izdajanjem strokovnih publikacij. Zlasti je treba poudarili, da razpečava izključno le pristna vina, to je taka, kakršna dobiva neposredno od producentov. — Na razpolago so vedno vsakovrstna dolenjska in štajerska vina. Za pristnost teh vin prevzame Centralna vinarna vsako jamstvo. — Na zalogi so vedno tudi pristna dalmatinska vina, katera Centralna vinarna ne kupuje od raznih prekupčevalcev, temveč kupuje po Dalmaciji le grozdje in ga presa sama, da tudi v tem oziru lahko prevzame vsako jamstvo za pristnost njenih izbornih dalmatinskih vin. Pogled v lastno sodarsko delavnico v Spodnji Šiški. Pogled v eno specialnih kleti Sod, ki ga je videti na levi, drži 360 ttektoliirov in je največji v naši državi. 216 217 Trboveljska premogokopna družba Trboveljska premogokopna družba je največje industrijsko podjetje v naši državi. Ustanovljena je bila leta 1873. ter poseduje premogovnike v Trbovljah, Zagorju, Hrastniku, Kočevju, Rajhenburgu in Laškem. Letna produkcija znaša okroglo 1,400.000 ton, zaposlenih je bilo pa pri njenih rudnikih lani 89 uradnikov, 321 poduradnikov in 7782 delavcev. Podjetje se je po prevratu jako moderniziralo in razširilo. Razen za tehnične investicije je žrtvovala družba jako mnogo tudi za razne socialne naprave v prid delavstvu. Tako je n. pr. zgradila od 1.1918. do konca lanskega leta 190 novih stanovanjskih hiš za 1024 rodbin in za 2129 samcev, tako da poseduje sedaj družba 575 stanovanjskih objektov za 2775 rodbin in za 3603 samske rudarje. Vse stanovanjske hiše so opremljene s pralnicami in krušnimi pečmi, razen tega je pa zgradila družba v svojih revirjih za uslužbence 7 moderno zgrajenih kopališč z banjami in prhami. Posebno pažnjo zasluži tudi 1.1925. otvorjena krasna moderna bolnica v Trbovljah s 75 posteljami in najmodernejše urejenimi pritiklinami. Dalje ima vsak rudnik lastna konsumna skladišča, iz katerih dobiva delavstvo aprovizacijo po nabavnih cenah. — V revirjih so bile pomnožene ter modernizirane rešilne postaje. V tem pravcu namerava delati Jružba tudi v bodoče. Vzhodni del rudnika v Hrastniku z delavsko kolonijo (na levi) ter z velikim novim kopališčem (v sredini). Pogled na novozgrajeno skupino stanovanjskih hiš delavske kolonije premogokopa v Trbovljah. Stanovanjske hiše za poduradnike v Hrastniku. Delavska kolonija v Zagorju. Rudniške sesal]ke za vodo v Trbovljah. Novi rudniški gasilni dom v Trbovljah. Moderno urejena nova rudniška bolnica v Trbovljah. Celokupni pogled na trbovelJsRI premogokopni revir- 218 Tvornica za dušik d. d., Ruše je največja, najmodernejša tvornica za izdelovanje karbida in dušičnih gnojil. k\ je posebno za naše poljedelstvo jako važna, ker jih zalaga z izvrstnim dušičnim gnojilom (apneni dušik) ter z najnovejšim patent, mešanim gnojilom (Niirofoskal Ruše), ki vsebuje vse rastlinam potrebne hranilne snovi, t. j. fosf. kislino, kalijevo sol in dušik, ter kmetovalcu ni treba vsako teh hranilnih snovi posebej naročati. ^ JuQoslovansKa tiSkarna v Ljubljani To grafično podjetje, ki je bilo ustanovljeno že leta 1883., je najmodernejše v naši državi. V sedanje svoje monu-mentalno poslopje se je tiskarna vselila leta 1907. Obsega oddelke za tiskarno, litografijo, kamenotisk, bakrotisk, kenii-grafijo, fotografijo In stereotipijo. V glavnem poslopju so nastanjena tudi uredništva in upravništva raznih časopisov in ekspedicija. — To podjetje tiska tudi naš list. Združene papirnice Vevče, Goricaine in Medvode d. d. v Ljubljčini Tvornice papirja v Vevčah pri Ljubljani izdelujejo: rotacijski papir, tiskovni papir, vsakovrstni konceptni in srednjefini papir, bankpost- in pelir-papir, risalni in ovojni papir. Delazmožnost podjetij: 1600 vagonov raznih vrst papirja letno. Komercielna in tehnična centrala: Komercielni ured za kraljevino S. H. S. izven Slovenije: Vevče, p. D. M. v Polju. Zagreb, Gajeva ulica 7. 