tjs 2'iäiffiii' TO/OS .i ¿jvi-!:'f:': tfifV: v..:-;:;: •;-;•;f:v,;.	f !c, ::; 7 r;~ ; :
. :.; • i v;--;	t ..i.. -
Monika Kropej
obzorja stroke - poročila
jubilejni kongres slovenskih etnologov
Minil je pomemben dogodek v zgodovini naše vede: slovenski etnološki jubilejni kongres, ki smg ga poimenovali Razvoj slovenske etnologije od Štreklja in Murka do sodobnih etnoloških prizadevanj. S petdnevnim kongresom - od ponedeljka, 23. 10., dopeika, 27. 10. 1995- smo Počastili stoletnici) Štrekljeve izdaje prvega snopiča Sloveti skih narodnih pesmi in Murkovega poročila o vsešlovanski etnološki razstavi v Pragi na Češkem, dve simbolni točki začetka znanstvenih etnoloških prizadevanj na Slovenskem. Poleg teh dveh simbolov obdobja, ko se je na etnološkem področju pri nas dogajalo še več pomembnih stvari. Smo s kongresom počastili tudi dvajset let Slovenskega etno loškega društva, ki je nastalo z združitvijo obeh predhodnih narodopisnih društev, iu pet in petdeset let univerzitetnega študija etno
"(izstavil Sto ¡et etnološki/i prizadevanj na Slovenskem v SUM. Pota: Aleš Gačitik.
^ stotih letih, od začetnih premikov do danes, se je slovenja etnologija nenehno razvijala in pri tem sledila tujim in domačim pobudam, Čeprav pot, ki jo je prehodila, ni bila
Razstava 55 let Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo na FK l oto: Aleš Gačitik.
vedno le ravna in gladka, je etnologija vendar dosegla lepe rezultate, ki so bili nazorno predstavljeni na razstavi vSloven-skem etnografskem muzeju, kjer so med drugim od prek dva tisoč etnoloških monografij, ki so v tem času izšle, razstavili vse, ki so bile dosegljive.
Kaj se je torej dogajalo v sončnih dneh konec oktobra 1995 v Ljubljani? Zvrstila so se predavanja, kulturne in umetniške prireditve - vse v znamenju slovenske etnologije. V ponedeljek, 23, 10, so se na slavnostnem sprejemu v Mestni hiši ob 19. liri zbrali organizatorji, nekateri predavatelji in umetniki ter drugi sodelujoči. Sprejela sta jih županov namestnik ter referentka za kulturo v županovem kabinetu Daša Hribar. Slavnostni govor sta imela predsednica Slovenskega etnološkega društva Mira Omerzel Terlep in prof. di. Slavko Kremenšek. V torek, četrtek in petek so sledila predavanja, ki so bila že vnaprej natisnjena v posebnem zborniku, ki je izšel kot triindvajseta knjiga Knjižnice Glasnika Slovenskega etnološkega društva in ga je bilo mogoče dobiti v Cankarjevem domu. kjer je bilo glavno prizorišče kongresa. Največ zaslug za njegov pravočasni izid imata urednika, mag. HajkoMttršič in Mojca Kamšak ter uredniški odbor in vsi drugi, ki so se trudili s pripravo zbornika.
V torek so se po svečanem nagovoru ministra za kulturo Sergija Pelhana in predsednice društva Mire Omerzel Terlep ter prikupnem petju Katic in doživetem nastopu Lada Jakše zvrstila predavanja na temo Etnologija na prelomu 19 v 20. stoletje v. uvodnim predavanjem dr. Zmage Kumrove.
Naslednji dan - sreda - je bil v celoti posvečen kulturnim dogodkom. Dopoldne so odprli dve, pravzaprav tri razstave.
V	avli Filozofske fakultete je bilo ob 55detnici Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo po idejnem zasnutku prof dr. Janeza Bogataja simbolično ponazorjeno stanje, v katerem se je znašla (univerzitetna?) etnologija. Po opremi razstavljenih izložbenih lutk sodeč, to stanje ni ravno rožnato.
