Leto XXV
m šestimi
Ljubljana, maj 1983
štev. 301
Trimesečni obračun je za nami
Smo pred pomembnimi odločitvami
Po prvih treh mesecih poslovanja v Gradisu smo ugotovili, da smo dosegli prihodek v višini 2038 milijonov dinarjev, kar pomeni povečanje za /o glede na celotni prihodek v enakem obdobju lani ter doseganje 19,8 % ,nega plana. To je nekoliko slabše, saj je celotni prihodek v Gradisu nomi-yio naraščal od leta 1980 dalje po poprečni stopnji 9,7%.
karakteristični fizični kazalnik Padanja obsega del je število zapornih (v domovini), ki se je znižalo W545 (I-IH/80) na 6223 (I-V83), to je za 1322 delavcev ali za >5 %. Manjši del teh delavcev je Prekinil delovno razmerje z Gradi-1,1 > ostali pa so na delu v tujini.
Produktivnost
tri^*a eno rfektivno uro smo v prvem jnniesečju leta 1980 obračunali 333 .•n vrednosti lastne proizvodnje VVLP/EU). Ta je znašala letos 531 ve?’t0 nominalno za skoraj 60 % j jT* realno pa se produktivnost ni sl h?- a*a" ^den oc* razlogov je v abši motiviranosti delavcev za do-
Maj — mesec mladosti
.seganje večjih učinkov, predvsem zaradi vse manjšega deleža normiranja del in pa zaradi padanja realnih OD.
Neizmerljiv delež v zaostajanju naše produktivnosti imajo tudi naši (re)organizacijski procesi, tki so ostajali predolgo nedokončani. Prav novo ustanovljena TOZD Inženiring in kolegijski poslovodni organ — poslovodni odbor kažeta na potrebe preoblikovanja našega nastopanja na trgu pri pridobivanju del. Izgubljali smo dela v domovini in tujini, ki jih pri agresivnejši politiki, predvsem pa glede na usposobljenost Gradisa, ne bi smeli!
(Nadaljevanje na 3. strani)
5
N
j
S'
*
š
$
*
$
Maj je najlepši mesec, je mesec mladosti v katerem slavimo rojstni dan našega tovariša Tita in Dan mladosti. Je tudi mesec žalostnega spomina, ko nam je zastal dih, ko so nam solze napolnile oči in ko nismo mogli verjetit da je bolezen premagala našega dragega tovariša Tita.
Ob 25. letnici Izhajanja
Gradisov vestnik prejel priznanje
Kosi v teh dneh mladi iz vse Jugoslavije predajamo iz rok v roke štafetno palico, simbol bratstva in enotnosti, so vse naše misli pri tovarišu Titu. Tudi mladinci Gradisa smo nosili štafetno palico in z njo naše misli, ki so bile enotne in odtočne nadaljevati pot, ki nam jo je zarisal tovariš Tito in ki združuje vse narode in narodnosti v enotno, socialistično, samoupravno in neuvrščeno Jugoslavijo.
Letošnje leto je leto številnih jubilejev, saj bomo slavili 40-letnico drugega zasedanja A VNOJ-a, obletnico priključitve Istre, Zadra in otokov k matični domovini, spomnili se bomo krvave epopeje Sutjeske in dneva ko je pred 40. leti premini! predsednik jugoslovanske mladine Ivo Lola in številni drugi znani in neznani junaki.
Z mladostno zagnanostjo mora sleherni izmed nas opraviti svoje delo —bodisi na gradbišču, v delavnici, v vseh delovnih prostorih. Mladinci bomo morali biti bolj aktivni tudi pri delovanju v svoji organizaciji, kot tudi v ostalih družbenopolitičnih organizacijah, skupnostih in društvih. Samo tako bomo lahko pri delu še uspešnejši, samo tako bomo lahko večin bolje delali, saj to od nas terja vse bolj zapleten gospodarski položaj.
Mladinci bomo dokaj obsežen plan in program dela v prvi polovici leta zaključili z odhodom na zvezno mladinsko delovno akcijo Tuzla 83, ki bo trajala od 4. junija do 3. julija in katere se bo v gradisovi mladinski delovni brigadi »Gradis — bratstvo in enotnost« udeležilo 45 naših mladincev.
Cveto Pavlin

<*
4
4
4
m *************
r********* **********
i
'####»
čaV°- Sm° *e v Preišni} številki Gradisovega vestnika na kratko porogi1.’ ^ Grudisov vestnik prejel priznanje za 25 let nenehnega izhajanja. s ffP je potrdila skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na skupni dl’rt ie b‘la ^O. aprila. Plaketa občine je bila Gradisovem vestniku °aeljena za dosežene uspehe, ki so trajnejšega pomena za občino lubljana Moste-Polje.
Priznanje je bilo podeljeno odgovornemu uredniku Gradisovega ^nika tov. Cvetu Pavlinu 25. aprila na slavnosti ob občinskem praz-
.Ptedlagatelj za dodelitev priznanja je bil Svet za informiranje in poli-lSn° propagando pri občinski konferenci SZDL Ljubljana Moste-l °lj.e- V utemeljitvi je med drugim bilo zapisano tudi tole: »Glavna na-°8a Gradisovega vestnika je bila in je še danes, da odpira delavcem de-°vne organizacije Gradis pogled v gospodarjenje, delovanje samoumevnih organov in družbenopolitičnih organizacij, da seznanja kolek-tah d°8ajanjem v temeljnih organizacijah v domovini in delovnih eno-J71 v tujini. Ne nazadnje je Gradisov vestnik tudi kronika življenja in ve a v delovni organizaciji, je pisana zgodovina Gradisa. Gradisov L^n‘k ie bil ustanovljen na pobudo sindikata in je zato v vseh svojih 25
P* teko tudi deloval.«
Plaketa skupščine občine Ljubljana Moste Polje, ki jo je prejel Gradisov vestnik
y

N
S skromnim darilom smo se Ravenčani oddolžili tov. direktoiju Tonetu Zaletelju za njegov trud
Tone Zaletelj zapustil Ravne
Potrebe so narekovale, da je na drugo delovno mesto:— za podpredsednika psolovodnega odbora GIP Gradis v Ljubljano odšel direktor gradisovega tozda Ravne na Koroškem tov. Tone Zaletelj. Resnično težko smo se Korošci poslovili od človeka s katerim smo z veseljem in uspehom delali več kot dvajset let. Ker pa naš Tone, kot smo ga klicali, ni samo sposoben direktor, ampak tudi dober človek, je njegov odhod od nas še toliko težji. Na Ravnah ga bomo pogrešali kot direktorja in kot dobrega tovariša in zato upamo, da Korošce ne bo prehitro pozabil.
