Poročila o uspehih z „bosnapasto".
Kmetijska družba je letos oddala svojim udom približno dva vagona ..bosnapaste", ki se je drugod in tudi v Sloveniji izkazala kot izborno nadomestilo za modro galico.
Ker je Kmetijski družbi na tem ležeče, da se prepriča o učinku, ki ga ima ,.bosnapasta" pri pokon-čevanju peronospore, poživlja vse svoje ude, ki so jo pri letošnjem škropljenju trt rabili, da ji poročajo o uspehih, ki so jih z njo dosegli.
V teh poročilih naj vinogradniki povdarjajo prednosti, katere ima to sredstvo nasproti modri galici, oziroma o čem zaostaja glede učinka ali uporabe za galico. Istočasno naj navedejo tudi način uporabe.
Poročila naj bodo po možnosti kratka, vendar popolna, t. j. navesti je treba razmere, ki so vplivale na dober ali slab učinek škropljena trt s tem sredstvom, kdaj in ob kakšnem vremenu se je škropilo, koliko časa je trajal učinek, ali je poraba „bosnapaste" enostavnejša nego modre galice itd.
Ta poročila namerava Kmetijska družba zbrati in jih potem skupno objaviti v „Kmetovalcua, da bodo vinogradniki poučeni, kako imajo ravnati s tem sredstvom in kakšna razlika je med njeno uporabo in uporabo modre galice.
Apneni dušik.
(Dalje.)
S superfosfatom in z amonijevim sulfatom ne smemo mešati tega gnojila, kajti v tem slučaju bi se fosforna kislina združila z apnom ter postala v vodi nerastopna in gnojilo ne bi delovalo v polni meri. Ravnotako ne smemo gnojiti ž njim istočasno s super-
fosfatom, ampak vedno nekoliko dni prej, da se v zemlji že razkroji, ko pride superfosfat šele vanjo. Takoj po trošenju moramo ga tudi podorati, podkopati ali pobranati, da se zmeša z zemljo in se začne razkrajati, da dobi rastlina ali seme, ki pride v zemljo, takoj primerno hranilo za uspevanje. Ako hočemo setvi gnojiti istočasno s kajnitom in Tomasevo žlindro, potem storimo prav, ako vsa ta tri gnojila smešamo skupaj in jih naenkrat trosimo. Tedaj se apneni dušik skoro nič več ne praši.
Kdaj se apneni dušik trosi z najboljšim uspehom ?
Pri uporabi tega gnojila vlada načelo, da ne sme priti nerazkrojeno v dotiko z nežnimi deli rastline. Ne smemo ga torej trositi istočasno ob setvi, kajti zamori nam klice semena; tudi ne po vrhu mladih rastlinic, ki jih navadno osmodi tako močno, da se ne opomorejo več. Najboljše uspehe imamo s trošenjem v jeseni tudi za jarino in okopavine. Ker pa to ni vedno mogoče, se to gnojilo spravi v zemljo 6 do 8 dni preje nego sejemo. Čim slabša in mrzlejša je zemlja, tem preje ga moramo podorati. V boljših, toplih zemljah zadostuje, če ga štiri dni preje trosimo in zmešamo z zemljo. Ako moramo ž njim gnojiti že odraslo setev v spomladi, storimo to, čim najbolj zgodaj, januarja ali februarja meseca, preden začne rasti, torej dokler ni še tako občutljiva. Če smo ta čas zamudili, pa moramo čakati, dokler se žito tako ne okrepi, da mu jedkost apnenega dušika ne more več škodovati. Ravno tako moramo paziti pri pesi, kateri hočemo gnojiti, ko je že malo zrasla, da ne gnojimo tedaj, ko so rastline še občutljive. Gnojenje po vrhu setve se mora vršiti vedno ob suhem vremenu in na suhe rastline.
Uradno glasilo
Kmetijske družbe za Slovenijo.
Ilustrovan gospodarski list.
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 16 K na leto. Posamezna številka stane 80 v. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) se zaraSunjajo po nastopnih cenah: Inserat na vsi strani 600 K, na »/• strani 300 K, na >/* strani 150 K, na >|e strani 100 K, na >/u strani 50 K in na i/t.strani 25 K. Vsaka beseda v .Malih naznanilih" stane 40 vin. najman] pa skupaj 8 K.
Urejuje inž. Rado Lah; založba Kmetijske družbe za Slovenijo; tisk J. Blasnika naslednikov.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir.
Obsegi Poročilo o uspehih z ,,bosnapasto". — Apneni dušik. — Na kaj je paziti pri vzrej' mladih praset? — Izvoz našega vina. — Bodočnost našega vinarstva. — Vinogradništvo in vina Bosne in Hercegovine. - Vprašanja in odgovori. — Kmetijske novice. — Uradne vesti. — Inserati.
Katerim rastlinam najbolj ugaja apneni dušik?
Najhvaležnejše rastline za to gnojilo so zimska pšenica, oves in krompir. Izplačata gnojenje pa tudi rž in ječmen. Dober je sicer tudi za peso, vendar za njo ne more nadomestiti drugih dušičnatih gnojil. Za peso ostane pač vedno le gnojnica najboljša hrana. Učinek apnenega dušika na peso zboljšamo, ako istočasno gnojimo s kajnitom ali kalijevo soljo.
Ozimna pšenica najbolje uspeva, ako je pognojena z apnenim dušikom. V težkih zemljah ji nudimo vso množino že v jeseni, 6 do 8 dni pred setvijo; v lažjih pa eno tretjino v jeseni, dve tretjini zgodaj spomladi po vrhu ozimne; tedaj pa je dobro, da jo pod-branamo. Mnogokrat se gnoji s celo množino spomladi, kar pa ni ravno priporočljivo.
Ozimni rži gnojimo kakor pšenici.
Za ozimni ječmen podorjemo polovico apnenega dušika v jeseni, polovico potrosimo in podbranamo vrh setve spomladi.
Pri vseh jarinah podorjemo ali poibranamo to vrsto dušika nekaj dni pred setvijo, ali pa tudi že v jeseni. Gnojiti jarinam po vrhu, ko so že vzrasle, ni priporočljivo. Najbolj dovzeten za to gnojilo je oves. Mnogo manj ga izkoristi ječmen. Gnojenje po vrhu se upotrebi samo tedaj, ako hočemo ž njim uničiti plevel, /ara pšenica in jara rž rabite ravnotoliko apnenega dušika, kakor ozimne, le da ga moramo vsega podorati pred setvijo, in sicer zgodaj spomladi, da dobi kaleča rastlina takoj primerno hranilo in se lehko hitro razvije.
Koruza je zelo hvaležna za apneni dušik in nam da posebno močno in obilno zrnje. Podorjemo ga pred setvijo.
Krnska in sladkorna pesa izkoristite ta dušik toda le tedaj, če se ga podorje nekaj dni pred setvijo. Gnojenje vrh setve zna škodovati rastlinam ter jih osmoditi.
Krompir izčrpa ves dušik, ki mu ga damo pred saditvijo; ne smemo mu pa dajati prevelikih množin, drugače nam požene premočno v steblovje.
Tudi za travnike se je izkazal apneni dušik kakor izvrstno gnojilo, le močvirnatih tal s kislo travo ne smemo ž njim potrositi, ker tam več jskoduje, kakor koristi. Na bolj vlažnih travnikih je priporočljivo jesensko gnojenje, druge pa potrosimo rajše zgodaj spomladi, po možnosti že januarja ali februarja, v kolikor to dopušča vreme. Najlepše se Jrosi zmešan skupaj s kajnitomin Tomasovo žlindro. Če pa k temu travnik še dobro pobranamo, smo lehko gotovi najboljšega uspeha. Prepozno gnojenje, ko začne trava že poganjati, škoduje travni ru$i.
Vinogradi. Apneni dušik je zelo umestno gnojilo tudi za trto in učinkuje dobro še drugo leto po uporabi. Trosi se ga zmtšanega s kajnitom in Toma-sovo žlindro ter se ga podkoplje kolikor mogoče globoko, da nam plevel preveč ne nagaja. Tudi tukaj je najboljše jesensko gnojenje in okopavanje. Če pa takrat nismo prišli do tega dela, storimo to pozimi ali zgodaj spomladi.
Koliko kilogramov apnenega dušika' rabimo na hektar?
Hektar ali nakratko označen s ha je svetovna mera, ki obsega 10.000 četvornih metrov, oral pa ima samo 5.755 četvornih metrov; torej en ha je približno
18/i orala, ali da izračunimo iz spodnjih številk, ki so določene za ha, množino apnenega dušika, ki ga rabimo za oral, vzamemo okroglo število: dva orala na en ha. Torej, ako vzamemo polovico navedene množine, dobimo množino apnenega dušika, ki ga potrebujemo za oral. Na mernik posetve pa računamo eno desetino ha.
Apnenega dušika rabimo na en ha:
Ozimine: pšenica........150 do 200%
rž..........150 „ 200 „
ječmen........100 , 150 ,
Jarine: oves.........150 „ 200 „
ječmen........100 „ 150 „
pšenica........100 „ 150 „
rž..........100 „ 150 „
Koruza...........* 150 „ 250 „
Krmska in sladkorna pesa . ... 200 „ 300 „
Krompir...........100 „ 150 „
Travniki...........100 „ 150 „
Vinogradi.......... 400 do 500 %
Vsak razumen kmetovalec, ki je že rabil umetna gnojila, ve, da tukaj navedene številke so samo nekake vodilne številke, ki jih ne smemo preveč prekoračiti ne navzgor in ne navzdol, če hočemo imeti dober uspeh z apnenim dušikom. Eno je gotovo: čim več gnojila si vzamemo, tem gotovejši in večji uspeh smemo od njega pričakovati.
Na kaj je paziti pri vzreji mladih praset ?
Ciril Prijatelj.
(Dalje.)
Želodec se neprestano stiska in razširja; to stiskanje porine pičo, ki postane v želodcu kašata, imenovana jedilna kaša ali griz, iz želodca v tanko črevo (dvanajstnik). Tu se prebavljanje nadaljuje s pomočjo sokov, ki jih izločujejo trebušne žleze in žolč. Trebušna slina, žolč in črevesni sok povzročajo, da se izpremeni griz v belkastorumeno, nekoliko vlečljivo tekočino, ki se imenuje mlečni sok ali mezga. Ta vsebuje povečini že raztopljene hranilne snovi, ki jih posrkajo žile mlečnice in odvajajo kri. V zadnjem delu črevesa razkrajajo bakterije še ostanek rastlinskega vlakna. Snovi, katere telo ne more porabiti, odidejo z blatom v gnoj.