219 Bombaževa predilnica in tkalnica v Tržiču v Tržiču se je razvila zaradi ugodne prometne lege, vodnih sil in delavnega prebivalstva že v davnih časih močna železarska in usnjarska industrija, a leta 1885. je bila ustanovljena še »Bombaževa predilnica in tkalnica Tržič, Ed. Glanzman & And. Gassner", izprva je imela 5000 vrefen in 160 statev, njen namen je bil pa preskrbovati jugoslovansko ozemlje s svojimi izdelki. Požar 1.1891. je začasno ustavil obratovanje, pravtako vojna, a od 1.1920. se razvija najlepše. Danes ima 23.000 vreten, kapaciteta je poraba 10.000 bombaž, bal letno, proizvaja 1,600.000 kg preje št. 3/24 na kopsah in zavitkih. Tkalnica ima 614 statev in producira dnevno okroglo 21.000 m. Najboljši sloves so si pridobile tele vrste njenega platna: Domestik, Osnaburg, Wasserluch, Barhent in Oxfort. Po vojni je bila zgrajena kosovna belil-nica s sušilno napravo, ki izgotovi dnevno 12.000 m blaga. Tovarna razpolaga s 4000 KS lastne električne sile. Podružnice ima v Zagrebu, pripravlja se pa tudi v Belgradu. Zaposlenih je v podjetju nad 1000 delavcev, za katere je zgradila tovarna 49 del. hiš z 210 stanovanji in najmodernejši „Dekliski dom" za 120 oseb. Podjetju se obeta še velika bodočnost. Kolinska tovarna hranil d.d. v Ljubljani je rekonstruirana in opremljena z novimi stroji ter izdeluje pravo cikorijo v svetlorumenih zabojčkih, redilno, s srčkom, ter figovo in žitno kavo. — Priporočamo prvovrstne domače Kolinske kavine primesi, ki jamčijo za pristnost in jakost. 220 Pivovarna Union Pivovarna in sladarna ier tovarna za špirit in livas v Ljubljani Podružnica pivovarne „Union" v Mariboru (prej T. Götz). 221 Erman & Arhar mizarstvo, St. Vid 4, nad Ljubljano. Ta tvrdka se je specializirala za izdelavo finejšega pohištva v oklenjenem lesu „Sperrholz". Zaposluje stalno okrog 30 prvovrstnih delovnih moči ter prevzema opremo celih stanovanj, kopališč, hotelov itd. Tovarna je opremljena z moderno sušilnico, mehanično stiskalnico za šperanje ter z najnovejšimi stroji tvrdke Klein & Stifel na elektr. pogon. Cene so priznano solidne. Tvrdka razpošilja lastne ilustrirane kataloge proti predplačilu 20 Din. Franc Jager tapetniška delavnica v Ljubljani, Sv. Petra nasip 29 se je v zadnjih mesecih popolnoma prenovila in razširila tako, da lahko sprejema vsa, tudi največja dela in dobave, spadajoče v tapetniško stroko. Zlasti priporoča žimnice vseh vrst, spalne divane, dobavo zastorov, vsakovrstnih klubnih garnitur itd. Dobava ločna — postrežba solidna — cene konkurenčne. Kmetska posojilnica ljublj.olcolice ?. z, z o. z. v Ljubljani, Dunajska cesta 18 je najstarejši slovenski denarni zavod v Ljubljani (uslan. I. 1881.). Pri ustanovitvi so največ sodelovali slovenski mecen Anton Knez in tudi oba brata Vošnjak. Radi svoje solidnosti se je posojilnica hitro razvijala, tako da je sedaj največji zadružni kreditni zavod naše države. Hranilnih vlog izkazuje danes 140,000.000 dinarjev, število zadružnikov pa znaša že skoro 5000. Radi svoje solidnosti jn kulanine obrestne mere Je imel zavod v najtežjih časih odlično vlogo v zaščiti domačega gospodarstva, enako pa tudi na našem kulturnem in socialnem polju, kajti vsako lelo volira znatne vsote v narodno-kulturne namene. Kranjsifa hranilnica v Ljubljani Knaflova ulica 9. Najstarejša hranilnica v Jugoslaviji. Ustanovljena leta 1820. Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Daje posojila po nizki obrestni meri na posestva in menice. Kranjska hranilnica nudi za vloge pupilarno varnost z lastnim premoženjem, obstoječim iz mnogo milijonov vrednih velikih poslopij in iz prvovrsnih papirjev. V razne dobrodelne namene je izdala dosedaj okroglo Din 2,500.000"—, L j. deset milijonov kron. 222 Avgust Skaberne Edvard Skaberne ustanovitelja leta 1883. osnovane Ivrdke : Manufakturna trgovina A. & E. Skaberne Ljubljana, Mestni irg 10. Pogled na skladišče. Hiša na Mestnem trgu štev. 10 (v kateri ima svoje poslovne prostore tvrdka A. & E. Skaberne) je ena najznamenitejših stavb stare Ljubljane. Zanimiva je tudi zaradi tega, ker je bila dolgo, vrsto let v posesti znamenitih kranjskih rodovin. Tako je razvidno iz davčnih knjig mesta Ljubljane, segajočih do leta 1600. nazaj, da je bila že istega leta jasi mestnega sodnika in župana Lenarta Hrena. Smatrati jo je torej tudi za rojstno hišo njegovega sina škofa Tomaža Hrena. Leta 1666. je prešla ta hiša v posest plemiča Petra von Wazenberga. Leta 1740. je zopet menjala lastnika in konečno postala preko nekaterih drugih posestnikov last tvrdke A. & E. Skaberne, Ljubljana. 223 Bistra Kovinska in lesna industrija Domžale Bistra kemična tovarna olja, lakov in barv v Domžalah, ena najmodernejše urejenih domžalskih tovarn T. Korn Ljubljana, Poljanska cesta prva domača industrija- za pločevinaste izdelke ter litografijo na pločevino. Splošno kleparstvo; inštalacija vodovodov in centralnih kurjav. Grand hotel „Union" v Ljubljani Hotel ima nad 100 moderno opremljenih sob s centralno kurjavo in z elektr. razsvetljavo, kopeli, dvigala in koncertno dvorano. — Najbolj obiskana kavarna, izborna restavracija, udobna vinska klet itd. dokazujejo, da ustreza hotel s svojimi napravami vsem zahtevam potujoče publike. 224 225 Carl Pollak d. d. Industrija usnja in usnjarskih izdeIkov LjubljainaL Vrhnika Kranj Pripravljanje surovih kož za strojenje. Velika dvorana za strojenje podplatov v Kranju. Zgoraj v l^rogu : Pogled na tovarniške obrate na Vrhniki. Tvrdka G. POLLAK izdeluje podplatno usnje za fine in strapacne čevlje ter vegetabilno jermensko usnje v obratu Kranj ; vegetabilno gornje usnje v obratu Vrhnika ; gornje usnje za opanke, kromstrojene vrste in fine svinjske kože kakor tudi spec. jermensko usnje pa v obratu Ljubljana. Vsi trije obrati so danes najmodorncje urejeni ter imajo dnevno kapaciteto do 300 komadovS boksieleten, 250 kom. svinjskih kož, 50 kom. govejih kož za spec. gonilne jermene v Ljubljani; ca. 6000 kg volovskih kož za podplate v obratu Kranj ; 50 komadov kravjih kož za gornje usnje, 100 komad, kipsov za opanke (gornje .usnje) ali notranjkov in 150 kom. kipsov (gornje usnje) v obratu Vrhnika. Cevljarna izdeluje maksimalno 1000 parov na dan. Napenjanje gornjih delov in nabijanje podplatov v tovarni čevljev v Ljubljani: Zgoraj v krogu: Pogled na tovarniške obrate v Kranju. Prirezov. in šivalnica gornjih delov. Specialifeta tvrdke C.POLLAK so fine svinjske kože, katere eksportira tvrdka povečini na Angleško, v New York, Nemčijo, Francijo itd. — Kot nadaljnja specialiteta so omenili takozvani »specialni jermeni", ki se povečini prodajajo v tuzemstvu, vendar se jih mnogo eksportira tudi v Nemčijo, na Poljsko, v Avstrijo itd. Veliko zanimanje za omenjene spec. jermene pa vlada tudi v Ameriki, ker imajo ti jermeni najboljše lastnosti. — Tvrdka je v tu- kakor tudi v inozemstvu dobro poznana in uživa že več let renome kot solidna ia vsestransko korektna tvrdka. Pogled na valjamo podplatov. Pogled na tovarniško poslopje v Ljubljani. Oddelek za kromovo usnje. Zgoraj na levi: Sušilnica in delavnica za podplate. lermenarna v ljubljanski tovarnL 1 Zgoraj na desni : Snažilnica izgotovljenih čevljev.! Konfekcijski oddelek v Ljubljani. 