Na Koroškem je preživel najlepša_ leta, si ustvaril družino in topli dom. Doživel je veliko lepih, pa tudi težkih trenutkov, vendar človek slabo hitro pozabi in ostanejo le lepi spomini na delo, tovariše in prijatelje.
Malo je danes takšnih ljudi kot je naš Tone. Zna prisluhniti vsakemu delavcu, se ob vsakem času poglobiti v probleme in odločno poiskati pravo rešitev. Vse te njegove vrline so veliko pripomogle, da si je naša gradbena enota ustvarila tak renome kot ga ima sedaj in je že vrsto let med najboljšimi enotami v Gradisu.
Tov. Zaletelj ni bil samo vodilni delavec v tozdu, temveč tudi aktiven družbenopolitični delavec v Gradisu, v ravenski občini in koroški regiji, tako da smo se včasih spraševali, kako da vse to zmore in odkod črpa toliko energije.
Kljub njegovemu odhodu iz Raven, smo veseli, da je ostal zvest Gradisu in mu na novem delovnem mestu želimo mnogo uspeha.
Delavci tozda GE Ravne na Koroškem
Kovinske obrate Ljubljana obiskala delegacija iz Bileče
T '1-v.nn.u pivuovuuuia UUUIISKC SAU|IM.IIIC LvJUUIJ.lHU	t Olje lOV.
Nika Lukeža in predsednika občinskega sindikalnega sveta Ljubljana Moste-Polje tov. Martina Pograjca je delegacija iz občine Bileča, kije pobratena z občino Ljubljana Moste-Polje, obiskala našo novo tovarno gradbene opreme in strojev oz. Kovinske obrate Ljubljana. Po uradnem delu pogovorov si je delegacija iz Bileče ogledala proizvodnjo v novi tovarni in se zanimala za gradnjo podobne tovarne v njihovem kraju in prenos naše tehnologije. V delgaciji iz Bileče so bili Ljubo Radmilovič, predsednik skupščine, Ra-dojka Sešlija, predsednica OK SZDL in Fahrija Pervan, sekretar predsedstva OK ZK BiH Bileče.	c p
Seja DS je bila posvečena
tujini
8. redna seja delavskega sveta delovne organizacije, ki je bila 10. maja letos je v celoti bila posvečena problematiki v zvezi z gradisovim nastopom na tujih tržiščih v ZR Nemčiji, Iraku in Nigeriji. Delegati so bili seznanjeni s položajem v delovni enoti Frankfurt, o prizadevanjih Gradisa, da bi čimprej privedli h koncu dolgotrajna pogajanja za priznanje ter plačilo situacij za projekt Amara — novi most ter Amara — asfaltiranje ulic.
Težak položaj je tudi na gradbišču Qurna, predvsem zaradi pomanjka-
nja osnovnih gradbenih materialov in težav, ki nam jih povzroča devizna nelikvidnost Iraka, tako da naši delavci v letošnjem letu niso dobili niti dolarja osebnega dohodka. Za sedaj je boljši položaj na. projektu P 202-d. Na koncu je bilo podano tudi poročilo o ustanovitvi mešane družbe Gradis Limited Nigeria, ki bo v kratkem potrjeno tudi s strani koordinacijske komisije Zveznega izvršnega sveta in bo lahko začelo pravno poslovati, v skladu z gospodarsko situacijo v tej državi.
C. P-

Razpis letovanja za I naše delavce v ČSSR
I
Letos bomo že peto leto zapored organizirali letovanje naših delavcev in njihovih svojcev v ČSSR. Z gradbenim podjetjem BVTOSTAV iz Ostrave že sedemnajst let uspešno izhienično organiziramo strokovne ekskurzije učencev, kar je recipročna brezdevizna menjava. Vsaka stran krije svoje stroške. Tudi naši delavci, ki so v preteklih letih letovali v ČSSR, so bili z organizacijo in samim programom letovanja zelo zadovoljni. Vse to nas je vzpodbudilo, da bomo to letovanje tudi letos organizirali.
Prijave za letovanje sprejema kadrovska služba DSSS GIP GRADIS Ljubljana, Šmar-tinska 134/A in kadrovska služba TOZD do 15. 6. 1983.
Letovanja se lahko udeleži 45 oseb. Predvidevamo, da bo odhod z avtobusom iz Ljubljane dne 16. 8. 1983 ob 5. uri izpred GIP GRADIS Ljubljana, Šmar-tinska 134/A, povratek iz Prage pa 28. 8. 1983 v jutranjih urah.
Stroški letovanja, ki jih krije vsak udeleženec sam, znašajo po osebi:
Program letovanja zajema po predlogu BVTOSTAV iz Ostrave: bivanje v počitniškem domu BVTOSTAV v Malenovicah in v Pragi, ogled podjetja BVTOSTAV in mest Ostrave, Prage, Olomouca, Karlovih Varov, kopanje v Malenovicah, Karlovih Varih in Morjanskih toplicah, družabna srečanja, film, ples, itd-
Udeleženci letovanja so dolžni pred odhodom poravnati stroške letovanja v znesku 6.850 din in znesek za obvezno menjavo v znesku 1.500 din (za ta znesek prejmejo udeleženci v ČSSR ustrezno vsoto kron).
Skupno je potrebno po poštni položnici nakazati 8.350 din za vsakega udeleženca na naslov: GIP GRADIS Ljubljana, Šmar-tinska 134/a — z oznako LETOVANJE V ČSSR.
Vse dodatne informacije o letovanju prejmete v DSSS na telefon 441-422 (Klančar ali Slabe).
1.	prevoz na relaciji Ljubljana—Ostrava in nazaj:
2.	penzion 380'din x 12 dni
3.	turistična taksa 20 din x 12 dni
4.	drugi stroški	,
Skupaj
5.	obvezna menjava za žepnino
Skupaj potrebna sredstva za letovanje (na osebo)
J. K-
2.600 din 4.560 din 240 din 450 din
7.850 dm jž 1.500 dm l
9.350 dm ?