Kakor vsaka druga žival, tako tudi prašič živi od tega, kar prebavi, ne pa od tega, kar požre. Nikdar se pa vsa zaužita klaja ne izkoristi. To, kar želodec prebavi, gre v kri in meso, neprebavljena krma pa odide z blatom v gnoj. Zato ni dovolj, da je piča samo tečna, ampak mora biti tudi prebavjiva. Vsaka piča je deloma prebavljiva, ena manj, druga bolj. Tako n. pr. izkoristijo živalska prebavila v sveži krmi, ki se je pokosila pred cvetjem ali v začetku cvetja, od 100 delov se nahajajočih beljakovin 70 delov, 30 delov gre neprebavljenih v gnoj. Če je pa trava ali detelja pozneje košena, tedaj žival prebavi samo 60 redilnih delov.
Živalsko telo pa potrebuje samo za vzdrževanje življenja, to je za dihanje, kroženje krvi itd. določeno množino hranilnih snovi. To krmo imenujemo vzdrževalno krmo. Z gospodarskih ozirov pa nikakor ne zadostuje vzdrževalna krma, kajti živinorejcu ni dovolj, da mu ostane živina pri življenju, ampak on hoče, da mu daje vsakovrstnih koristi. Vsled tega jo mora več
in tečnejše krmiti, kakor je za življenje neobhodno potrebno. Ta krma se pa imenuje pridelovalna, tudi proizvajalna ali produkcijska krma.
Prašič razdrobi pokladano pičo zelo površno. Želodec je zelo enostaven in drobovje veliko krajše kakor pri prežvekovalcih. Iz tega sledi, da mora umni prasičerejec pokladati prašičem le tako pičo, ki jo prašič lehko prebavi in v kateri so hranilne snovi lehko raztopljive, da jih prebavila kolikor mogoče v veliki množini izkoristijo.
Da je prebavljanje pokladane piče popolneje, potrebuje povečini tu navedenih krmil gotova predpri-pravljenja. Tako n.pr.bi prešlo skoraj polovico surovega, celozrnatega žita neprebavljenega skozi prebavila, ako bi se isto pred pokladanjem ne zdrobilo ali vsaj namakalo. Dokazano je, da preide skozi prebavila od 100 kg celozrnatega, surovega žita neprebavljenih: pri ovsu 48.8 kg, pri ječmenu 54.8 kg, pri rži 48.8 kg, pri grahu 0.4 kg.
Popis krmil in njih krmilni učinek.
1.	Okopavlne. Tu sem prištevamo gomolje krompirja, pese, repe in korenja, ki tvorijo v naših krajih za krmljenje prašičev glavno pičo. Omenjena krmila obstoje po pretežni večini iz vode in škroba, a vsebujejo majhne množine tudi apna in fosforove kisline. Izmed naštetih gomoljev zavzema krompir prvo mesto. Ta naj se poklada prašičem vedro parjen ali pa kuhan. To pa zato, ker vsebuje krompir strup „solanin", ki povzroča v prebavilih nekako vnetje. S kuhanjem zmanjšamo strupeni učinek „solanina". Ako je v zgodnji pomladi krompir pognal poganjke, se morajo isti odstraniti, ker vsebujejo primeroma velike množine „sola-nina".
Krompir je najvažnejše krmilo za prašiče, ker vsebuje velike množine škroba (šterke,) ki je prebavljiv, kakor čista skrobova moka. Pri pokladanju večje množine krompirja se priporoča dodatek majhnih množin živinske soli.
O kuhanju in parjenju ostalih okopavin se mnenja strokovnjakov precej križajo. Eni priporočajo surovo pokladanje pese, repe in korenja, dočim drugi zopet svetujejo parjenje ali kuhanje omenjenih okopavin. Brez dvoma je pa dokazano, da pokladanje omenjenih okopavin v surovem stanju zelo prija prašičem in je tudi bolj racionelno.
Ker vsebujejo okopavine le majhne množine apna in fosforove kisline, je neobhodno potrebno, da se pri taki piči poklada tudi klajno apno in fosforovo kislino v obliki zrnate piče.
2.	Zrnata krmila.
a. Žita. Vsa zrna naših žitnih vrst vsebujejo le majhne množine apna, nasprotno pa so zelo bogate na fosforovi kislini. Zrnata piča naj se poklada odraslim prašičem vedno zdrobljena ali vsaj namočena.
Med vsemi vrstami žit je prašičem najpriljubnejši ječmen v zvezi-s krompirjem in posnetim mlekom. Slanina, tako krmljenih prašičev, je čisto bela in pečenka najokusnejša. Ječmen je tudi za doječe svinje najboljše tečno krmilo, ker vpliva na dobroto in množino mleka, ki je za dober razvoj pujskov neobhodno potrebno.
Slednjič pa je šteti ječmen tudi za pitanje prašičev kot najboljše tečno krmilo, ker je pitanje z njim najhitreje in najgotovejše.
Ječmenu najbližje uvrščena bi bila pšenica, ki se pa vsled visoke cene le v izrednih slučajih uporablja.
Oves je zelo dobro tečno krmilo in naj se z njim povsod tam krmi prašiče, kjer ne pride v po-štev kot krmilo za konje. ~	(Daije prihodnjič.)
Izvoz našega vina.
Piše Frančišek Rudi.
V 28. številki »Slovenskega Gospodarja" z dne 15. t. m. je pisal gospod Rob. Košar pod gori omenjenem naslovom zelo važen članek o izvozu našega vina. Strinjam se z njegovimi nazori, posebno glede izvoza vina od leta 1918. in 1920., ki je bil vsled nesrečne, komaj prekinjene prepovedi izvažanja, kesneje pa vsled previsoke carine skoro nemogoč.
Da se v bodoče izognemo takim nespametnim naredbam, je treba:
1.	Pri centralni vladi v Beogradu strokovnjaka, ki ima soodločevati pri vseh naredbah, ki se tičejo izvoza vina.
2.	Centralna vlada bi se morala ozirati na poročila in želje vinogradnikov, izraženih v strokovnih glasilih. Strokovnjak-uradnik pri centralni vladi pa bi moral biti soodgovoren pri izdajanju novih naredb, ki imajo vpliv na razvoj našega vinarstva.
3.	Vino, določeno za izvoz v inozemstvo, naj se glede kakovosti strokovno preišče, in bi se smelo samo dobro vino izvažati. Ta kontrola izvoznega vina mora spadati v kompetenco kletarskega nadzorništva, ki bi imelo nalogo samo dobro vino za izvoz določiti, slabo pa zavračati. Samo na ta način bi ostalo dobro ime našega vina vedno ohranjeno. Pri tem uradu pa bi bile potrebne tudi periodične vinske pokušnje domačih in inozemskih vin. K pokušnjam bi se zbrali vinarski in kletarski veščaki, ki bi vino ocenili in se obenem razgovorih o važnih tekočih zadevah.
Zadnja leta je bila deželna vzorna klet Zadružne zveze za Štajersko (Landes-Muster-Keller des Ver-bandes der landwirtschaftlichen Genossenschaften in Steiermark) ena najboljših odjemalk ljutomerskega in haloškega vina. Treba je v bodoče iskati stike z enakimi podjetji, ki bi naše vino v inozemstvu na reno-meju močno povzdignila.
Zaradi prevelike tovornine, pa ne bomo mogli več izvažati majhnih množin vina, temveč bi se moral izvoz na vagone urediti, ker se le pri večjih množinah izvoz izplača.
Čital sem, da — zaradi slabe nemško-avstrijske valute — Italijani na Dunaju prodajajo vino, ki ima 11 gradov alkohola, po 31—32 kron. Ako je v resnici tako, smo mi v tekmovanju s starim vinom popolnoma propadli, in nam ne preostaja drugega, kakor z novim vinom, ki ga bomo letos pravočasno pridelali, začeti z izvozom.	_
Bodočnost našega vinarstva.
Vinarstvo v Jugoslaviji, posebno pa pri nas v Sloveniji se nahaja očividno pred težko krizo, ki bo izbruhnila ob prvi boljši vinski trgatvi, torej mogoče | že prihodnjo jesen.
Kriza, ki stoji na vidiku, bo nastala vsled nad-produkcije vina. Da nastane ta nadprodukcija, nI treba ravno bogve kako bogate vinske letine. Pomisliti moramo namreč, da se nahajajo še precejšnje množine vinskega pridelka letnikov 1918. in 1919. v naših kleteh in da, posebno navzlic precej dobri sadni letini, že srednja trgatev lehko povzroči nadprodukcijo vina
Vsaki nadprodukciji pa sledi padanje cen dotič-nega pridelka in nevarnost je zelo velika, da pod današnjimi razmerami padejo vinske cene tako močno, da ne bodo niti od daleka kriti pridelovalni stroški.
Stagnacija v vinskem prometu je itak skoraj popolna. Vinske cene so padle v zadnjih dveh do treh mesecih za 50%; deloma celo za 100% in so stem že dosegle, oziroma prekoračile takorekoč višek pridelovalnih stroškov.
Stagnaciji v vinskem prometu so krive deloma vladne odredbe, ki so ovirale izvoz naših vin v Nemško Avstrijo tako dolgo, dokler ga ni naraščanje vrednosti naše krone napram nemško-avstrijski kroni popolnoma onemogočilo; deloma pa splošne življenske razmere.
Da je temu prišlo tako, pa smo si krivi največ sami, ker se vinorejci Jugoslavije nismo vedeli pravočasno strniti v močno strokovno organizacijo, ki bi imela voljo in moč vplivati na vlado in preprečiti pogubonosne odredbe in ovire izvoza našega vina v inozemstvo, na katerega smo navezani z najmanj eno tretjino našega vinskega pridelka. Vinarski in sadjarski odsek Maribor, Kmetijske družbe za Slovenijo, kot edine korporacije v zaščito vinarstva v Sloveniji, je sicer storil svojo dolžnost, a vendar ni mogel doseči tega, kar bi lehko dosegla močna, vse vinogradnike predstavljajoča organizacija.
Vinorejci! Seje čas! Združimo se torej! Osnujmo si organizacijo, ki bo štela vse vinogradnike v Jugoslaviji svojim udom! Bodimo zvesti čuvaji dedščine naših pradedov; ohranimo in spopolnimo kar smo od njih sprejeli našim potomcem, v procvit in blagor naše krasne domovine! Ne dajmo si uničiti naše dike, našega upa in naše nade! Strnimo se v močno falango, ki bo stala neomahljivo na braniku za interese našega vinarstva in ne pozabimo nikoli, da le „v slogi je moč"!
Snuje se organizacija vinogradnikov za celo Jugoslavijo po zgledu bivšega avstrijskega „Reichswein-bauvereina", ki je imel neprecenljive zasluge za procvit vinarstva v bivši Avstriji, za celo Jugoslavijo. Vinarski in sadjarski odsek Maribor, Kmetijske družbe, je prevzel nalogo stopiti v dotiko s strokovnimi krogi Hrvaške in Srbije ter Bosne in Dalmacije v svrho imenovanja pripravljalnega odbora za ustanovitev nameravane organizacije. Kakorhitro bo pripravljalni odbor sestavljen, se bo sklicala seja istega, v kateri se bodo določile podrobnosti in dan za ustanovni zbor organizacije.
