»JVfovi <5as“ izhaja vsak petek ob 12, uri dopoldne. Uredništvo in upravniStvo je V gosposki ulici št. 6, drugo dvorišče. 6 strani KI9VICAS ma Štev. 29. V Gorici, 19. julija 1912. Iiist stane za celo leto . . . . 4 sa man| premožne 3 „ v JVfemčijo .... 5 , posamezne številke 8 v Oglasi po dogovoru. Leto IH Dr. Krek v Podbrdu. V nedeljo, 14, julija je sklicala »Prometna zveza« javen shod v dvorani izobraž. dr. v Podbrdu. Obiskan je bil dobro; poleg številnih železničarjev se je u-deležilo shoda tudi več prijateljev krščansko mislečih železničarjev. Govorila sta drž. poslanec dr. Krek in dež. poslanec župnik P i b e r. Ker je bil zlasti govor dr. Kreka zelo poučen in zanimiv ne samo za železničarje ampak tudi za kmeta in sploh za vse delavske stanove ter za vso našo javnost, treba, da tudi naš list objavi glavne misli znamenitega govora. Po uvodu o mizerni naši avstrijski politiki je izjavil dr. Krek: Glavna naša politika se suče o davkih in o vzdrževanju raznih stanov. Na kak način naj se razdelijo dohodki in stroški. Ves davek je naložen na ljudske množice, izdatki pa letč v veliki množini na kup — v roke bogatinov. Kar plačujejo bogatini, so ljudski žulji! Velike banke in podjetja silno bogatč, ljudstvo pa ne more naprej. Naše železnice veliko nesejo, na dan od km 114—120 K! Kljub temu na imajo primanjkljaj. Res so s»lno drage, ker so izpeljane po težkem terenu. a glavni vzrok deficita so žel e z-n a r s k e dru ž b e, ki odirajo državo do mozga. Te družbe imaio čistega letnega dobička 30—40 od sto! Država rabi na leto na milijone in milijone železa, ki ga mora strahovito drago nlačevati, zato pa nima. da bi železničarje pošteno plačevala. Slo je letos za 17 milijonov izboliška železničarjem. Ne samo soc. demokratje. tud' mi smo glasovali za to. A če bi se tudi bilo to sorejelo v drž. zboru, bi nič ne koristilo. Odkod bi pa pokrili ta izdatek? Mi bi bili že pred leti uvedli nove davke. ki bi liudstva ne zadevale. Izboljšali bi bili deželne finance, pomagali kmetu in drugim delavskim stanovom in tudi želez-ničariem. Tisti na. ki so nodirali naše delo. so bili in so vedno soc. demokratje! Predlagali smo viši' davek na žganje, soc. de-mokratie so bili proti! Predlagali večji davek na osebno veliko dohodnino, soc. d^-mokrafie. so bili proti! Oni glasuiejo vedno za stroške, za dohodke na ne. Začeli smo odločen boj proti oderuškim kartelom. Soc. demokratje pa držijo lc za velikega kapitalista, od katerega dobivajo podpore, da molčijo. Da zatemnijo pogled na zgoraj, kažejo pa na ubogega kmeta, češ, glejte, kmet odira! A mi bomo jeseni svoje delo brezobzirno nadaljevali, dokler ne razbijemo o-deruških kartelov in dobimo novih dohodkov državi, da bo pošteno plačevala in podpirala delavske stanove. Naša država je danes v rokah bogatinov in ti se delajo norca iz države. Če se danes naša država zadolži, prejme namesto 100 K samo 87 K, dolžna pa je vendarle celih 100 K! To pa zato, ker ne moremo izkazati dohodkov. Soc. demokratje pa nimajo te korajže, da bi z nami glasovali za nove dohodke in bi se s tem zvišala naša renta. Vslcd oderuških 'kartelov in nizke rente je naša država samo pri železniških strojih in šinah na leto za milijone in milijone na škodi! Naša zunanja politika je slaba. Zvezani smo z Lahi, ki nimajo denarja, zvezani z Nemci, ki ga sami rabijo. Francozi in Angleži so nam nasprotni, ga nam ne dajo in zato smo navezani na domač trg, kapital, ki je pa zelo drag. Pod temi razmerami trpi in ječi naša država, posebno pa delavski stanovi. Zato morajo v odločen odpor stopiti vsi stanovi. Poko v roki morajo stopati in se skupno boriti za boljšo bodočnost. Tudi železničar je en član. en del ljudstva in zato se mora združiti z našim ljudstvom, iz katerega je izšel. Politike se ne more delati samo za delavski stan ampak za vse vkup in zato so dolžni vsi delavski stanovi, izvzemši posamezne slučaje, vedno