Nadaljevanje 8 1. strani
Trimesečni obračun je za nami
, Subjektivni razlogi za neugodno gibanje produktivnosti so:
—	preveliko število boleznin. V *ftu 1982 smo imeli na delavca 88 ur boleznin do 30 dni in 56 ur nad 30 oni, kar skupaj pomeni (pri poprečno 1715 efektivnih urah) 5,4% ljpada delovnega časa ali čez 500 delavcev, ki niso delali celo leto, , Poleg tega pa so povzročali organi-zacijske težave;
—	preveč neplačanih (poprečno ‘6 ur na delavca) in neupravičenih '16 ur) izostankov, kar kaže na še yedno pomanjkljivo disciplino (v letu 1982);
~~ premajhna odvisnost osebnih dohodkov organizatorjev dela od pjihovih neposrednih rezultatov dela;
občasni zastoji del, ki niso vse-!e) objektivne narave (pomanjkljiva koordinacija, pomanjkljivo opera-uvno planiranje in priprava dela, Prepočasno reagiranje in odpravlja-nJe problemov).
Bolj kot vrednosti kažejo na Uspešnost poslovanja kazalniki. Naš jlajpomembnejši kazalnik je dohodek na pogojno uro. Letos je presedi vrednost 100 din. Poprečna letna stoPnja rasti (I-III/83 : I-III/80) je znašala 17,7 %, kar bi bilo zelo so-*dno v normalnih gospodarskih ra-
Znierah.
Ekonomičnost
I ^ prvih trimesečjih zadnjih štirih eJ držimo v poprečju skoraj enako konomičnost, pri kateri znaša delež ,troškov 67 % ali U7> celotnega prička. v tem in naslednjem letu o°nio podrobneje analizirali to gromno postavko, saj smo naen-Jat ugotovili, da daje znižanje strokov za 1% kar polovico mesečnih Sebnih dohodkov! Seveda same °alize ne bodo zadostne brez ukre-|.°v> ki so bodisi izostali ali se uve-Javljali le občasno, kampanjsko in v ekaterih TOZD.
g Obratna sredstva, ki predstavljajo 1 % poslovnih sredstev, so po eni ^ rani grozljivo visoka, po drugi rani pa še nikoli tako delikatna pri ,v°ji uporabi kot zdaj — iz najmanj eb razlogov:
'Z" obseg, predvsem pa kvaliteta ,.ratnih sredstev, omogočata tako 1 drugačno poslovno (komercial-Politiko pri pridobivanju del; kvalitetna obratna sredstva Ponašajo do 30 % letnih obresti, kar l ravno 5x (beri: petkrat) več kot J? znašal po GN 83 delež akumula-,e v celotnem prihodku!
Kako dvigniti osebne dohodke
Sredstva za osebne dohodke so D r?^ala pQ p0pre5ni stopnji v V: la trimesečjih zadnjih štirih let, 2naša 10,7 %, kar pomeni pri na-
raščanju dohodka za 11,2%, zaostajanje rasti OD za 5 %; to je skoraj natančno toliko, kot smo si določili v srednjeročnih planskih dokumentih in manj kot so v teh letih znašale družbene usmeritve (omejitve).
Razlika ni šla niti v akumulacijo (ta je rasla le po stopnji 7,9 %) niti v sklad skupne porabe, ki celo upada, ampak v obveznosti iz dohodka, ki so naraščale v prvih trimesečjih od leta 1980 dalje po poprečni stopnji 18,4 %, resda tudi zaradi zakonskih sprememb (prispevek za zdravstvo npr. iz OD v D).
Po drugi strani ugotavljamo:
1.	porast produktivnosti po poprečni nominalni stopnji 16,8% je nižji kot je porast osebnega dohodka na pogojno uro s 17,4% — moralo pa bi biti obratno;
2.	delež OD v dohodku narašča zadnja tri prva trimesečja, razen v letu 1980.
Obe ugotovitvi sta neugodni in nič v prid drastičnim spremembam za močnejši dvig OD. To velja, če izhajamo samo iz lastnih podatkov oziroma rezultatov poslovanja. Če pa primerjamo tudi podatke gradbeništva v Sloveniji, potem uvidimo razliko, kajti delež osebnih dohodkov v dohodku znaša na republiški ravni 52 %. V primeru, da bi se v Gradisu odločili, da povečamo delež osebnih dohodkov v dohodku na republiški nivo, bi se le-ti lahko povečali skoraj za 20%!
Odrežimo si večji kos kruha...
Ali to zmoremo? Ali to hočemb? Odgovor na prvo vprašanje bo dal dosežen dohodek in njegova razporeditev na obveznosti, predvsem pa na akumulacijo in skupno porabo. Odgovor na drugo vprašanje pa nam v pritrdilnem primeru zastavlja dve novi vprašanji: kako preko kršitve internih meril in meril dogovora ter ali moramo (takoj) sestaviti nove GN 83 oziroma sestaviti rebalanse sprejetih gospodarskih načrtov? *
Ali je vse to možno? Je, toda le v primeru, če se odločimo za ta korak enotno, predvsem pa ob polni aktivnosti vseh družbeno političnih organizacij, to je čim večjega števila delavcev — samoupravijalcev. To ni pomembno le zaradi samoupravne volje in odločitve, ampak tudi zaradi spoštovanja naših razvojnih srednjeročnih planskih dokumentov. Po njihovih določilih je možno v določenem letu oddeliti večji del dohodka na gsebne dohodke, če to izravnamo v srednjeročnem obdobju. Takšna odločitev bi tedaj pomenila: odrežem si danes večji kos kruha, da bom in ker bom jutri več naredil in zaslužil. Prav v tem je dodaten razlog za zavestno odločitev čim večjega števila delavcev Gradisa.	Stane Uhan
Jože Smole v Gradisu
Družbenopolitičnemu aktivu Gradisa v Ljubljani je pred kratkim spregovoril predsednik MK ZKS Ljubljana tov. Jože Smole. Najprej je orisal mednarodni položaj z gospodarskega, vojaškega in političnega vidika, nato pa je spregovori o položaju v naši širši in ožji domovini. Spregovoril je tudi o dokaj težkem položaju, v katerem se je znašlo gradbeništvo spričo pomanjkanja del v domovini in težkega položaja pri izvajanju del v Iraku, o nizkih osebnih dohodkih v gradbeništvu, o tem, da moramo biti pogumnejši pri določanju razponov med osebnimi dohodki in zagotoviti, da bi v Ljubljani vsak delavec imel osebni dohodek v višini vsaj 10.000 din.