Interesenti, ki se žele udeležiti ustanovnega zborovanja, ki se bo vršilo najbrže že v teku meseca septembra t. L v Zagrebu in na katerem se bo razpravljalo tudi o najnujnejših potrebah vinarstva, oziroma ki žele pristopiti organizaciji, ki bo nudila svojim udom najrazličnejše ugodnosti, kot udje, so prijazno vabljeni, da naznanijo že sedaj svoje naslove podpisanemu od-beru, a upravništva vseh časnikov se takisto naprošajo, da ponatisnejo to povabilo k pristopu v interesu svojih
bralcev! Vinarski in sadjarski odsek Maribor, Kmetijske druibe za Slovenijo, kot začasni pripravljalni za ustanovitev vinarske organizacije za Jugoslavijo: Vinarski ravnatelj: Puklavec.
Vinogradništvo in vina Bosne in Hercegovine.
Vinogradništvo v Hercegovini ni ravno tako mlado kakor se to običajno misli, nego je po pripovedovanju samega naroda nastalo že v najstarejših časih. — Že bizantinski car Konstantin Potfirogennetos (912—950 po Kr.) poroča, da so Dubrovčani imeli svoje vinograde v okolici Trebinja in Huma in da so plačali knezu trebinjskemu davek od 36 zlatih denarjev. To potrjuje tudi znani zgodovinar prof. Konstantin Jireček. Se dandanes se najdejo po Hercegovini v krajih, kjer sedaj ni vinogradov, sledovi nekdanjih vinogradov, n. pr. ruševine teras (škarp) bivših starih vinogradov, ki so tekom časa zaradi vojn bili zanemarjeni ali popolnoma uničeni.
Vinorejski okraji Hercegovine mejijo na one v Dalmaciji, zaraditega so na obeh straneh tudi približno slična vina.
Medtem, ko je vinogradništvo v Hercegovini starodavno, je ta gospodarska panoga v Bosni nova. V Bosni se je vinska trta začela saditi po okupaciji (1878).
Po najnovejši statistiki je v Bosni 305 ha in (v Hercegovini 5912 hektarjev vinogradov).*
Po odbitku grozdja, ki se porabi sveže, znaša celokupni letni pridelek v Hercegovini okoli 65.000 hektolitrov.
Razlog, zakaj se vkljub zelo povoljnim klima-tičnim in talnim razmeram v Bosni in Hercegovini vinogradništvo ni bolj razvijalo, leži v neznosnem „kme-tovskem" odnošaju (svobodni kmetovalec, ki obdeluje svojo zemljo, se imenijo v Bosni „težak", kmetovalec, ki obdeluje tujo (begovo) zemljo in mora od tega dajati tretjino pridelka lastniku zemlje, se imenuje ..kmet") in v bivši turški upravi, ki iz verskih ozirov ni rada gledala pridelovanja vina, kajti znano je, da Moha-medancem koran prepoveduje uživanje vina. Pa tudi bivša avstro-ogrska uprava v celi dobi svojega štiridesetletnega vladarja ni storila ničesar za razvoj vinogradništva v Bosni, temveč ga je s svojimi naredbami še omejila. Tako je n. or. izdala ..sadjarsko-vinorejski načrt", po katerem je Bosna vobče izključena od vinogradništva. Medtem pa v sosednjem Sremu, Slavoniji in Hrvatski odlično uspeva vinska trta, kakortudi v sami Bdsni v onih krajih, kjer so razumni kmetovalci rodili vinsko trto tudi brez državne podpore.
Poletje, h katerem se moreta v Hercegovini pridati še meseca maj in september, ni samo zelo toplo, temveč tudi suho. Povprečna letna toplota znaša v hercegovskih vinogradniških okoliših 14-4° C, množina poletnega dežja znaša pa v primeri s celokupno vodno padavino na leto samo 13°/0.
Vinogradi se v Hercegovini nahajajo deloma v nižavi, in sicer v ravnini, deloma pa v bregovih. Zemlja je večinoma kamenita in vsebuje dosti rdeče ilovice, ki se v Primorju in Dalmaciji imenuje „terra rossa" t. j. »rdeča zemlja" ali kraška zemlja.
* Bosna in Hercegovina obsegate 51 246 km2.
Od tega je orne zemlje	1,237 060 ha
vrtov	58576 „
travnikov	412.252 „
tobaka	3.326 „
pašnikov	725.555 „
zasebnih gozdov'	551.770 „
državnih gozdov	1,997.945 ,
Vrste vinske trte so v vinogradih sajene večinoma pomešane, posebno v starejših vinogradih. Glavne vrste so: bela žilavka in krkošija ter črna blatina in skadarka. Prve tri vrste so domače, slednja je vpeljana od drugod.	Žilavka.
Žilavka je najvažnejša vrsta za pridelovanje najboljšega hercegovskega belega vina. Največ je te vrste v mostarskem okraju, a tudi državna sadjarsko-viao-gradniška postaja v Lastvi je mnogo storila za njeno razširjenje v dolnji Hercegovini.
Žilavkin trs je močan, bujno rase in ima 4—5 metrov dolge mladike. Dozoreva prej, kakor blatina in skadarka. Govori se o rumeni in zeleni žilavki, vendar pa je to le ena vrsta. Ako je grozd bolj na solnčni strani, potem jagode močneje porumene, na senčni strani pa ostanejo zelenkaste. Glede zemlje ni izbirčna, prenaša tudi kumerno, peščeno in suho zemljišče, zahteva pa suho in odprto lego. Bolj trpi od oidija (plesnobe), kot od peronospore (paleža), srbski: plemenjača). Grozd je srednje velik z debelimi jagodami, ki so s solnčne strani zlatorumene barve. Lupina je tenka, sok sladek in posebnega okusa ter vsebuje 20—22 %, v dobrih letih celo 24% sladkorja. Vino ima zaradi svoje dobrote svetovni glas, je močno, polno in ima poseben, nekim mozelskim vinom sličen buket (cvetico). Najbolj pitna je v drugem letu.
Krkošija.
Tudi ta trta je iz okolice Mostara, a ima tri vrste. Najboljša je takozvana „šupljica". Krkošija rase bujno, prenese tudi bolj vlažne lege in slabšo zemljo kot žilavka. Grozd je srednje velikosti, jagode so okrogle, srednje velike, vino je močno, belo-zelen-kasto, zelo dobrega okusa. O tem vinu pravijo Her-cegovci: „Od krkošije pucaju obruči!" („Od krkošije pokajo obroči!")
Od ostalih hercegovskih belih vrst so spomina vredne: bena, rezakija, pegavec, jazočka (zelenica), li-polist (topoluška), zložder, rukavec, gran», podbel i. dr.
Blatina.
To je črna vrsta iz okolice Mostarja, kjer je zelo razširjena. Glede zemlje nI izbirčna, vendar pa najbolje rodi v močni humozni zemlji. Ima ta nedostatek, da ni stalna v cvetju, ima ženski cvet (oprhne), pa se zato sadi pomešano s skadarko ali s kabernetom. Trs ji je močan, mladike izrasejo do 4—6 metrov dolge temnordeče barve. Ima velik list, globoko vrezan, ki na jesen malo pordeči. Grozd je velik, vejast, jagode so debele, zažete. Vino je slično bord6skemu, temnordeče (gramatne) barve, zelo aromatično in vsebuje često 12% do 14% alkohola.
Skadarka.
Po imenu soditi, mislilo bi se, da je iz Albanije od Skadra, toda strokovnjaki trde, da je iz Madjarske. V Hercegovini se zove „kadarun". Rase zelo bujno, list ji je velik, temnozelene barve. Glede zemlje ni izbirčna, zahteva pa suho podnebje, a osobito suho jesen, da se lehko dobro razvije. Skadarka rodi jako dobro in enakomerno. Vino je izvrstne kakovosti in je slično bordtfskemu, nima trpkega okusa, kakor itali-. janska in nekatera dalmatinska vina.
Od ostalih črnih vrst se goje: plavka, pošib, se-rina, oručevka, bratkovina, surac in dr.
Od domačih vrst so za namizno grozdje najbolj razširjene: črni in beli pošib, šljiva, ruža in nedidžar.
Na državnih vinogradniških postajah v Mostaru, Lastvi in v Derventu so se delali poskusi z gojenjem
raznih evropskih vrst vinske trte, ampak nazadnje se je ostalo le pri onih, ki so se z dolgoletno kulturo tako utrdile, da so za Bosno in Hercegovino primerne. Te tuje vrste so: od belih: graševina, silvanec, bur-gundec, semillon blanc, sanvignon, muscat Iunel in zastavica, od črnih: cabernet sanvignon, portugalka, aramon, in alikante bouchet, od vrst za namizno grozdje pa bela žlahtnina (beli španjol), rdeča žlahtnina (rdeči španjol), modri burgundec in dr.
(Dalje prihodnjič.)
Spored za ogledovanje in obdarovanje
konj,
konjerejskega odseka št. 1 za leto 1920.
Pri obdarovanju se bodo delila državna, občinska in privatna darila. Poleg tega dobijo v vsaki skupini prvi obdarovanci tudi častne diplome, drugi pa pismene priznanice.
Dan	Kraj is čas obdarovanja	za okraj	Premovaii se ftoflokonjij
25. VIII.	v Ribnici ob desetih	Kočevje	toplokrvne pasmi
26. VIII.	v Trebnjem ob desetih	Novomesto	» »
27. VIII.	v Mokronogu ob desetih	Krško	» n
28. VIII.	v Št. Jerneju ob devetih	KrSko in Novomesto	»t >»
31. VIII.	v Škofeljci ob devetih	Ljubljana	toplokrvne in mr-zlokrvne pasme
5. IX.	v Mengešu ob devetih	Kamnik	mrzlokrvje pasmo
7. IX.	v Kranju ob devetih	Kranj	»» M
11. IX.	v Boh. Bistrici ob desetih	Radovljica	»» »•
12. IX.	v Lescah ob desetih	Radovljica	»» »»
19. IX,	v Št. Jakobu v Roiu eb desetih	Borovlje	»♦ 'J
20. IX.	v Svetni vasi ob desetih	Borovlje	toplokrvne in mr-zlokrvne pasme
Pogoji za obdarovanje.
a)	Splošne določbe.
Obdarovali se bodo le konji, ki odgovarjajo značilnemu tipu dotičnega plemenskega okoliša. Za vsakega konja mora prinesti gospodar spuščalni listek, da se s tem dokaže, da je konj potomec državnega ali pa licencovanega privatnega žrebca. Pri obdarovanju se bode upoštevala predvsem ona plemenska živina, ki je najbolj sposobna za zboljšanje konjereje v dotičnem kraju. Pri enaki vrednosti se bo dala prednost onim konjem toplo-in mrzlokrvnih pasem, pri katerih se more dokazati potomstvo tudi od strani kobile.
Vsakemu konjerejcu, kateremu se prizna darilo in še ni ud konjerejskega odseka, se odtegne udnina za to leto v znesku 5 kron.