V	Slovenskem etnografskem muzeju pa so odprli razstavi Sto lei etnoloških prizadevanj na Slovenskem in Sto let etnoloških publikacij na Slovenskem. Na sicer skromno odmerjenem
36	GLASNIK SED 35/1 995, Šf. 4

obzorja
poročila
Kongres V Cankarjevem domu. foto: Aleš Gačnik.
prostoru, se je avtoricam razstave Bari>ari SosiČ Možina, Sonji Kogej Rus ter Majdi F is ter S sodelavkami Sirijo Žemljic" Golob, Bojano Škafar Rogelj in Mojco Račič Simončič posrečilo zelo nazorno predstaviti slovensko etnologi jo i Popoldne je akademik Lojze Lebič v prostorih društva slovenskih skladateljev vodil okroglo mizo na temo Današnji skladatelji med ljudskim in umetnim (slovo od folklore?). Zvečer pa smo se zbrali v atriju Narodnega muzeja, kjer so na slavnostnem koncertu nastopili ljudski pevci in godci, poustvarjali i ljudske glasbe ter priznani skladatelji z - ob tej svečanosti prvič predstavljenimi - izvirnimi skladbami.
V	četrtek so sledila predavanja na temo: Razvoj slovenske 'etnologije in sorodne vede, popoldne pa so dr. Marko Terseglav, mag. Jurij Pikfak, Mojca liamšak, Vito Hazier in Aleš Gačnik vodili okroglo mizo na temo"Nauki za Slovence" in ljudska kultura v strokovni in ljubiteljski praksi. Beseda je Stekla malovstran, bolj v smeri pretresa etnoloških dejavnosti po različnih ustanovah v zadnjem času. to pa predvsem zato, ker smo pogrešali zaželjeno in pričakovano sodelovanje priznanega strokovnjaka na področju etnološke aplika-livnosti, prof dr. Janeza Bogataja,
V	petek, zadnji kongresni dan, so se zvrstila predavanja o
Mojca Raniš a k, Slavko Kreme usek in Aleš Gačnik ob nastopu skupine Tolovaj Motaj v tuj um i. Foto: Stanka Gačnik.
teoriji in zgodovini vede, o etnološki tnuzeojogiji in konzer-vatorstmie.ro etnologiji in Slovertcihzunaj Slovenije. Spremljajoča diskusija je potekala sicer dokaj živahno, toda brez posebnega kresanja isker, kot bi bilo mogoče - glede na zelo različne poglede, ki jih posamezni slovenski etnologi zas-
topajo pričakovati.
Zvečer se je etnološka srenja zbrala na družabnem srečanju v galeriji Equina ter v prijetnem in sproščenem vzdušju pretresla še zadnje etnološke novice, predvsem pa je ob Živahnem klepetu sprostila vse morebitne napetosti in se poslovila v upanju na skorajšnje snidenje. Vsako točko v sklopu kongresnih prireditev je pospremil umetniški nastop poustvarjaIcev ljudske glasbe: poleg že omenjenih so nastopili še: skupina Avtodafé, Bogdana Herman. Marko banda. Emil Zonta iz Kopra s harmonikarjem Palmirom Krmacem ter skupina Tolovaj Mataj.
Naj to poročilo končam z enim od spoznanj, ki smo ga ob kongresu lahko pridobili, da sta namreč tako Štrekelj kot Murko uveljavila vrsto strokovnih vidikov in prijemov el-
Vito H a zle r. ing vid Stavec Gradišnik in Mira
Omrzel Ter lep.
Po k o ng i ~es ni pogovor v Equ i n i.
Foto: Stanka Gačnik.
nološkega raziskovalnega dela, ki so v marsičem še danes pomembni: bd metodičnih pripomočkov, kot so npr. et hološke vprašalnik e, do usmerjanja raziskav na ljudi in na nji hove psihične in fizične značilnosti. Izkušnje in ugotovitve, clo katerih sta prihajala, hi nam lahko največkrat še danes koristile pri našem delu. in /tli se. tla bi se slovenski etnologi-(kulturniJ antropologi in folklorisn marsikateri polemiki in razpotju v preteklosti in danes izognili, če bi imeli vedno pred očmi temeljna spoznanja, ki sta nam jih posredovala v teoriji in delno tudi v praksi Štrekelj in Murko že pred sto leti.
i '¿s; s»
"•"«Vil*
Predsednica Slovenskega etnološkega društva Mira Omrzel Terlep na kongresu v Cankarjevem domu.
Foto: Aleš Gačnik.
62
GLASNIK SED 35/1995, št.
a à