226 Knjigoveznica K.T.D., tvornica poslovnih knjig Ljubljana, Kopitarjeva ulica štev. 6, IL nadslr. ki ima tudi letos razstavljene svoje izdelke na ljubljanskem velesejmu, paviljon „E", št. 5—17. Jugoslovanska knjigarna (prej Katoliška bukvama) v Ljubljani je največje slovensko založništvo in ena največjih knjigarn v naši državi. Ustanovljena je bila leta 1879. Od leta 1905. dalje se je razvila v zelo obsežno založništvo. Založila je do konca lanskega leta okoli 200 leposlovnih in do 400 poučnih knjig. Med njimi so posebno važne razne gospodarske knjige in učne knjige za srednje šole. Skupna zaloga šteje seveda okoli 900 knjig in muzikalij v skupni nakladi nad 2,500.000 izvodov. Poleg lega se bavi z obsežnim sortimentom ne le slovenskih, temveč tudi srbskih in hrvatskih knjig, zastopane ima važnejše nemške, posebno znanstvene knjige. Oskrbuje tudi dela v vseh drugih svetovnih jezikih. Knjigarna je torej vsekako eden najvažnejših slovenskih kulturnih zavodov. 227 nekaj jugoslovanskih mest iz aeroplana Novi Sad, glavno mesto Vojvodine. Kraguljevac, središče naše vojne industrije. Pančevo. Subotica. Niš. Skopje s starodavnimi utrdbami"". 228 Po slovenskih planinah Črna prsÉ (Posnetki g. Kunaverja, Ljubljana.) Malnarjeva koča pod Črno prstjo. V krogu : Vrh Črne prsti. Ob desnem robu: Pogled na Črno prst od Orožnove koče. Orožnova koča na Črni prsti s Triglavskim pogorjem v ozadju. / Ljubljanski velesejemleta 1935. po sanjalh optimista. Penzion »GrintovGc« grad Preddvor nad Kranjem (520 m nad morjem) priporočljivo letovišče posebno za rekonvalescenle Najboljša oskrba ¦ Vsakovrsten sport ¦ Nizke cene Antik variat-k njig arn a Hinko Sevar Ljubljana, Stari trg 34 kupuje in prodaja vsakovrstne novfe in stare knjige vseh jezikov Na veliko in malo! Lfubliana Mestni trg 15 Izdelovanje dežnikov Velika zaloga sprehaj. palic Stari dežn. se nanovo preoblečejo Ljudska posojilnica,r.3.zn.3. v ljubljani Miklošič. C. 6 (poleg tranč. cerkve), obrestuje hran. vloge brez odbitka Hran. vlog nad 100 milj. Din / Rezervnih zakladov nad 2 milj. Din / Poleg jamstva z lastno palačo, veleposestvom in drugim premoženjem, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom tudi vsi člani s svojim premož., ki večkratno presega vr. vlog Varstvena znamka : „KARO" Specialitete : gojzerski čevlji lovski čevlji strapacni čevlji promenadni čevlji Karo, Maribor Koroška cesta 19 — Interurban telefon 159 II Iz umetnostnih razstav ? priliKi velesejma Artemida s Košuto Orfej, Evridika in Hermes Deček, ki si izdira trn Cesar avgust (Marmornati original v Louvreu.) Skupina slovenskih umetnikov ki razstavlja na letošnjem velesejmu. Od leve na desno : arhitekt Hus, slikar Jakac, kipar Dolinar, slikar Sternen, kipar Zaje, arhitekt Fatur, slikarji Jakopič, Šantel in O. A. Kos. Aleksander veliki. Qomer Jezdeca z zapadnega partenonsKega friza Sokrat Pričujoči kipi so odlivki originalov grške in rimske plastike, ki je razstavljena v Jakopičevem paviljonu. III Slike iz zgodovine slovenske obrti in industrije Fužine ob ??ki pri Žužembergu sredi XVn. stoletja. (Po Valvazorju.) Stari slovensRi Kovači orožja. (Po Valvazorju.) "Pogledi na Železnike sredi. sedemnajstega stoletja, kjer je tedaj cvetela najživahnejša železarska obrt. Na levi: OstanRi neRdanfifi tuiin v Kamni gorici. Pogled na Kropo v XVII. stoletfu (Po Valvazorju.) Pogled na Idrijo v XVII. stoletfu kjer je že tedaj živahno obratoval znameniti živosrebrni rudnik. /v Iz neodrešenega slovenskega ozemlja Vhod v ziljsko dolino na Koroškem na desni Dobrač (2167 m), na levi Ojsternik (2035 m), v ozadju Reiskofel (2569 m). Pogled na staroslavno Krko na Koroškem V ozadju se vidi grad Strassburg. V Avstriji je ostalo 2500 kvadratnih kilometrov slovenskega ozemlja s 100.000 slovenskega prebivalstva. Pogled na solnčno Vipavo. Fot. Kune, Ljubljane, Pogled na Mlimo pri Gorici središče slovenske čevljarske industrije na Goriškem. Divača na Krasu važno železniško križišče na progi Št. Peter—Trst. V Italiji je ostalo 5600 kvadratnih kilometrov slovenskega ozemlja s 400.000 slovenskega prebivalstva.