Kdor zapusti kraj premovanja pred razdelitvijo, izgubi darilo.
b)	Posebne določbe
za obdarovanje posameznih vrst so sledeče: Kobile z žrebeti.
Kobilam z žrebeti se prisodijo darila pri mrzlokrvnih plemenih od četrtega, pri • toplokrvnih od petega leta naprej brez omejitve na starost tako
dolgo, dokler so zdrave, krepke in dobro oskrbovane, imajo lastnosti dobrih plemenskih kobil in pri sebi sesajoče ali že odstavljeno žrebe; pri enaki kakovosti se upoštevajo predvsem mlajše kobile in pri teh pa zopet one, ki se izkažejo z dobrim zarodom. Darilo se sme priznati le, če se dokaže s spuščalnim listkom, da je žrebe potomec državnega ali pa licencovanega zasebnega žrebca.
Mlade kobile.
Obdarovati se smejo pri toplokrvnih plemenih triletne nepripuščene in štiriletne pripuščene žrebice, pri mrzlokrvnih plemenih pa triletne pripuščene ali nepripuščene in štiriletne pripuščene žrebice. Zaskočene morajo biti omenjene žrebice po državnem ali pa po licencovanem zasebnem žrebcu, kar je treba dokazati s spuščalnim listkom.
Žrebice.
Eno- in dveletne žrebice se lahko obdarijo, ako 'so tako dobro vzrejene, da obetajo postali dobre plemenske kobile.
Eno - in dveletni žrebčki
se bodo le obdarovali, če obetajo postati dobri ple-menjaki. Pri žrebčkib, ki tekmujejo za darilo, se mora dokazati tudi rod matere s spuščalnim listkom, na katerem je uradno potrjeno, da je tega žrebčka povrgla.
c) Oprema konj.
Kobile in dveletne žrebice ter žrebci brez izjeme se morajo prignati na uzdah z žvalami, pri enoletnih žrebicah zadostuje dober povodec.
Živinski potni list
se mora za vsakega konja, ki se prižene na prostor premovanja prinesti s seboj. Pri tej priliki se bodo nakupovali mladi žrebci za pleme. Pred"začetkom premovanja se vrši zborovanje konjerejcev, na katerem lehko konjerejci izražajo svoje želje.
Konjerejski odsek št. 1. Kmetijske družbe za Slovenijo.
VPRAŠANJA in ODGOVORI.
N« v«a kmetijsko - gospodarska vprašanja, ki dohajajo na Slov. kmetijsko dražbo kranjsko ali na uredništvo .Kmetovalca* se načelno odgovarja Ie v .Kmetovalcu". Odgovori, ki so sploSno poučni, se uvrste med »Vprašanja in odgovore", na ostala vprašanja se pa odgovarja pismeno, če Je priložeua znamka za odgovor. Odgovarja se edinole na vprašanja, ki so podpisana s celim imenom; brezimna vprašanja ali taka, ki so zaznamovana le z začetnimi črkami, se vržejo v koš. V »Kmetovalcu" se pri vprašanju nikdar ne natisne vprašalčevega imena, ampak vedno le pričetne črke imena in kraja. Redno se v vsaki številki odgovori le na tista vprašanja, ki so prišla vsaj 4 dni pred izdajo lista; na pozneje došla vprašanja se odgovori v prihodnji številki. Kdor takoj želi odgovora na kako kmetijsko - gospodarsko vprašanje, mora priložiti znamko za odgovor. Na vprašanja, ki niso kmetijsko - gospodarska, je ne odgovarja v „Kmetovalca", ampak lepismeno, te je pisma priložena l K v znamkah kot prispevek k družbenemu pokojninskemu zaklada. Zadnje zlasti velja za pravne odgovore, ki seveda morejo biti le splošne vsebine, kajti uredništvo ne more poznati vseh, včasih zelo važnih okoliščin in zato za take odgovore ne prevzame nikakega Jamstva.
Vprašanje 63. Imam dva prašiča, katera bi rad poredil in prodal. Kaj priporočate za pitanje? Ali je boljše, da krmim prašiče z ječmenom ali s koruzo? (A. L. v T.)
Odgovor: Na Vaše vprašanje, najdete odgovor v spisu, ki ga prinaša današnja štev. »Kmetovalca« pod naslovom: »Na kaj je paziti pri vzreji mladih praset?« P—j.
Vprašanje 64. Zakaj sa je ustavila vojaška podpora svojcem v vojaško službovanje vpoklieanlh oseb, ki so isto dosedaj uživali? (J. K. v B.)
Odgovor: Ustavljanje vojaških podpor svojcem v vojaško službovanje vpoklicanih oseb, ki so bile na podlagi avstrijskih zakonov do vojaških podpor upravičen, je vsekakor protizakonito. Prizadetim osebam svetujemo, da napravijo tekom 60 dni, odkar se jim je podpora ustavila, pritožbo na okrajno komisijo za preživljanje. V slučaju, da bo pritožba pri tem uradu zavrnjena, je tekom 60 dni podati ponovno pritožbo na državno komisijo. Po zavrnitvi pritožb pri obeh imenovanih instancah je končno potom odvetnika, ki ga dobe revne stranke brezplačno, podati pritožbo na upravno sodišče. T.
Vprašanje 65. Ker kalijevih umetnih gnojil ni dobiti, zato hočem pognojiti svoj travnik z mleto kamnito soljo, kajti slišal sem, da vsebuje ista tudi obilo kalija. Ali je kamnita sol uporabna kot gnojilo za travnike? (R. T. v G.)
Odgovor: Kamnita sol je spojina natrija s klorom. Kalija se nahaja v tej snovi le neznatna količina, in sicer je ta v obliki raznih spojin. S kamnito soljo nikakor ne morete dodati, oziroma nadomestiti važno rastlinsko hranilno snov kali, zato je tudi tozadevno gnojenje s to snovjo brezpredmetno. Učinek kamnite soli kot gnojilo je le neposreden, in sicer kaže v tem, da se njegovi prvini natrij in klor spajata z drugimi v zemlji se nahajajočimi hranilnimi snovmi v lehko raztopljive in vsled tega rastlinskim koreninam bolje dostopne spojine. Ne priporočamo Vam torej gnojiti travnike s kamnito soljo, pač pa svetujemo, da tozadevno uporabljate kompost ali mešanec, katerega gnojilno vrednost zvišamo s primesjo pepela od drva, hlevskega gnoja in gnojnice.	T.
Vprašanje 66. Doposlan mi je bil reklamni letak, v katerem se priporoča umetno gnojilo »Nitragin«. Ker mi je to gnojilo popolnoma neznano, zato vprašam, kakšno gnojilo je »Nitragin« ? (Z. U. v J.)
Odgovor: »Nitragin«, ki ga priporoča tvornica »Agrikulturwerke Dr. A. Kuhn« v Berlinu, je t. zv. cepil no gnojilo, ki vsebuje razne talne in rastlinske bakterije, katere vcepimo slabi zemlji, kjer istih primanjkuje. Nitragin se prodaja navadno v steklenicah kot tekočina, in sicer kot t. zv. N- (dušičnata) bakterjelna kultura ali pa U-(universalna) bakterjelna kultura. Prva se uporablja kot cepilno gnojilo za zemljo, kjer se goji stročnate rastline in vsebuje bakterije, ki se nahajajo v notranjosti brada-vičastih izrastkov na koreninicah stročnatih rastlin. Te bakterije imajo namreč to lastnost, da vzamejo dušik neposredno iz zraka in ga pretvarjajo v dušičnate spojine, ki služijo potem stročnati rastlini kot dušičnata hranilna snov. U-bakterjelne kulture pa vsebujejo razne talne bakterije, ki so v zemlji soudeležene pri razkrajanju organskih kakortudi rudninskih gnojilnih snovi, katere se na ta način pretvarjajo v lehko raztopljive spojine, iz katerih vsrkavajo koreninice potrebno hrano. Lastnih izkušenj o učinku tega cepilnega gnojila nimamo, zato se sklicujemo na sodbo raznih tujerodnih strokovnjakov, ki pripisujejo imenovanemu gnojilu zadovoljiv učinek le v slučaju ugodnih vremenskih razmer, dobre kakovosti zemlje ter pravilnega obdelovanja in gnojenja zemlje s kalijevimi in fosfatnimi gnojili.	T.
Vprašanje 67. Pred pol letom sem kupil kravo, ki mi je dajala v začetku prav dobro mleko. Zadnji teden pa mi je pričela molsti popolnoma vodeno mleko, brez
smetane. Krava prav rada je, je živahna in po teh znakih sodeč, tudi zdrava. Krmim jo s senom s slabejših travnikov. Kako je izboljšati vodeno mleko pri kravi?
(V. J. v M.)
Odgovor: Vodeno mleko je tanko-tekoča, modrikasta tekočina, ki je specifično precej lažja, kakor normalno mleko. Iz takega mleka se težko in malo izdeluje surovega masla, ker vsebuje majhne množine tolšče. Ta napaka mleka je v splošnem posledica slabe, vodene in izprijene krme, ki vsebuje malo hranilnih snovi. Vodenost mleka pa se še poveča, ako žival preobilokrat na dan napajamo, ker prevelike množine vode oslabijo prebav-ljanje. Vzrok tej bolezni je pa lehko tudi pljučnica. Tudi nekaj časa po otelitvi se kaj rado mleko povodeni. V Vašem slučaju je krivo brez dvoma slabo krmljenje. Svetujemo Vam, da krmljenje izboljšate in pokladate namesto slabega sena dobro krmo ter ji semtertja položite tudi kako tečno krmilo in prepričani smo, da se bo mleko v kratkem izboljšalo.	P—j.
KMETIJSKE NOVICE.
Mednarodno društvo za ekonomijo in kmetijsko zakonodajstvo v Parizu. V Parizu seje ustanovilo »Mednarodno društvo za ekonomijo in kmetijsko zakonodaistuo> z namenom, da proučuje gospodarstvo in kmetijsko zakonodajstvo, brani obče kmetijske interese, upostavlja mednarodne prijateljske zveze med kmetovalci, zbira podatke o kmetijstvu in dela propagande za obnovo zemlje. Udje so ali častni in utemeljitelji ali pa podporni, redni in vlagatelji. Častni udje postanejo tisti, ki so si stekli velikih zaslug za kmetijstvo, utemeljitelji pa tisti, ki so si pridobili po svojem zaslužnem delovanju priznanje društva. Podporni udje plačujejo letno najmanj 20 frankov, redni najmanj 5 frankov in vlagatelji po 2 franka udnine. V posameznih deželah se ustanove pod nadzorstvom glavne uprave pododbori. Društvo izdaja list: Glavni pregled ekonomije i poljoprivrednog zakonodavstva, služben organ Medjutiarodnog društva za ekonomiju i poljoprivredno za-konodavstvo, ki izhaja četrtletno in se pošilja brezplačno častnim, podpornim in rednim udom. Prošnje za sprejem v društvo, katerim je priložiti kratek popis predživljenja (curriculum vitae) prosilca, je naslavljati na: M. le Secre-taire general de la Societe Internationale d' Economie et de Legislation Rurales, 7, rue de Wallons, Pariš (XIII).