Na izvajanja tov. Smoleta se je razvila zanimiva razprava, ki je zajela najširšo problematiko od plačevanja pologa za prehod meje, pomanjkanja nekaterih potrošnih dobrin do nizkih osebnih dohodkov, nacionalističnih pojavov, ki so v zadnjem času vse pogostejši in delovanja samoupravnega in delegatskega sistema itd.
Posveta sta se udeležila tudi predsednik in sekretar OK ZKS Ljubljana Moste-Polje Pavel Vindišar in Jože Leskošek, predsednik stalne problemske konference OO ZK Gradisa Alojz Hraščanec in vodilni delavci Gradisa v Ljubljani.
C.P.
Ob ie večji produktivnosti bodo tudi uspehi Se boljši

Jože Lorenčič se je upokojil
Veterani odhajajo. Iz vrst Gradisa in kolektiva SPO je odšel v pokoj tudi Jože Lorenčič. Le kdo ga ni poznal, saj je bil pri hiši že vse od letd 1946.
Kot'je še danes, je bil vsa leta priden in vesten delavec. Da bi ga vsaj delno predstavil, moram pri Gradisu njegov prebiti čas razdeliti na posamezna obdobja.
V obdobju od leta 1946 pa do '1950 je delal kot profesionalni mladinski funkcionar v takratnem Strnišču, sedaj Kidričevem. Takrat se je začelo eno velikih del — izgradnja topilnice aluminija, ki je bila zaupana Gradisu.
Tov Lovrenčič je zelo zgodaj pričel tudi z delom v sindikatu in partijski organizaciji. Povojno obdobje je terjalo vsestransko organiziranost in v to seje vključil z dokajšnjimi uspehi. Življenje pa je teklo naprej in tudi na tehničnem področju je bil napredek vsestranski. Tudi tam so bili potrebni zagnani in delovni ljudje.
Na tako velikem gradbišču, kot je bilo Kidričevo, je bila potrebna močna vzdrževalna skupina za orodje, naprave in stroje. Tov Lovrenčič je prevzel vodenje delavnice kot obratovodja, kasneje pa je prešel na mesto strojnega referenta.
S prehodom iz političnega na tehnično področje pa se politično delo vseeno še ni končalo. Po letu 1955 je prevzel funkcijo politič-no-tehničnega sekretarja v Gradisu, opravljal pa jo je vse do 1962. leta.
Po izteku te dolžnosti se je začelo novo obdobje in drugo delo.
Kot eden izmed prvih je začel v Gradisu orati ledino skupaj s tov. Škofičem na področju varnosti pri delu. To delo je vzljubil ter se leta 1964 vpisal v šolo za varnostne inženirje in jo tudi končal. Od omenjenega leta pa vse do upokojitve je delal na tem področju po strojni plati. Na gradbiščih in obratih so ga poznali kot strogega in doslednega
predvsem v razvojnem obdobju varstva pri delu. Včasih so to službo skupaj z delavci imeli za odvečno in kot povzročitelja dodatnih stroškov. Vendar ti delavci niso delali za sebe, pač pa v korist delavcev, 4ci so delali na gradbiščih in obratih na nevarnih ali manj nevarnih delih. Čas je prinesel svoje. Mišljenje vodstvenih in tudi fizičnih delavcev se je bistveno spremenilo in varnostniki so postali zaželjeni ter vabljeni na oglede. Led je bil prebit.
Svoje delo je tov. Jože vestno in pošteno opravljal ter dočakal dan, ko je spremenil bioritem • življenja, dan, ko mu ne bo treba gledati v programe, vozne rede in se opravičevati družini, ker ni ob dogovorjenem času prišel domov.
Končal je zahtevno in pestro delo, za kar se mu zahvaljuje kolektiv Gradisa, predvsem pa kolektiv SPO, kjer je zadnja leta delal. Plačila za to delo ni, tudi besede so preskromne za zahvalo. Toda vseeno hvala, naša želja pa je, da bi še dolgo zdrav v krogu svoje družine užival res zasluženi pokoj.
Sodelavci SPO
Pohiti, da
prideš

Mladinci iz Kopra so zmagali na kvizu znanja
Kot zmagovalci lanskoletnega kviza znanja, ki je bil v Celju, so bili mladinci Kovinskih obratov Maribor dolžni organizirati letošnji kviz. To so tudi storili, tako da je na kvizu znanja, ki je bil T4. maja v Kovinskih obratih Maribor nastopilo 12 ekip in med njimi, tudi ekipa V. P. 4650 iz Celja, ki nadaljuje revolucionarne tradicije 1. inženirske brigade VII. korpusa NOV in POJ in nad katero ima Gradis pokroviteljstvo.
Mladinci so odgovarjali na vpra-
šanja s treh področij in sicer: Tito-revolucija-mir, 38 let Gradisa in Samoupravni sporazum o združitvi tozd v DO GIP Gradis. Na prvo temo sta vsaki ekipi bili zastavljeni dve vprašanji, na vprašanja, ki so vezana na Gradis pa po eno vprašanje. Kviz je vodil tov. Jože Grobler iz GE Maribor in šaljivimi domislicami odganjal tremo tekmovalcem ter spravljal v dobro voljo gledalce.