skupno nastopati. Kar se nas tiče, moramo organizirati posamezne stanove vsakega zase in vse vkup združiti v veliko četo jugoslovanskih delavskih stanov, da bomo neodvisni od nemške ali kake druge komande. Vsi torej v S I o v. L j u d s k o Stranko, ki zastopa vse jugoslovanske delavske stanove! Naše ljudstvo moramo pripraviti do tega. da bo gospodar na svoji zemlji. V malih vprašanjih mi z vami. v velikih vprašanjih pa vi z nami za jugoslovansko idejo! V boj za naše časopisje, v boj proti liberalcem in soc. demokraciji! Soc. demokracija nima smisla za domovino. a mi jo ljubimo in vemo, da je dovolj dobra in lepa, da vsi doma živimo! (Splošno odobravanje). Poslanec P i b e r je nato poročal o svojem delu in prizadevanju za izboljšanje železničarskih razmer. Osvetlil in ožigosal je gnili birokraški zistem, ki je kriv, da ni mogel vsega doseči, omenjal posamne vpijoče slučaje in krivice železničarjem in razkrinkal zlasti soc. demokratične prožne mojstre, ki imajo na progi največ veljave in moči ter končal: Če boste organizirani a zraven dobri delavci, se nimate ničesar bati! Če imajo vaši zastopniki korajžo, jo tudi vi imejte! Zavedajte se svojih dolžnosti a tudi pravic! Držite skupaj! Končno je obrazložil dr. K r e k še vojaško vprašanje, da bo vsakdo lahko zavrnil soc. demokraške lažnike in zapeljance. Kakor za izboljšek železničarjem tako ni tudi za vojne namene pokritja. Klub naših poslancev je glasoval za oboje. Če se hočemo gospodarsko vzdržati, moramo imeti krepko armado in mornarico, sicer se ne bo z nami nihče vezal in se nas nihče bal! Če imamo slabo armado, se koj zapletemo v vojsko. Tedaj bo pa vsako delo po tvornicah in drugod počivalo, trpel bo pa naiveč naš delavec. Promet, tudi do železnicah, zastane, ker ne bodo imele kai izvaževati. dohodki državi odnadeio. Kai bi bilo. ko bi se morali bojevati hkratu, če treba, na tri strani! Kakšno gorje še le, če bi bili premagani! Armada je veliko a dandanes zelo potrebno zlo! Ko se ie slednjič stavilo in sprejelo nekai železničarskih predlogov, ie presed-nik zaključil lepi shod ob splošnem zadovoljstvu. O izseljeniškem vpra-in. Srce nas boli. ko vidimo, kako se od leta do leta množi v naši deželi število tistih nesrečnih ljudii. ki so vsled bede prisiljeni zapustiti svoj domači kraj ter iti s trebuhom za kruhom. — Koliko gre naših dobrih Slovenk iz goriške okolice ter iz Brd čez morie v Aleksandrijo, mnogo vrlih slovenskih delavcev iz naših gorskih nlanot odnotujc drvarit na Balkan, iz našega bovškega okraja na hitijo vsako leto v Nemčijo na Vestfalsko. Lepo število naših domačinov gre iskat si boljše sreče v daljno Ameriko. Koliko pa je takih, ki se iz dežele za stalno naselijo v naših mestih kakor v Gorici in v Trstu. Nehote se trezni ljudje povprašujejo po vzrokih, zakaj sili toliko naših ljudij v tujino. Ne da sc tajiti, da je tako izseljevanje kaka r a n a na narodnem telesu. —• Posledice so čestokrat osodepolne. Koliko družin se je vsled tega kar razdejalo. — Otroci stegujejo roke po materi a je ni, ker je odšla v Egipt, tu potrebuje žena opore moža, a ga ni odšel jc v Rumu-niju drvarit! A družina brez matere ali očeta je kakor človek brez glave! Ni čuda tedaj, da trpi v takih krajih vzgoja otrok! Človek, ki ljubi svoj narod ne more ostati mrzel pri takih prizorih. Z žalostjo opazuje, kako si v deželi dele boljša mesta in podjetja tujci, domačini pa si morajo iskati zaslužka v tujini. Slovenec slovi kot skrben in delaven človek, ki se z ljubeznijo oklepa svoje rodne zemlje. Pač le sila. skrajna sila mora biti. da se odloči zapustiti domači krov in ognjišče. Kdo naj temu zlu odpomore? To vprašanje je velevažno in zasluži pač zanimanja pri vseh rodoljubih. Ri se li ne dalo s pomočjo dežele ali države vstanoviti na domačih tleh več industrijskih podjetij, bolj podpirati in razširiti domačo obrt in kmetijstvo, bi se li ne moglo preskrbeti domačinu