Orehi. V zadnjih letih se je precej starih orehovih dreves posekalo, dočim se mladih ni skoro nič nasadilo, čeravno bi se lehko to zgodilo na vsakem gospodarstvu. Pri vsaki hiši bi lehko stalo nekaj orehovih dreves, ki bi dajali lepo in zdravo senco. Pogostoma se vidi pred hišami divji kostanj, ki ne da razen sence nobenega haska, kajti lesa niti gospodinje nimajo rade za kurjavo. Orehi pa dajejo sad, ki ga pri nas v veliki množini kon-sumiramo in poleg tega pa še zelo dragocen les. V drevoredih, šetališčih, pred hišo itd., kjar imamo divji kostanj, bi moral biti nasajen oreh. Okoli gnojišč, bi lehko nasadili orehovo drevje, ki bi varovalo gnoj pred izsušenjem. Državna drevesnica v Celju ima letos pettisot orehovih dreves, katere bo oddajala v jeseni, in sicer bo cena močnejšemu drevja po 10 kron, slabšemu pa po pet kron sa komad. Naročila za orehovo drevje sprejema sadjarsko nadzorništvo v Celju od 1. t. m. naprej. Drevje se bo oddajalo začenši s 1. novembrom t. 1.
Goričan, sadjarski nadzornik. Na zimski kmetijsko - gospodinjski šoli v Repnjah (p. Vodice na Gorenjskem) se prične novo šolsko leto s /5. oktobrom t. 1. Šola traja 6 mesecev, od 15, oktobra t 1. do 15. aprila 1921. V zavod se
sprejme 12 gojenk z vso potrebno oskrbo. Oskrbovalnina znaša 240 kron na mesec v denarju, v živilih pa za celi tečaj 50 kg bele moke, 4 kg masti in 4 kg sladkorja. Prošnje za sprejem gojenk, ki morajo biti najmanj 16 let stare, je vlagati do 10. septembra t. 1. pri vodstvu kmetijsko-gospodinjske šole v Repnjah, p. Vodice na Gorenjskem.
Društvo kmetijskih strokovnjakov v Sloveniji
je imelo svoj redni občni zbor dne 14. p. m., ki so se ga udje polnoštevilno udeležili. Izmed raznih točk, o katerih se je ob tej priliki razpravljalo, je omeniti predvsem sledeče: Društvo, ki se je doslej imenovalo »Društvo slov. kmetijskih učiteljev« je izpremenilo svoj naslov v „Društvo kmetijskih strokovnjakov v Sloveniji". 2. Glede izpitov za usposobljenost za kmet. pouk se je sklenilo stopiti v stik s kmetijsko fakulteto zagrebške univerze in prositi, da se v komisijo pri polaganju usposobljenostnih izpitov imenujeta dva Slovenca, in sicer eden za splošno kmetijstvo, drugi pa za vinarsko - sadjarsko stroko. 3. Izrazila se je želja, da se službena mesta za kmetijske strokovnjake ne oddajajo pod roko, temveč potom javnih razpisov. 4. Društvo je sklenilo korporativno pristopiti k društvu javnih nameščencev. 5. Udnina društva se zviša na 20 K letno. 6. K okviru društva so se ustanovili in konstituirali sledeči strokovni odseki: a.) odsek za službeno pragmatiko; 6.) odsek za rastlinarstvo; c.) živinorejski odsek, d.) odsek za kmetijski pouk, e.) odsek za agrarno politiko, /.) vinarsko-sadjarski odsek in g.) književni odsek. S pozivom, da vsak ud posveti vse svoje moči in sile resnemu strokovnemu delu in z iskrenostjo in kolegijalnostjo pomaga dvigniti stanovski ugled, se je občni zbor po triurni živahni debati zaključil. Odbor.
Drž. kmet. kem. zavod v Mariboru, Vrbanova 33, odstopa radevoljno po lastni ceni nasade kvasnih glivic, ki vzbujajo pravo alkoholsko vrenje. Poraba teh glivic pri napravi sadjevca se toplo priporoča, ker dajejo boljši in stanovltnejši pridelek. Posamezne cevke stanejo 4 krone, navodilo k uporabi i krono. Poleg tega nosijo stranke režijske stroške in poštnino.
URADNE VESTI
Kmetijske družbe za Slovenijo.
Razglas
o sprejemu gojenk v kmetijsko - gospodinjsko golo
Kmetijske družbe za Slovenijo v Ljubljani.
S 5. oktobrom 1920. se otvori devetnajsti tečaj gospodinjske šole, ki bo trajal 11 mesecev.
Gojenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom čč. gg. sester iz reda st. Frančiška. Zavod je ▼ posebnem poslopju poleg Marij anišča na Spodnjih Poljanah t Ljubljani.
Pouk, ki je slovenski in brezplačen, zavzema poleg verouka, vzgojeslovja, ravnanja z bolniki, spis j a in računstva vse one predmete, ki jih mora umeti vsaka dobra gospodinja, zlasti st pa poučuje teoretično in praktično kuhanje, šivanje (ročno in strojno), pranje, likanje, živinoreja, mlekarstvo, vrtnarstvo itd. Gojenke se vežbajo v gospodinjskem knjigovodstvu ter ▼ ravnanju z bolniki in z bolno živino.
Tista, ki bo sprejeta v zavod, plača mesečno za hrano, stanovanje, kurjavo, razsvetljavo, t. j. sploh za vse 340 K. Vsaka gojenka naj vzame seboj v tečaj po možnosti naslednjo obleko in perilo: Vsaj eno nedeljsko obleko, dve obleki za delo, dva para čevljev, nekaj belih in barvanih jopic za ponoči, tri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, štiri srajce, šest parov nogavic, 10 do 12 žepnih robcev, štiri kuhinjske in dva navadna predpasnika. Nadalje perilo za posteljo: dva para rjuh in dve stari prevleki za blazine, 4 brisače, 3 servijete. Če ima katera več obleke, jo tudi lehko vzame s seboj.
Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo:
1. dovršiti 16. leto;
8. mati čitati, pisati in računiti;
3.	predložiti zdravniško spričevalo, da so zdrave;
4.	predložiti obvezno pismo staršev ali varuha, da plačajo vse stroške;
B. zavezati se, da bodo natančno in vestno zvrševale vsa dela, ki se jim nalože ter, da se bodo strogo ravnale po hišnem redu.
Prošnje za sprejem, ki jim je priložiti šolsko in zdravniško spričevalo ter obvezno pismo staršev, oziroma varuha, i navedbo, kakšnega stanu so starši in kakšen je njih sedanji glavni poklic, naj s* pošljejo
vsa) do x. septembra 1920.
Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani.
Pri sprejemu deklet v gospodinjsko šolo se bo oziralo po možnosti na prosilke iz vseh slovenskih pokrajin, opomniti pa je, da je število gojenk posebno z ozirom na namen gospodinjske šole same le omejeno.
V Ljubljani, 18. julija 1920. Glavni odbor Kmetijske družbe za Slovenijo.
Predsednik: Jakob Jan 1. r.	Tajnik: inž. R. Lah 1. r.
POZIV PODRUŽNICAM.
Načelništvom podružnic. Poživljamo načelništva kmetijskih podružnic, da v dopisih glede objave vabil k podružničnim občnim zborom natančno javijo dan, kraj in čas (novi ali stari) zborovanj, da se s tem prepreči eventualne proteste glede nepravilnega sklicanja istih. Opozarjamo nadalje tudi, da se mora glasom sklepa zadnjega družbenega občnega zbora objaviti vabila podružničnih občnih zborov najmanj štirinajst dni preje v »Kmetovalcu«, preden se ima občni zbor vršiti. (Glej «Poziv podružnicam cele Slovenije®, ki je objavljen v 10. štev. letošnjega »Kmetovalca«.)	_____
Vabila
k občnim zborom podružnic Kmet. družbe za Slovenijo.
SPORED:
1.	Točke 1. — 5. po § 31. družbenih pravil.
2.	Volitev podružničnih zastopnikov za občni zbor Kmetijske družbe za Slovenijo.
3.	Slučajnosti.
Slovenjlgradec, v nedeljo, 19. septembra 1920, ob desetih dopoldne v sejni dvorani okrajne hranilnice; Duplje-Križe, v nedeljo, 5. septerrfbra 1920. ob poldevetih dopoldne po novem času v šoli v Spodnjih Dupljah; Dorava pri Kropi, v nedeljo, 5. septembra 1920. ob štirih popoldne po novem času v šoli na Dobravi; Ponikva ob juž. železnici, v nedeljo, 29. avgusta 1920. ob de- •
vetih dopoldne v stari šoli; Sv. Duh pri Krškem, v nedeljo, 29. avgusta 1920. ob treh po-
popolne v stari šoli; Ljutomer, v nedeljo, 5. septembra 1920.ob osmih zjutraj (stari
čas) v gostilni „Triglav"; Bučka, v nedeljo, 29. avgusta 1920. ob trčh popoldne v hiši predsednika ;
Dobje, Štajersko, v nedeljo, 29. avgusta 1920. v šoli; Studenec pri Krškem, v nedeljo, 5. septembra 1920. ob sedmih
zjutraj v hiši g. župana Janca na Studencu; Sv. Rupert v Slov. goricah, v nedeljo, 29. avgusta 1920. po
rani službi božji ob devetih dopoldne; Bloke, v nedeljo, 29. avgusta 1920. po prvi sv. maši v prostorih nove šole;
Sele pri Kamniku, v nedeljo, 29. avgusta 1920. po dopoldanski
službi božji v mežnariji; Šmarjeta, v nedeljo, 29. avgusta 1920. zjutraj po službi božji v
kaplaniji;	.