Mladinci so pokazali kar precej znanja, vendar so jim tudi letos največ preglavic povzročala vprašanja
čimprej v penzion
Mogoče je malo nenavadno, Pa vendar tudi ne. Oglašam se preko na-•šega glasila kot človek's spremenjenim bioritmom življenja ali, učeno rečeno, kot penzionist. Upom, do uredniški odbor in ostali dopisniki ne bodo zamerili, če bom z mojo pisarijo zasedel nekaj časopisne površi-
ne.
iz Samoupravnega sporazuma o združitvi tozd v GIP Gradis. Po končanem kvizu sta na vrhu ostali ekipi iz Kopra in DSSS, ki sta imeli maksimalno možno število točk in so o zmagovalcu morala odločati dodatna vprašanja. Šele po petih dodatnih vprašanjih je bil znan zmagovalec letošnjega kviza. To je bila ekipa iz Kopra, ki je na vsa vprašanja dajala najbolj natančne odgovore, drugo mesto so zasedle mladinke DSSS in tretja ekipa Doma učencev iz Celja. Tri prvouvrščene ekipe so dobile lepe knjižne nagrade, ki jih je letos zmagovalcem podaril gradisov Center za izobraževanje. Lepo spominsko knjižno nagrado pa so ravno tako dobili vojaki V. P. 4680 iz Celja.
Kviz znanja je izredno lepo uspel, kljub temu ne moremo mimo ugotovitve, da se kviza niso udeležile ekipe Nizkih gradenj iz Maribora, Gradenj iz Ptuja, Zelezokrivnice, Ljubljane-okolice, Kovinskih obratov Ljubljana, OGP in gradbene enote Ljubljana. To so tudi tozdi v katerih mladinske organizacije sploh nimajo, je samo na papirju ali pa deluje slabo, nepovezano in
Pripravniško obdobje tega novega načina življenja je za mano in sedal sem že penzionist — profesionalec. Lahko pa trdim, da se vseeno večkra srečam s sodelavci naših bližnjih eno in z njimi malo pokramljam. PrV° vprašanje, ki mi je namenjeno, je seveda: kako se sedaj počutim, kakšni so občutki in podobno. Ta vprašanja pa se vedno znova ponavljajo, tako da dobi človek sčasoma občutek, ko. da je vse skupaj neke vrste poštevanka. Nato se vsuje plaz komplimentov, ki govorijo o pomlajenosti, dodata lepoti in še o čem. Ker so že vprašanj. in komplimenti šablonski, imam popravljene tudi šablonske in krat odgovore. Moj odgovor je: hi“ prideš čimprej v penzion, tako da bo tudi ti bolj mlad in lep, kot si bilpre>■ Seveda pa ne ostane le pri »Pen'_ zionistovski« debati. Pogovor na. nese tudi na delo v enotah, na organ^ zacijske spremembe in druge tei*v‘ Nekateri stokajo, da so z delo ^ preobremenjeni in da delajo rafe-zase še za dva, vendar še sreča, da J vedno vsepovsod nad dvesto (ne)l poštenih.	M
Tudi osebni dohodki so v glavne vedno na tapeti, prenizki so. Jaz pa ‘ mislim drugače. Naši delavci seSl,c ne morejo primerjati s tistimi v s kem SASU, so pa vseeno dokaj o gad. So najboljši plačniki, zmanjka denarja republiki, obet ^ krajevni skupnosti, plinarjem, ene getikom, železničarjem, avtobus* jem, pekom in mlekarjem — redno in točno plačajo.	j
Še enkrat za tiste, ki so tik p1* »penzionom«: ne bojte se tega sta ^ saj nas opeva znani popularni P pevkar Šifrer. Njegova pesem »* ‘ ^ zionisti« nas vse tako razneži, ,	^
mu pregriznili kitaro na najšits delu.	. 0
Drugič kaj več, do takrat pa ‘ " pozdravljeni.	..
Ludvik Šnajde
neorganizirano. Za tak položaj pa . kriva samo mladina v teh toz ’ temveč tudi sindikat in zveza ko nistov. Za upati je samo, da bo> kvizu prihodnje leto nastopil3. * kakšna izmed zgoraj omenje
ekip.	„ pavlif
Smrečica na strehi visoke tehniške šole
Maribor postaja vedno bolj univerzitetno mesto. To lahko opažamo Po številnih študentih na mariborskih ulicah pa tudi po novih zgradbah v sklopu univerze.
Velika pridobitev je laboratorij Visoke tehniške šole, ki so ga delavci mariborske gradbene enote pred kratkim spravili »pod streho«. Gre za petetažni laboratorijski objekt, v katerega so delavci vgradili 110 kubičnih metrov betona, 120 ton železne armature ter za to porabili kar 7000 kvadratnih metrov opažnih plošč. Predhodno je bilo potrebno odkopati 2500 kubičnih metrov gramoza, kar je terjalo veliko truda Gradisovih delavcev.
Na »likofu« je spregovoril predstavnik Visoke tehniške šole in poudaril velike zasluge Gradisovcev pri gradnji laboratorija. Kljub težavam, ki so se pojavljale med gradnjo, je delo teklo normalno in brez večjih zastojev. Delavci Gradisa so ponovno dokazali da so kos vsem težavam v gradbeništvu. Opravičili so zaupanje investitorja Visoke tehniške šole, katerega predstavnik je na zaključku dejal, da si takeea
Fran in Štromajer
Zadnji ostanki pobreškega
mostu
ll "i Petek’ 8- aprila, natanko ob i .'v50 delavci Geološkega zavoda stih U^ane razstrelili prvega od še-11 stebrov starega pobreškega °stu na Dravi. Najprej so se lotili z, t)ega stebra z desnega ali četrtega - evega dravskega brega. V steber 0, n,arec*ili 40 vrtin in jih napolnili z °h 50 kilogrami plastičnega eks- > °ziva. Vrtine so bile štiri metre gioboke.
u ^.er Prej ni bilo nobene dokumenti60 gradnji mostu, so strokovni/1 ae*e P1^ vrtanju ugotovili, da je de| r v sredini votel in zato tudi ■ n° armiran z betonskim železom.
Mini,
rali so tri metre in nol n od drav-
sko gladino, razmet betona ob eksploziji pa ni bil prevelik, saj so razstreljeni deli popadali v krogu 20 metrov.
Čeprav je bil beton zelo slab pa se je ob eksploziji zaradi delno armiranega stebra od tega odtrgal večji kos, padel na ograjo spodnjega dela dvoetažnega mostu, ki ga gradi GRADIS TOZD Nizke gradnje Maribor, in jo delno poškodoval.
Preostale stebre so minirali 12. in 14. aprila, tako da je na stari pobreški most čez Dravo v Mariboru ostal le spomin in fotodokumentacija.