tistega zaslužka. ki ga uživajo tujci? Z združenimi močmi moramo se poprijeti tndi teea vprašanja, dokler se isto ugodno ne reši. Do tedaj moramo ponolmti posebno skrb do naših izseljencev. Koliko nevarnosti preži nanje. Marsikdo odide noln nade — a naleti na strašno prevaro. Brezvestni agentje obetajo jim zlate gradove - ki se kmalu v prazne pene soremeniio: zlasb' na preži sovražnik na naše pošteno ženstvo. da je vlovi v svoje zapeljive zanike. Živa notreba je. da se nomaga tem ubogim žrtvam. Z veseliem tedni pozdravljamo novo društvo »Slovensko društvo sv. Rafaela«, ki se je pred kratkem v Gorici ustanovilo. Očetovski skrb' našega nadoastiria prevzviš. knezonadškofa ce imamo zahvaliti, za to nrenotrebno in velevažno društvo, na katero opozarjamo vse naše somišljenike. Namen družbe ni kakor beremo v § 1. pravil —pospeševati izselievnnie noč na varovati nred oderuhi one, ki so že sklenili bseliti se.« Družba hoče varovati slovenske izseljence proti nešteviluim nevarnostim glede vere in nravnosti in glede materiial-nih sredstev potovanja. Vabimo torej svoje somišljenike, nnl vstopijo v obilnem številu v to društvo, t.etni prispevek, ki so ga dolžni udie plačevati. je majhen znaša le ? K. — Navodila o izseljeniških vprašaniih bode a^ud brezplačno bi. g. dr. F**a"č'?ek Pavletič, odvetnik v Gorici v hiši Centralne posojilnice. Dopise zadevajoče društvo samo, naj se pa pošilja na društvenega tajnika dr. Tos. Ličana, profesorja bogoslovja v Gorici. Našim zaupnikom se odpira nov hvaležen delokrog. Pridno torej pojdimo na delo svesti si obljube Gospodove: »Resnično vam povem, kar koli ste storili kateremu najmanjšemu izmed teh mojih bratov, ste meni storili.« Evharistični kongres. Pisali smo že, s kako čudovito une-mo sodelujejo člani naše presvetle cesarske rodbine pri pripravah za kongres in kako bodo pri kongresu samem nastopili. Na čelu vseh bode cesar sam na poseben način počastil zastopnika papeža in s svojo osebno udeležbo pri procesiji bode z najlepšim zgledom dal čast Kristusu v presv. R. T. — Tudi avstrijske kronovine bodo uradno zastopane pri kongresu. Kranjska je bila prva. ki je tak primeren sklep napravila. Njej je sledila Tirolska, od koder odpošlje tako deželni odbor kakor deželni zbor svoje oficijelno zastopstvo na Dunaj. Tem kronovinam bodo gotovo vkrat-kem sledile še druge. Dunajsko mesto pomaga kjer le more pri pripravah za kongres. Dalo je v ta namen na razpolago telovadnice in učilnice šolskih poslopij, da se v njih prirede cena nrcnočišča za vdeleženee pri kongresu. Postelje na posodi vojaška uprava iz svo-iih skladišč. - Dunajski mestni svet se celotno udeleži procesije, ravno tako meščanski klub na Dunaju, kateremu pripadajo skoraj vsi starešine na Dunaiu. — Za dostojno opremo in olepšavo cest in prostorov. po katerih se bo pomikala procesija, je dunajski občinski svet določil iz mestne blagajne 50.000 kron. Tako sodeluje Dunaj pri kongresu, prelepo posnemajoč svetlo cesarsko družino. Tudi obe avstrijski zbornici boste častno zastopani pri kongresu, posebno pri procesiji. Zbornica poslancev odpošlje, kakor se računa z vso verjetnostjo, najmanj 200 zastopnikov iz svoje srede k evharistični svetovni procesiji. Ravno tako j bode tud gosposka zbornica prav častno I pri nji zastopana. Zadevna ministrstva na Dunaju bodo uradno povabila oficirje, ki služijo pri vojski in deželni brambi kakor tudi državno uradnštvo k procesiji in sv. maši: njim j bodo posebni prostori odmerjeni. Velikanski odri sc postavijo v bližini onega mesta. kjer bo kardinal voti Rossurn imel sv. mašo obdan od škofov in članov cesarske družine. Prostori na teh odrih se že sedaj razprodaiejo. Prostor za osebo stane najmanj K 10. Mladini, posebno visokošolski in srednješolski. posvečujejo že sedaj posebno pozornost za časa kongresa. Pri procesiji 15. sept. bodo imeli posebno veliko skupino: ravno tako jim je odločen poseben