Sv. Trojica v Halozah, v nedeljo, 29. avgusta 1920. po ram
sv. maši v čitalnici „Bralnega društva"; Boštanj, v nedeljo, 29. avgusta 1920. ob osmih zjutraj v žup-nisču;
Metlika, v nedeljo, 29. avgusta 1920. ob osmih zjutraj v dvorani hranilnice in posojilnice v Metliki: Kot pri Črnomlju, v nedeljo, 29. avgusta 1920. ob treh popoldne pri g. načelniku Štefanu; v. Križ pri Litiji, v nedeljo, 29. avgusta, 1920. v hiši načelnika; t. I1J V Slov. goricah, v nedeljo, 29. avgusta 1920. po rani službi božji ob osmih zjutraj v dvorani „Slovenskega doma"; stara cesta in okolica, v nedeljo, 29. avgusta 1920. ob dveh popoldne v šoli na Stari cesti;
Sv. Jurij ob Ščavnici, v nedeljo, 29. avgusta 1920. ob dveh popoldne v gostilni Jurkovič - Okoslavci;
Laško, v nedeljo, 5. sept. 1920. ob devetih dopoldne v šoli;
Pliberk in okolica, v nedeljo, 29. avgusta 1920. ob treh pop. (letni čas) v ..Narodnem domu" v Pliberku;
Sv. Gregor, Dolenjsko, v nedeljo, 29. avgusta 1920. v občinski pisarni;
Črnuče, v nedeljo, dne 29. avgusta 1920, ob treh popoldne v „Društveneni domu" na Črnučah;
Selo pri Bledu, v nedeljo, 5. septembra 1920. ob treh popoldne pri načelniku na Selu;
Žitaravas, Koroško, v nedeljo, 29. avgusta 1920. ob treh popoldne v »Društvenem domu";
Veternik pri Kozjem, v nedeljo, 29. avgusta 1920. ob treh popoldne pri načelniku Francu Jevšniku v Veterniku št. 36.;
Stara Fužina v Bohinju, v nedeljo, 5. septembra 1920. ob pol-štirih popoldne v prostorih sirarne;
Zadrečka dolina v Gornjem gradu, v nedeljo, 5. septembra 1920. ob devetih dopoldne v gostilni gospe Frančiške Trobaj;
Sv. Jurij v Slov. goricah, v nedeljo, 5. septembra 1920. v stari šoli;
Kotlje, Koroško, v nedeljo, 29. avgusta 1920. ob desetih dopoldne v gostilni „pri Toneju";
Staritrg pri Črnomlju, na Mali Šmarn, 8. septembra 1920. ob devetih dopoldne v prostorih g. Josipa Gregoriča v Starem trgu štev 2;
Bohinjska Bela, v nedeljo, 29. avgusta 1920. ob treh popoldne v občinski pisarni;
Sava-Št. Lambert, v nedeljo, 29. avgusta 1920. ob treh popoldne v stari šoli na Savi;
Cerknica, v nedeljo, 29. avgusta 1920. popoldne po krščanskem nauku v hiši načelnika g. Obreze.
Rogatec, v nedeljo, 29. avgusta 1920. ob devetih dopoldne v župnišču;
Bohinjska Bistrica, v nedeljo, 29. avgusta 1920. ob štirih popoldne (novi čas) v občinski pisarni;
Ruda, Koroško, v nedeljo, 29. avgusta 1920. po službi hožj' v šoii;
Šmartno ob Savi, v nedeljo, 5. septembra 1920. ob dveh popoldne pri g. Franc Kebru ;
Preserje pri Borovnici, v nedeljo, 5. septembra 1920. ob osmih dopoldne pri g. Jakobu Kovaču v Preserju št. 9.
Št. Vid nad Ljubljano, v nedeljo. 29. avgusta 1920. ob pol-štirih popoldne v poslopju načelnika g. Štrukelja na Trati št. 9.
Stoperče, okraj Ptuj, v nedeljo, 5. septembra 1920. ob treh popoldne v hiši načelnika g. Vrabiča v Stoperčah št. 76.;
Kamnik in okolica, v nedeljo. 29. avgusta 1920. ob petih popoldne v Kamniškem domu v Kamniku;
! Tacen pod Šmarnogoro, v nedeljo, 5. septembra t. 1. ob treh pri ,, Travnu" v Tacnu;
Slov. Bistrica, v nedeljo 5. septembra t. 1. ob treh popoldne v prostorih hotela Beograd v Slov. Bistrici;
Ribnica na Pohorju, v nedeljo, 5. septembra t. 1. ob osmih dopoldne pri g. Jos. Petrunu;
Sv. Križ pri Kostanjeve!, v nedeljo 29. avgusta t. 1. po prvi sv. maši v stari šoli;
Štanga pri Litiji, v sredo, 8. septembra t. 1. po jutranji sv. maši v šoli;
Sv. Jurij pri Grosupljem, v nedeljo, 5. septembra t. 1. ob dveh popoldne pri g. Antonu Rebolj, Panova vas 22.
Ledenice (Koroško), v nedeljo, 29. avgusta 1.1. ob treh popoldne po blagoslovu pri g. Hajnzelnu v Ledenicah.
Logaves, v nedeljo, 29. avgusta 1.1. ob štirih pop. pri g. Ahacu v Ločah.
Grebinj, v nedeljo, 29. avgusta t. 1. po sv. maši v .Narodnem domu".
Bizeljsko, v nedeljo, 29. avgusta t. 1. ob osmih dopoldne v šoli na Bizeljskem.
Naklo, v nedeljo, 29. avgusta 1.1. ob sedmih zjutraj v stari šoli.
Brežice, v petek, 27. avgusta 1.1. ob šestih zvečer v »Narodnem domu" v Brežicah.
Šmartno pri Litiji, v nedeljo, 29. avgusta t. 1. [ob pol štirih pop. v „Društvenem domu« v Šmartnem.
Grosuplje, v nedeljo, 29. avgusta t. 1. po prvi sv. maši pri g. Iv. Rusu v Grosupljem.
Polenšak, v nedeljo, 29. avgusta 1. po rani službi božji v šoli.
Sploina opomba: Če kak občni zbor ob določenem času ne bo sklepčen, vršil se bo pol ure pozneje drugi, ki bo sklepal ob vsakem številu navzočih udov.
Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
Kmetijske družbe za Slovenijo.
JSAala naznanila.
Za vsako besedo je naprej plačati 40 vinarjev v uenarju ali znamkah najmanj pa skupaj K 8'—, sicer se naznanila ne objavijo. Upravništvo ne prevzame posredovanja.
Ženske zmešane laseku
Cerklje._
najvišji ceni lartln Pleterskl, 15
Najboljše apno
ima vedno naprodaj apne-nica J. Taufer, Zagorje ob 50
sekane iz najboljše bele, ostre By skale, trde ln srednje od 40 do 100 cm široke, po naročilu tudi večje, izdelujem zopet in prodajam po najnižjih cenah s pismeno garancijo. Leskovšek Anton, posestnik in kamnosek, Sv. Jurij ob južni železnici pri Celju._60
roenioil Ive približno U;,m» rezanega v dile UbdllJLV Ibd, za pohištvo kupim. Ponudbe na upravništvo .Kmetovalca*_155
Bmotnnalri I Za zeleno krmljenje prlporo-H.iltjlUVulul I čamo sledeča semena: grahoro čisto ali pomešano z ovsom po K 4-20 kg, lečo za krmo po K 4-60 kg, grah za krmo po K 3'20 za kg Sever & Komp., Ljubljana, Woltova ulica št. 12.
Tropine
dobljene pri kuhanju voska, suhe, , neplesnjive, kupuje l. Lukman Šoštanj.
jUg Kmetijskim podružnicam priporočam
tolšče konopnene tropine po nizki ceni. Fran Pogačnik, Ljubljana, Dunajska cesta 36. 180
ČtoililiiibD večjo množino v vseh dimenzijah, UlEUllIlInB, (18, 21 in 24 col) za vzidati prodaja Fran Kosmač, Ljubl.ana, Jeranova ul. 5. Trnovo.
vrste kranjskih klojias f slanin-
maea P° primerni ceni ima naprodaj _ llluuB Jakob Erlah, mesar in prekaje-valec, Dobje, pošta Loče. Brzojav in železniška
postaja: Ledenice, Koroško._212
dva junca, po dve let: stara, že vajena vožnje. Cena po dogovoru, Janez Žitnik, Ižanska cesta št. 51._226
flcblthniba oženjenega, sposobnega v rabi UaDrllHlflB, poljedelskih strojev in ženo vajeno mlekarstva, sprejme graščina Fužine pri Lju-
circa 18 johov površine so naprodaj _ v last, ali za izsekati; več stotin me-trov~bukovja, vmes dosti smrekovega in jelovega lesa. Cena po dogovoru. Več se izve pri M. Jago-dic, Zgoša 4. p. Begunje pri Lescah._216
Radvinske kokoši, nV^t^Mi
posestva Radvina pri Mariboru.	259
*
la nov, od prvovrstne tvrdke, zmelje 100 kg na uro, za pog n tli motorno silo se takoj ' ~ ' Celje, Razlagova 1.
Mlill avtomatičen, lllllll, tvrdke, zme.
z vodo ali motorno silo se takoj proda. E. Jarc,
Cepljene vinske trte L-Z^il 2Pl'Z%
Rip CBrtalis in Rup. Montikola z vrsti, Beli in rdeči Spanjol, Laški in Reinski Riezling (Rilček) Kraljevino, Portugalka, Muškatna žlahtnina, Vi
pavska zelenika itd. I|HBCEpljEIlih<< Araeri" Skih korenikov več vrst, priporoča iz svojih trtnic (razsadilnic). Johan Sarič, vinogradski in vočarski strokovnjak, Beočin (Sriem).	236
Poljedelski stroji:
mline za sadje, stiskalnice priporoča po ugodni ceni Anton Kašman, veletrg. z železnino in ce-mentom v Skoiji Loki._253
Cement, portland,
naprav priporoča, Anton Kašman, veletrgovina z železnino in cementom v Skcfji Loki.	254
Pnnrlam kolesa od voza ozkotirne železnice in II UIIDIil tudi nekaj k temu spadajočega žeieza. Prodam tudi 50 kg starih vijakov razne dolgosti. Vinko Hafner, Žabnica 59., p. Skofja Loka. 256
Vrtnarski učenec
3, Ljubljana.