Bojan Postružnik
Pt&ve za miniranje stebrov starega pobreškega mostu v Mariboru
Končana prva faza izgradnje SNG Maribor
Pred kratkim so se delavci SNG Maribor preselili v nove sodobne prostore. Gre za del gledališča, kjer so prostori za tehnično osebje, krojaške delavnice, gardetobe, prostori za vadbo baletnikov in orkestra ter drugi prepotrebni prostori. S tem se je izpolnila dolgoletna želja gledališčnikov, da bi se preselili iz starih dotrajanih prostorov. Za gledalce se praktično še ni nič spremenilo, kajti nova dvorana in odrski del bosta končana šele v drugi fazi. Kljub temu pa je to velika pridobitev za delavce gledališča.
Ob tej priliki je bila v veliki dvorani proslava, na kateri so bili prisotni vsi, ki so kakorkoli pripomogli k izgradnji gledališča. Čestitke so prejeli tudi Gradisovi delavci, ki so opravili svoje delo brez večjih zamud, kvalitetno in varno, kar je posebno pohvalno, če vemo, da je bila adaptacija starega dela gledališča zelo zahtevna. Pomanjkanje denarja je za nekaj časa zaustavilo gradnjo, vendar vsi upamo, da se bo z izgradnjo druge faze pričelo kaj kmalu.
TEKST IN FOTO: Franjo Štromajer
Novi del gledališčne zgradbe
Študentje andragogike obiskali Gradis
Študentje andragogike na Filozofski fakulteti v Ljubljani, ki imajo v svojem rednem študijskem programu tudi obiske izobraževalnih centrov po vsej Sloveniji, so izrazili željo, da bi prišli tudi v Gradisov izobraževalni center. Obiskali so naš 17. maja 1983.
Najprej smo jim pokazali potek proizvodnje v TOZD OGP in TOZD Železokrivnica. Po ogledu proizvodnje pa smo imeli diskusijo o problematiki izobraževanja v GIP GRADIS. Razgovor je bil izčrpen in odkrit, saj smo mnenja, da naj bi bili študentje seznanjeni s problemi iz prakse, ki jih bodo srečevali pri svojem bodočem andragoškem delu.
Študentje in njihov vodja, prof. dr. Ilija.Mrmak, so bili z obiskom zadovoljni in sd se nam zahvalili za gostoljubnost. Ob slovesu smo delavci centra izrazili pripravljenost za nadaljnje sodelovanje.
I. Z.
Uporaba dvižnih in transportnih naprav sc je tako razširila, da jih uporab- Slika prikazuje sodoben pristop k laboratorijskim preiskavam svežega bc-Ijajo tudi že pri neposrednem zidanju	tona
Bauma’83
mednarodna razstava gradbene mehanizacije
Od 8. do 14. aprila 1983 je bila v Munchnu 20. mednarodna razstava gradbene mehanizacije. V dvanajstih halah in na odprtem razstavnem prostoru s skupaj 355.000 kvadratnimi metri površine so bili razvrščeni eksponati iz 25 dežel. Med 1100 razstavljale! je bila najmočneje zastopana zahod-nonemška industrija s približno 700 sodelujočimi, od tujih pa naj omenimo razstavljalce iz Italije, ZDA in Japonske. Vzhodnoevropske države so sodelovale bolj skromno. Obiskovalci so imeli torej priložnost — na razmeroma velikem prostoru — primerjati gradbeno mehanizacijo in naprave iz večine držav na našem planetu, ki kaj pomenijo v izdelavi na tem področju.
Veliko zastopstvo nemških proizvajalcev ni pomenilo samo možnosti razstavljati doma, ampak predvsem iskanje novih tržišč. Zaradi zmanjšane rasti gospodarstva v ZRN je domači trg zmanjšal naročila gradbenih strojev in materiala. Enaka slika je tudi pri naročilih iz tujine. Povpraševanje, ki je do leta 1981 skokovito naraščalo in je prihajalo iz dežel OPEČ (dežel izvoznic nafte), se zaradi padca cen nafte zmanjšu je. Razumljivo je, da je boj za tržišče težak, saj se tovrstna nemška industrija srečuje z močno japonsko in ameriško konkurenco. Rezultat tega boja je izdelava vedno bolj funkcionalne in ekonomične opreme, ki je delno ali v celoti avtomatizirana, oziroma bolje rečeno » Kompjuterizirana«.
Število obiskovalcev in velikost razstavnega prostora nam potrjujeta, da si je obiskovalec lahko bolj podrobno ogledal pri tako kratko odmerjenem času dveh dni le del razstavljenih izdelkov in to glede na svoje potrebe, ostalo pa je lahko le preletel, Enako je storil tudi poročevalec, zato bodo nekatera področja slabše okisana ali pa bodo celo izpuščena.
Po številu obiskovalcev na posameznih razstavnih prostorih je bilo mogoče sklepati, da je v ospredju zanimanje za težko mehanizacijo, ki so jo proizvajalci pokazali na odprtem razstavnem prostoru ter v treh halah.
Na odprtem razstavnem prostoru so proizvajalci med seboj kar tekmovali, kdo bo pokazal več raznovrstnih strojev in naprav. Obiskovalec skoraj ni vedel, ali bi gledal v zrak, kjer so se bohotili žerjavi (stolpni, portalni, avtožerjavi) vseh svetovno priznanih izdelovalcev, ali pa bi na tleh opazoval stroje za zabijanje ter srednjo in drobno mehanizacijo. Tu si lahko prebral imena Petain, Demag, Liebherr, Krupp, Orenstein-Koppel, Wibau, Elba, Bomag, Doka, Wackcr itd.
V sosednji hali s tremi etažami je bilo mogoče videti raznovrstne stroje, naprave in elemente za vgraditev v stroje. Prikazane so bile npr. črpalke, različne vrste stabilnih motorjev ter različni hidravlični in pnevmatski elementi. Nedvomno je, da je prav razvoj teh funkcionalno močno zboljšal gradbeno mehanizacijo.
Del strokovnjakov pa si je z zanimanjem ogledal tudi stroje, naprave ih raznovrstno orodje, ki je bilo razstavljeno v šestih halah. Tu je zelo širok krog razstavi jalcev pokazal različne konstrukcijske zasnove transportnih in dvižnih naprav, stroje za čiščenje opažnih plošč, stroje za obdelavo kamna ter linije za izdelavo gradbenih polizdelkov.