264
Sir, prvovrsten, polnomasten, Pv0h3^
40 kg ima na prodaj SlPaPSllB ZcldPligil V
v Stari Fužini p Srednia Tas v Boh't6b
Knnim kompletno mlatilnico, pepeli, tresalke in nU|JIUI sita od 2 do 3 konjskih sil. Ponudbe s ceno naj se naslovijo: Ivan Skvarč, Dol. Skopice, p, Krškavas pri Brežicah.	270
Hdor želi kupiti gepelj,
Pretnar, Zagorice, p, Bled. Popravljam tudi težke gepeljne._271
Pnnria se kosilni stroj „Meba" še malo rabljen, 11 Ullll v jako dobrem stanju. Cena po dogovoru. Več se poizve Trnovski pristan 14., Accetto. 272
Mlin ia bneti in turščico proda nadučitelj IlllIU AH nualI Anton Petriček, Žalec. 273
Vijak za sadno stiskalnico,
1'58 m dolg z matico ima za prodati
nov 75 mm močan
dolg z matico ima za prodati Josip Am-brožič, stavbeno ključavničarstvo, Ljubno, pošta Podnart, Gorenjsko.	274
Kosilni Stnni a™erikanskega sistema, malo IIU0I1III 911IIJ, rabljen ter skoraj nov travniški oblič za zravnavo krtin se proda po ugodni ceni v Kočevju. Ponudbe sprejema: Franc Fajdiga v Sodražici.	215
Plfflriam stiskalnico za grozdje ali sadje. Cena 11 UUUIll po dogovoru. Cvenkel Jože, Ljubno p. Podnart	—
do dveh vagonov, kupi Drašler Anton, , posestnik v Borovnici.	277
Dobro izvežbane sodarske pomočnike
sprejme v trajno delo, pri dobri plači. Franjo Re-pič, sodarski mojster v Ljubljani, Kolizejska ul. 18, Trnovo. Istotam se sprejme vajence pri prosti hrani, stanovanju, ter perilu.	278
Sllrfhinin za Iahka dela (začetnica stara 15 ailMnilljU po 17 let) dobi takoj trajno službo v Ljubljani pri rodbini brez otrok. Plača po dogovoru. Pismene ponudbe je poslati takoj na naslov: Hišna posestnica, Streliška ulica 8, v Ljubljani
Pnniiam' Radi pomanjkanja prostora, bistro, r I ilUBIII. krotko, pet mesecev staro kobilico, svitlo črno, (vranko), obdarovano z drugo nagrado. Cena po pogovoru. Naslov: J. P. Rigonce 2, Do-bova pri Brežicah ob Savi.	280
Zamenjam, r K*
za dobro kravo mlekarico. Predam stroj za izdelovanje cementne strešne opeke z 2U0 železnimi modeli, malo rabljen voz zapravljenec na peresih, 8 hrastovih kadi, pripravne za žganjekuho ali vinogradnike. Franc Kralj, Ježica.	281
Prods
gg 5 let stara, ridža, breja kobila no-
riške pasme. Cena po dogovoru. Kupci naj se oglase pri Maček Antonu, na Grabah pri Središču ali pa pri načelniku Kmetijske podružnice v Središču. Pošta in postaja Središče.
Tolira se proda. Naslov: Uršllinski samostan I Elitifl v Ljubljani.	288
TllHi iotne kupuje R. Luckmann,
I UUI IKIUa prej J. Lonza nasl. a Ljubljani : na Martinovi (Ahacljuri) cesti 10 po najvišjih |
eenah raznovrstna zelišča, suho cvetje (sobe	=
rože), lipovo cvetje, korenine, lnbje in semena.	:
Kdor si hoče s pridnim nabiranjem zago-	-
toviti dober zaslužek, naj zahteva pojasnila	=
pri imenovani tvrdki. Cene, ki jih plačujem	:
nabiralcem, so letos izredno visoke. 131	E
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 16 K na leto. Posamezna številka stane 80 v. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopnih cenah: Inserat na vsi strani 660 K, na »/a strani 300 K, na »/« strani 150 K, na 'le strani 100 K, na »/u strani 50 K in na Vu strani 25 K. Vsaka beseda v .Malih naznanilih" stane 40 vin. najmanj pa skupaj 8 K.
Urejuje inž. Rado Lah; založba Kmetijske družbe za Slovenijo; tisk J. Blasnika naslednikov.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir.
Št. 15. Ljubljana. 15. avgusta 1920. Lstcik XXXVII.
Bochmann
na Dunaju
priporoča vsake vrste kietarskih strojev n. pr. sesalke, stiskalnice! čistilnike, stroje za ekstrakcijo, čepovlake za sode itd. — Zastopnik:
Fran Rudi, Maribor
Vila „AlwIes".
Kmetovalci! Denarni zavod!! Gozdarske in gospodarske zadrug«! Borite I Lesstržcl! Berite i
A. Šivic i	(B)
,.Poljudni! navodilo za merjenje les®".
V omenjeni knjižici je poljudno popisano kalit (e izračuna telesnina debel posekanega in rasto-
čega drevja ter celih gozdov, kakor tudi obleganji in razžaganega lesa. Pridejane so v3e za tako računanje potrebne tabele. V knjižici se nahaja tisi?.i popis in potrebne tabele za pravilno določanj« oblik in razmerij lesu, ki se ima obtesati ali razlagati. Kmetovalec se pouči kako na podlagi tabel izračuna prirastek v gozdu. Dalje so pridejane ta« bele za določanje prostornine v ogljarskih kopah in kub. mera drv za kurjavo v prostorninskih me. trih kakor tudi popis in potrebne tabele za primerjavo nove dolžinske, ploskovne >n kubične meri s staro mero. Cena knjigi proti predplaCUs za ude Slov. kmet. dražbe K 3 •—.
BENCIN BISEL-OLJE STROJMO OLJE TOVOT MAST
dobavlja promptno
Mineralna rafinerija
Oravograd.
Dopise na Centralo v Mariboru. Tel. 80. Brzojavi: Rafinerija.
Oddajo se zastopstva zmožnim tvrdkam v vseh večjih mestih Jugoslavije.	(63)
Izdelujem:
Lemeže, branine zobe, krampe, kopače itd.
Popravljam: m
Poljedelske stroje in orodje po najnižjih cenah.
Rudolf Ravnikar,
fužina Kjivice 14, pošta Radeče Zidanimost.
nji« velike in male, plošnate in trioglate, klajno r liti, apno, gorsko kredo, razne barve, šipe, kit, mizarski klej, tirnež, laneno olje itd. najceneje pri L. Fiirsager. Radovljica.	283
DjjL pincgavec, star 10 mesecev, visok 126 cm. Din, prsne mere 175 cm se proda ali zamenja za telico. Poizve se pri lanezu Serna, posestnik, Spodnje Gorje št. 4, p. Gorje Pri Bledu. 284
Ženitna ponudba!
Žagar, samotar, star 29. let, dobro izurjen, se želi seznaniti v svrho ženitve z gospodično ali dekletom, ki bi imela svojo lastno žago na vodo ali na parno silo; izključena ni vdova z enim ali dvema otrokoma. Ceniene ponudbe s sliko je poslati na upravništvo .Kmetovalca" pod naslovom „Sreča 117*. Tajnost je strogo zajamčena.	285
l/inn že žez 100 hl< bel°' od letnika 1919 in 1917,
VlnU, mešanih vrst in tudi sortirano Rizling, ima naprodaj po nizkih cenah, Janez Šegula, veleposestnik v Hlaponcih, p. Juršinci pri Ptuju. Vzor-
cev ne pošiljam._2*>6
D..... za razoošiljanje sadja ima v zalogi nHan&'G razven drugih pletenin PLETARSKA ŠOLA v Strnišču pri Ptuju - Slovenija. Istotam se vrši razprodala košar in sedežev za vozove od K 25-- naprei._287
Kupujem
vedno in v vsaki množini po najvišjih cenah s
Brinjevo olje, suhe gobe, fižol in druge deželne pridelke.
Nudim najnižje:
Kavo, olje, riž, sveče, moko, vži-galice, pravo siivovko ter razno drugo blago.	(77)
M. RAXT,
Kranj.
Jurija grofa Thurnskega
jeilarna na Ravnah
natanovljena 1774. leta. (17) Guštanj-Ravne, Koroško (Jugoslavija). Poštna postaja Guštanj, žel. postaja Prevalje.
Brzojavni naslov: jeklarna Gnštanj. Proizvaja: Azzalonsko ln bresciansko jeklo v zabojih, s sidrom kot varstveno znamko. Leglrana in neleglrana topllnlška jekla za vsakovrstno orodje največje trajnosti. Jekla za orodje, drugovrstna, za kladiva, žlebe, matrice; zu dleta in nože za obdelovanje železa; za svedre, za rudo, premog in kamen; za pile, rezila vrtalna, dleta itd. Leglrana in neleglrana martlnova jekla za vozovne in vagonske vzmeti; za konstrukcijske dele posebne trajnosti v avtomobilni in letalni industriji; za kolesna obročia; za kose, srpe, sekire,
motike. lopate itd. Izgotavlja: Vozovne osi s pušami in nakončniki; transmisijske valke (ostrugane do 4 m, surovoko-vane do 6 m dolžine); v žlebih kovane dele za avtomobile in vagone; krogle za cementne mline itd
najbolj trpežne vrste se dobi pri tvrdki
Ivan Jelačin, Ljubljana, Emonska cesta it. 2.
Najstarejša hranilnica v Sloveniji.
KRANJSKA HRANILNICA YiWani
ustanovljena leta 1820
sprejema hranilne vloge proti
3°/o
obrestovanju in dovoljuje hipotečna posojila p«
4 V/o
S hranilnico sta zvezana Kredituo društvo in ■tarostua hranilnica za posle in delavce.
Hranilnica je sirotinskovarna in jo nadzoruje deželna vlada za Slovenijo.
Rezervni zakladi znašajo približno
S milijonov kron.
Čisti dobiček je, v kolikor se ne porabi za okrepitev rezervnih zakladov, po pravilih določen v pospeševanje občekorntnih naprav in podjetij na Kranjskem.	(34)
Za te svrhe se je doslej darovalo 8,698.000 kron.
Pismene pošiljatve je nasloviti na Kranjsko hranilnico v LJnbljani, Knafljeva ulica itev. 9.
kakor tudi prvovrstna
svilnata
mlinsko sito
(pajtli) iz Švice za moko vseh vrst
se dobe v trgovini
Avgust Caflež, Ljubljana,
Kolodvorska ulica št. 35, nasproti «stare Tišlerjeve gostilne*. (3
Vnovič zvišane poštne pristojbine: Pisma do 20 gramov je frankirati z 1 K, za vsakih nadaljnih 20 gramov še s 60 vinarji; dopisnice s 60 vinarji; tiskovine za vsakih 50 gramov po 20 vinarjev; priporočeno (rekomandirano) še posebej z 80 vin.; ekspresna pisma še posebej z 2'40 K, pakete s4K. — Opozarjamo, da vsled velikih kazni premalo frankiranih pisem in dopisnic ne moremo več sprejemati. Tudi je p>r»iložiti asa. odgovore 1 K -v tamkah.
♦	Kmetijska družba za Slovenijo ima ea »v oje ude v zalogi sledeče kmetijske potrebščine:
*	Apneni dušik 28/21•/» po K 160— za 100^ takojšne prijave sprejema družba neobvezno, vreče mora naročnik sam dostaviti.
Bosna pasta po K 14-— za kg v sodih po 50 in 100 kg. Sodi se zaračunijo po K 20•—.
Kostna moka v vrečah po 100 kg z vrečami vred 300 K.
Živinska sol K 310"— za 100 kg.
Kostni superiostat po K 320"— sto kg.
Otrobi, pšenični po K 200"— sto kg.
Mlefcne cevi iz kosti, štev 3561 po K 1'40'
Škropilnice. Naša družba je prejela iz Italije bakrene trtne škropilnice sistema Vermorel. Komad stane 950 kron. Vinogradniki naj škropilnice brez odloga naročijo, ker je zaloga le majhna.
Vreče. Pri pošiljatvah vreč je na spremnici natančno navesti zakaj so vreče ali če jih dotičnik vrača.
Zveplalniki. Družba je prejela iz Italije ročne žveplalnike. Komad stane 250 kron.