Posebno privlačni za strokovnjake iz tega področja so bili razstavni prostori za laboratorijsko opremo in testirne naprave. Podjetja Toni Technik, Controls,
RMU, ELE, Seidner, Soil test itd. so prikazala najmodernejše aparate, stroje in opremo za laboratorijsko in terensko testiranje materialov, gradbenih izdelkov in konstrukcij.
Nk razstavi prikazani krmilni sistemi za betonarne in asfaltne baze so bili odraz »današnjega časa«. Uporaba računalniške tehnike je bila tu najbolj vidna, saj klasičnih sistemov skoraj ni bilo opaziti. Celo več, proizvajalci so zatrjevali, da je
arejši sistem dražji in ga zat »rajujejo le na zahtevo kupca-
Omenim naj še, da je del proizva' tičev tudi demonstriral svoje stroj i naprave.
Na koncu želim pozdraviti pr#®' evanje Centra za izobraževanje,.
: omogočil ogled te kvalitetne p° sditve, v prepričanju, da bo nekaj lej z razstave zaživelo tudi v Grah
robov zrn drobljenca podjetja ROHR iz ZR Nemčije
XXIX. letne športne igre Gradisa bodo 11. junija
Letošnje leto je Komisija za šport in rekreacijo, ki deluje pri Konferenci OOZS GIP Gradisa, zaupala izvedbo in organizacijo XXIX. let-nih športnih iger osnovni organizaciji sindikata tozda GE Maribor. Letne športne igre bodo II. junija v Mariboru. Pokroviteljstvo nad igrami je prevzel direktor tozda GE Maribor Franc Gačnik, dipl. [nL gr., predsednik organizacijskega odbora pa je Izidor Krunič, dipl. inž. ki zagotavlja da so priprave v zaključni fazi, tako da bodo igre brezhibno in v redu potekale. Vsa športno-rekreativna tekmovanja v odbojki, malem nogometu, namizenm tenisu, balinanju in šahu bodo na športnih terenih »BRANIKA«, kegljanje bo na bližnjem kegljišču in streljanje na strelišču tozda KO Maribor.
Kot dodatno panogo so si organizatorji izbrali tekmovanje v športnem ribolovu, ki pa ne šteje v konkurenco.
Ob tej priliki pozivamo vse športnike GIP GRADISA na sodelovaje z geslom »NASVIDENJE II. JUNIJA V MARIBORU«.
Alojz Polajnar
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi drage mame se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem tozda KO Ljubljana, ki ste jo pospremili na zadnji poti, za darovanje cvetja, za izrečeno sožalje, za tolikšno razumevanje in vsestransko pomoč.
Še enkrat vsem iskrena hvala.
Štefka Celarc ZAHVALA
Ob izgubi moje ljubljene mame se zahvaljujem vsem sodelavcem in prijateljem za izraženo sožalje, za darovano cvetje ter pospremitev na njeni zadnji poti.
Ljuba Tarman s sestrami: Ivico, Ido in Jožico
Tradicionalni strelski turnir v Mariboru
S|V Mariboru je bilo v tozdu Kovin-* obrati 14. maja tekmovanje v P°castitev dneva borca. Tekmova-Je kot vedno organizirali strelci ovinskih obratov Maribor. Ker se tek'* dopustniška sezona, je bilo sn movanie organizirano predča-.. °> Saj se ga nekateri zaradi dopu-. 0v ne bi mogli udeležiti. Kljub v*” udeležba ni bila najboljša, pa ndar še vedno zadovoljiva, saj so stilskega turnirja, poleg že stal-I ekip, udeležile tudi ekipe GE tubljana in GE Celje. r J koprskega, gorenjskega in ko-doh -ga območja se na takih ali po-nih tekmovanjih ne pojavljajo 1 občasno, kljub temu, da imajo ob ‘ ta.m strelce. Tudi ljubljansko t*°*je, kjer je največja koncen-Pan 3 Gradisovih tozdov, je za sto- , cev° S PremaJhnim številom strel-
r,*~na izmed nalog športnih refe-bj 1t,0v *n odgovornih za SLO je, da niiri ' ve^j' poudarek strelstvu, ki , a samo rekreativnega, ampak 1 širši družbeni pomen, kal *^e tr' ekipe so dobile lične po-sam 'n diplome, posamezniki in po-|e( eznice pa kolajne. Z letošnjim prc?.'n sta oba prehodna pokala pr s,a v trajno last. Prišla pa sta v ^ v.e roke, saj so strelke in strelci V|nskih obratov Maribor trikrat P^redoma osvajali prva mesta, tj. oseženi so bili naslednji rezultatske ekipe — tričlanske ■ KO Maribor 421 krogov ' GE Maribor 388 krogov
3.	NG Maribor 375 krogov
4.	GE Celje 338 krogov
5.	Gradnje Ptuj 255 krogov
Ženske posamezno
1.	Metka Rebolj, IB Lj, 162
2.	Elica Gaberc, KO Mb, 151,
3.	Barbara Starovasnik, GE Mb, 147
Moške ekipe — petčlanske
1.	KO Maribor 824 krogov
2.	Gradnje Ptuj 758 krogov
3.	SPO ljubljana 681 krogov
4.	GE Celje, 673 krogov
5.	e maribor, 638 krogov
6.	GE Ljubljana, 624 krogov
7.	NG Maribor, 554 krogov
Moški posamezno:
1.	Josip Humek, KO Maribor, 175 krogov
2.	Miha Lukane, Celje, 170 krogov
3.	Totie Kovačič, KO Maribor, 169 krogov
Iz doseženih rezultatov se že da razbrati, kakšna bo slika na športnih igrah Gradisa. To je bila lepa preizkušnja za vse nastopajoče. Organizacija je bila že po tradiciji dobra. Zato vse priznanje strelkam in strelcem Kovinskih obratov Maribor, ki so na strelski liniji strelci, na zaključku pa boljši strežniki od poklicnih gostincev. Mogoče za konec še malo neresno vprašanje: ali bi bili mi v Ljubljani oz. kje drugje, izjema so le Ptujčani, sposobni organizirati tako tekmovanje? Če smo, organizirajmo ga še pred športnimi igrami in to v domači hiši.