ž v eplenokislo glino namesto galuna, kot dodatek galičnemu škropivu, ima kmetijska družba t zalogi, ter jo oddaja po 2 K 40 h kilogram. Vsled stavke in oviranega železniškega prometa letos mnogim vinogradnikom ne bo mogoče modre galice pravočasno v zadostni množini iz Nemške Avstrije priskrbeti. Zato priporočamo udom skrajno varčnost Tudi naj sosed pomaga sosedu in naj, če le more, posodi iz svoje zaloge tistim, ki modre galice sploh nič nimajo. Izkušnje so pokazale, da lehko brez škode za učinkovitost primešamo galici polovico žveplenokisle gline in si na ta način prihranimo polovico galice. Mesto treh ali dveh kil vzamemo na sto litrov vode le poldrugo ali eno kilo galice in ravnotoliko gline, apna pa kakor navadno, uspeh bo sigurno popolnoma isti, kakor ob polni mnoKni galice. Žveplenokislo glino je treba pri družbi takoj naročiti.
Žveplo (žveplene ploščice) na juti za žveplanje sodov, najboljše, brez arzena po 20 kron kilo.
Žveplo, Floristeiia, dvoj, raf. po K 12.— kg.
Kmetijske potrebščine je treba družbi naprej ob priliki naročanja plačati. V ta namen naj podružnice oziroma posamezni udje zahtevajo družbene poštne položnice (štev. 10712) da vplačevanje lahko brez stroškov izvršijo.
Semensko koruzo po K 700' — sto kg.
Oves za konje po K 600"— sto kg.
Tobačni prah in tobačni izvleček naj udje naročijo potom najbližje tobačne trafike. Tega sredstva zopet listne uši je sedaj zadosti v prostem prometu in ga tobačna tvornica na zahtevanje zopet oddaja vsem trafikam.
Frankirajte pravilno 1 Kmetijska družba odslej ne bo sprejemala več pisem in sploh poštnih pošiljatev, če niso zadosti irankirana. Za vsako tako pošiljav bi morala družba plačati dvojno kazen. Pisma in zalepke je frankirati s znamko za eno krono, dopisnice pa z šestdesetimi vinarji.
(6)
RMETUSH9 DRUŽBI
. ZA SLOVENIJO
je izdala in prodaja naslednje knjige: Zrezek C«na K		
2.	Fr. Stupar: Apno v kmetijstva	—•60
S.	Fr. Stupar: Navodilo, kako jo sestavljati poročila o lotlnl .	—•40
6.	M. Kogtanjevec: 0 užitni nI od vina In Mesa . . .	3 —
8.	Boh. Skalicky Siljenje ali kaljenje ameriških ključev	-•60
10.	B. Skalicky: Kmetijske raz-mere na Češkem . . .	1-40
11.	Gustav Pire: Poglavje • govedoreji na Kranjskem	-•60
12.	Pridelovanje In razpečevanje namiznega grozdja ter zgoja trt na špallrju. (B. Skalicky).....	1-—
13.	0 sestavljanju In setvi travnik ■eianlc. (Weinzierl-Turk)	2-
14.	A. Sivic: Poljudno navodilo za merjenje lesa ....	3 —
15.	Steuert - Jamnik: Soseda Razumnika konjereja . .	2-—
Skrbite za kar največje razžirjenje »Kmetovalca" 1 Stremite za tem, dasegalehkočlta v vseh gostilnah In javnih prostorih. 30.000 nas je že v Kmet, družbi, pa bi nas bilo lehko še enkrat več. Čim več nas bo, več bomo dosegli 1
Upravništvo .Kmetovalca'
sprejema
primerne inserate
po cenah, ki so razvidne na poglavju.
Objavljenje bo imelo redno zadovoljiv u-speh, kajti »Kmetovalec«, izhaja (dvakrat mesečno) v 26 tisoč izvodih ter je razširjen po vi«h slovenskih deželah.
Ljudska posojilnica
v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta št. 6. obrestuje hranilne vloge po čistih
Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in Je imela koncem marca igig nad 40 mili-jonov kron vlog in nad I milijon enstotisoč kron rezerv-
(5)
nih zakladov.
Posojila se dovoljujejo po 4 do 6°/0
Hitita posojilnica stoli sod seposrettcim driania nadioritroa.
Ivan Komatič
prodajalec strojev v Ljubljani,
Gradišče št. 11.
Ima več vrst malo rabljenih in dobro popravljenih
izvrstne za vitelj, motorni ali ročni pogon. (12) Gena po dogovoru.
Vinometre »Bernadot« — Asbeatov bombaž in prašek — Eponit — Francosko želatino — Lipovo oglje Marmornat prašek — Modro galico — Natrijev blsulfit — Ribji mehur — Špansko zemljo — Tanln Žveplo v prahu — Limonovo kislino — Vinsko kislino — Sodo bicarbono — Strupa proste barve itd. ima v zalogi po najnižji ceni
Drogerija ANTON R9NG
Vabilo
« ym-v t

izvanredni občni zbor zadruge za vnovcevaije lesa
na Čcšnjici,
registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil	(78)
dne 25. avgusta I920| •b 17. upi v prostorih načelnika zadruge.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Razdružba in likvidacija zadruge.
3.	Slučajnosti.
Gospodarska zveza
v Ljubljani
Dunajska cesta — Bavarski dvor.
Velika zaloga vsakovrstnih poljedelskih strojev (3)
iz najslovitajftih tovarn.
Zistipstvo za parne kitle znanih tvornlc ,Welsla'.
| Primešaj krmi MastinTj
n
V zmislu odloka deželne vlaie za Kmu»> sko v Ljubljani z dne 18. julija 18»., »t. 10.595, ki mi ga je mestni magistrat tjublj. izporočil dne 28. julija 1899., št. 26.25». smejo dietično sredstvo Mestin. redim prašek za prašiče in za vsako živias, lekarnarji, trgovci, drogisti in kramarji prosto prodajati. Mastin je kot prosti obrt« predmet oglašen. V Ljubljani, dne 3. avgusta 1900., mag. opr. št. 28.261.
Ako se Mastin pri Vas v lekaraah to trgovinah ne dobi, potem ga naročite po pošti. 5 zavojev Mastina 30-50 poštnine prosto na dom.	<55)
Mazilo zoper garje
(naftomaz(io) aititt pri yudt.i g«.,t, >.. aj, srbečico, kožne bolezni, izpuščaje. Pri živini uniči garje. 1 lonček po poŠti X 12-50.
Lekarna Trnk6czy
Ljubljana, Slovenija. Zraven rotovža.
0
Kmetshn posojilnica
regiatovana zadruga z neomejeno zavezo
a v LJUBLJANI a
ljubljanske okolice
v lastnem zadružnem domu na Dunajski cesti štev. 18.
Obrestuje hranilne vloge po 3 °/0	(2)
hm vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vloinlko.
Sprejema tudi vloge v tekočem računu v »verni > tokovnim prometom ter fik obrestuj* od dne vloge do dne dviga.
Stanje hranilnih vlog nad 42,000.000 kron.
===== Stanje rcservnih sakladev 1,100.000 krta.	=
Sirov prsh
in sirov (76)
tekoči izvleček
dobavlja
ERICH EISENMANOY laboratorij
za mlekarske
proizvode, Maribor,
Aleksandrova c. 63.
KONJAK
Pri slabosti vsled starosti, težkočak r želodcu, pešanju moči je	(19)
pravo življenje vzbujajoče sredstvo.
Razpošilja dve polii-
terske steklenice, ovojnina ir. poštnina prosta za K 96'—
Beneš Hertl, graščak na graščini Gollč pri Konjicah Štajersko.
KMETOSHa DRUŽBO ZA SLOVENKO
je dala naslednja
,,GOSPODARSKA NAVODILA"
10
1.	Zakaj vino črni, kaj je temu vzrok in kako se odpomore.
2.	Rjavenje vina.
8.	Kako se iz gnilega grozdja napravi dobro in stanovitno vino.
9.	Ciste drože ln njih raba v kletarstvu.
12.	Kako se pripravlja dober vinski kis.
13.	Vzroki neplodnosti pri govedi.
15. Sluzavost ali vlačljivost vina.
18. Krmljenje z oljnimi tropinami.
21. Bradavice pri domačih živalih.
25.	Resna beseda vinogradnikom ob trgatvi.
26.	Naprava petiota ali domače pijače.
27.	O bistvu alkoholnega vrenja (ki-penja) in o rabi čistih vinskih drož pri pridelovanju vina.
K. Vnetje vimena ali volčič na vimenu.
35.	Kako se napravlja stanoviten sadjevec.
36.	Nova naredba kranjske c. kr. deželne vlade glede zvrševanja rezarstva.
37.	Kislost (kisloba; in razkisanje vina.
posebej ponatisniti Iz .Kmetovalca* in jih oddaja komad po 50 vin. Denar ali znamke je treba ob naročitvi naprej poslati.
43.	Dolžnost vzdrževanja ograj v obrambo kulturnih zemljišč pred škodo po živini, ki se pase.
44.	Napenjanje govedi.
45.	Kaj je presnavljanje v živalskem telesu?
50.	Izdelovanje mila za dom.
51.	Zdravljenje kužnih bolezni cepljenjem.
54. Nove zakonske določbe o sporih pri kupčiji z živino.
56.	Kako živi žitni molj in kako se pokončuje.
57.	Snetjavost pri žitu.
58.	Kako se jajca ohranijo.
59.	Natrijev bisulfit kot nadomestno sredstvo za žveplo.
60.	Kako se obnavljajo in popravljajo meje?
61.	Kdo se naj še zglasi za državni preživiieuski (vzdrževalni) prispevek ?
62.	Presojanje krmil po škrobnih vrednotah.
63.	Garje pri konjih.
65.	Kako pripravljamo domači kvai
(kravajce, drože)?
66.	Duh in okus vina po žveplu.
67.	Zatiranje trtnih bolezni spomladi.
X z, deluj em
kmečke mline
od najmanjšega do največjega:
za roko, vodno in motorno moč.
Milni So opremljeni s presejal-niki in kamni, kojlh ni treba nikoli klepati, za kar jamčim. ■ Ti mlini meljejo vsako žito ter na-pravljajo iepo in okusno moko za kuho in pecivo pri samo enkratnem nasipu. Razpošiljam razne vrsie mlinske kamne in druge potrebščine za mline ter poljedelske stroje.
Josip Čretnik
stavbenik mlinov (84) v Sv. Jurju ob Južni železnici.
S tehničnimi in praktičnimi nasveti vsakomur na razpolago.
I Samo 1
za
dvejponi
pošilja
Slov. kmet. dražbe :: v Ljubljani ::
ilustrirano knjižico
Jzrejevanje :: matis" ::
ki je neobhodno potrebna vsakemu čebelarju.
Kmetovalci!
Pri nakupovanji! kmetijskih in drugih vsakdanjih potrebščin «*»
ozirajte se le na
tvrdke,
ki se Vam potom
oglasov v »Kmetovalcu« priporočajo.