L. Šnajder
Trikratna zaporedna zmaga strelk in strelcev KO Maribor je istočasno pomenila, da bo prehodni pokal, tako v ženski kot v moški konkurenci ostal v njihovi trajni lasti
HADISOV VESTNIK je glasilo delovnih ljudi gradbeno-industtijskega podjetja GIP Gradis Ljubljana. Iz-aja ga Odbor za informiranje. Predsednik odbora Stane Beguš, namestnik predsednika Franjo Štromajer, *ni Majda Maček, Zinka Mihelič in Karolina Vodopivec. Ureja ga uredniški odbor: Milenko Nildč, Bora amenkovič, Zinka Mihelič, Franc Kumer, Karolina Vodopivec in Franjo Štromajer. Tehnični urednik: Matija rnc. G livni in odgovorni urednik: Cveto Pavlin. Izhaja mesečno v 9500 izvodih. Tiska tiskarna Ljudska pra-4 5f v Ljubljani. Naslov uredništva: Uredništvo Gradisovega vestnika, Šmartinska 134 a Ljubljana, telefon 41*422, int. 233.
EKREM GUŠMIROVIČ
Žalostno je v Gradisu odjeknila tragična vest, da je na službeni poti v Kuvajtu izgubil življenje generalni direktor GRO „Radnik" iz Bijelega Polja. To je delovna organizacija, s katero ima Gradis zadnja leta izredno dobro razvite poslovne In druge odnose.
Tov. Ekrem Gušmirovič, dipl. oec. se je rodil 15.2.1940. leta v delavski družini. V GRO ..Radnik” se je zaposlil 1966. leta In štiri leta bil komercialni direktor, od leta 1970 do smrti pa je bil generalni direktor GRO „Radnik” Bljelo Polje.
S smrtjo Ekrema Gušmlro-vlča je naša družbenopolitična skupnost izgubila vzornega ekonomista, dobrega gospodarstvenika, aktivnega družbenopolitičnega delavca, Zveza komunistov je izgubila svojega neoporečnega člana, a delovni ljudje GRO „Radnik” spoštovanega sodelavca In - glavnega direktorja. Vse svoje umske in fizične sposobnosti je vsa leta nazaj vlagal v razvoj GRO „Radnlk”. Tako se je ta majhna In pred leti tehnično slabo razvita delovna organizacija pod vodstvom tovariša Gušmiroviča razvila v ugledno gradbeno delovno organizacijo s 1500 zaposlenimi, ki je kot dober partner in kvalitetni Izvajalec del bila znana ne samo v domovini temveč tudi Izven nje.
Tov. Gušmirovič je bil Izredno sposoben mlad strokovnjak, neomajen v svojih stališčih In prepričanjih. Vedel je, kaj hoče in kaj lahko v danem položaju naredi. Bil je tih In plemenit človek, vendar istočasno človek akcije In človek dela, sposoben se v vsakem trenutku spoprijeti z najtežjimi problemi in najti najboljše rešitve zanje.
Bil je delegat na osmem kongresu Zveze komunistov Črne gore, član odbora sindikata gradbenih delavcev Jugoslavije in član združenja gradbenikov Črne gore.
Sodelavci In prijatelji Iz Gradisa ga bomo ohranili v trajnem spominu.
£2538$
Najbolj je presenetila naša ekipa v malem nogometu, Id je bila sestavijc,’"c,
----- ---„------------------ -—	— -	------,----— -------------—	mladincev iz več TOZD je prikazala borbeno in lepo igro ter se uvrstila v v
Naše strelke: Lili Mesarič, Marinka Arko in Bojana Juvan so bile odlične in liki finale, kjer pa je morala priznati premoč »profesionalcev« iz zagrebške!! le za en krog izgubile drago mesto	Tempa
Edino prvo mesto je dosegla ekipa v namiznem tenisu, in sicer: Fadil Ivan Vadas in Dubravko Kežman
Gradisovo zastopstvo na otvoritvi srečanj mladih BVGP Jugoslavije, ki je Mio od 6. do 8. maja v Tuheljskih Toplicah
Obiskali smo tudi rojstno Mšo tovariša Tita v Kumrovcu in položili rože na njegov spomenik	«

$
5
ž
15. srečanje mladih BVGP Jugoslavije
s
h
h
h
%
h
Tudi letos smo mladi iz bivših vojno gradbenih podjetij Jugoslavije nadaljevali tradicijo svojih srečanj,-ki smo jo začeli pred petnajstimi leti. Letošnje srečanje sta organizirali zagrebški podjetji Tempo in Monter in sicer v Tuheljskih toplicah v času od 6. do 8. maja.
Gradisovo zastopstvo je štelo 22 mladincev, ki so tekmovali v malem nogometu, namiznem tenisu, šahu, strelstvu (samo za mladinke) in vlečenju vrvi ter na tematski konferenci, ki je bila posvečena položaju mladine v združenem delu in na kvizu znanja.
Srečanja v Tuheljskih toplicah se je udeležilo okrog 250 mladih iz desetih delovnih organizacij, ki sodijo med bivša vojna gradbena podjetja Jugoslavije. Med njimi so bili tudi predstavniki sindikata, ZK in vodilni delavci.
Zadnji dan srečanja smo obiskali tudi rojstno hišo maršala Tita v Kumrovcu in položili venec na njegovem spomeniku. Dogovorili smo se tudi, da bodo srečanja mladih BVGP Jugoslavije prihodnje leto na Reki, organizator pa bo gradbeno podjetje Primorje. Tako bo mladina teh pobratenih podjetij tudi v bodoče širila in utrjevala bratstvo in enotnost med našimi narodi in narodnostmi.	Cveto Pavlin
h
h
h
h
h
h
h
h
5
:
* !
I %
II «
h
k
h
h i
Kol vsa leta mladinci Gradisa tudi letos nismo imeli dovolj »težke« ekipe za vlečenje vrvi in smo doživeli poraz že v prvem poskusu
'	*	nci au inicic m ciupc ▼ ktu.u z, misije choku aitruu	ov v iium^v » — - -a j,
Iočala dodatna vprašanja. Po tretjem krogu so naši mladinci: Jože Erčulj> ™ lenko Nikič in Dare Trobec zasedli tretje mesto