prostor na Feldenplatzu«. od koder bodo imeli najlepši pogled na mesto, kjer bo sv. maša. V petek 13. septembra bo velika evharistična večerna pobožnost, odločena samo za nje. Prične ob 71/.. zvečer v cerkvi Na Dvoru v T. okraju: pridigo bode imel znani govornik P. Franc Boissl S. J. — Po pridigi se izvrši nosvečenie presv. Srcu Jezusovemu. - Tsti dan popoldne pred blagoslovom se iim da priložnost opraviti sv. sno-vcd. — Drugi dan, v soboto, imaio ob 71/-; zjutraj skupno sv. obhajilo v Kanizijevi cerkvi, v 9. okraju. — To omenjamo radi NESRAMNICI! Nič ji ni sveto, goriški „Soči“, ne Marija in ne Marijine družbe ; ne Kristus, ne Njegova cerkev in ne katoliško svečeništvo. Oskrunja vse, blati vse ! V sobotni številki je šla v blatu še za en korak dalje, dalje sploh ne more iti. Postavila se je za mešetarja najbolj prostaškega, pocestnega v 1 a č u g a r s t v a. To znači njen oglas, ki pomenja že sam na sebi največje javno pohujšanje, javno veliko pregreho ! Kje je bila naša slavna policija, da je mogla dopustiti, da se taka nemoralnost obelodani! Ministrstvo nastopa odločno in strogo proti nenravnim ilustracijam ; šolske oblasti izdajajo stroge naredbe proti kinematografom ; pri nas v Gorici pa se dopusti, da s e potom o gl asov v „Soči“ proslavlja in goji kovarstvo in vlačug a r s t v o na j gr še vrste in splošno javno pohujšanje! Mi prav odločno protestiramo proti taki nečuveni popustljivosti od strani odgovornih činiteljev! Tam torej v blatu nenravnosti in živalskih strasti se valja glasilo goriškega liberalizma. Kakor praseta, takč se veljajo tam ! Opravništvo „Sočaa pa posreduje, da se v tem blatu zbirajo in dobivajo... To je torej glasilo goriških liberalcev, to torej glasilo liberalnega učiteljstva. Fej ! Le berite ..liberalni učitelji in liberalne učiteljic e H) tisti oglas v „Soči! To ste Vi ! Vas kliče v blato, ker Vas po/na! Sramota! Mi pa pravimo, da bo treba preglasiti (brezobziren družaben bojkot vsem, ki imajo „Sočo“ v svojih rokah in na svojih mizah. Bojkot (brVeljal tistemu smradu, ki okužuje vsako nedolžnost, vsako nravnost in versko življenje našega ljudstva! Bojkot nesramnici! tega, ker pojde lepo število srednješolcev tudi iz Gorice na Dunaj; samo iz kr. udš. deškega semenišča sc jc priglasilo nad 20 višjegimnazijcev. Slovencev in Hrvatov pojde, kakor je bilo citati v listih, ogromno število na Dunaj. (lovori se, da bode Slovencev okoli 6000, Hrvatov okoli 8000, ki se vdeležijo kongresa. O drugih podrobnostih bomo redno poročali v naslednjih številkah. Vojna med Italijo in Turčijo. Zadnji teden ni prinesel nič novega. Torišče turškega gibanja je sedaj v Evropi in zdi se. da jc za Turčijo sedanja vstaja v Albaniji veliko hujša kot pa vojska v Afriki in to zato, ker se posebno v zadnjem času širijo vesti, da sta šla v Kini dva turška princa, ki imata nalog pogajati se z Italijani in skleniti konec tej vojski. Italija pa kljub teinu deluje naprej, ker hoče spet za-■ sesti nekaj novih turških otokov v egej-' skem morju in s tem Turke prisiliti, da sklenejo mir.___________________________ i/o svetu. V Avstriji je sedaj v vsporedju češko nemška sprava, vladni krogi so že mislili, da se bo dalo že sedaj doseči sporazum in sklicati češki deželni zbor k kratkemu zasedanju, a v zadnjem hipu se jc vse spremenilo, česar posledica je, da bo češki deželni j zbor sklican šele v jeseni. Koj ko se pa do-| seže sporazum na severu med Nemci in Cehi stopi polagoma na površje jugoslovansko vprašanje. Pri nas Jugoslovanih i so razmere zelo razdrapane; vlada nas še Ustek. Junaštvo in zvestoba. Nemški spisal: JOŽEF S^ILLMANN D. J. (Dalje.) Videti je bilo, da se bo glavni naskok izvršil od Karusejskega trga, ne od vrtne strani. Tam so se nahajali štirje obsežni dvori, ki so bili med seboj in od Karuseljskega trga ločeni z visoko železno ograjo. Pred paviljonom Flora je ležal Prinčev dvor; pred središčem Kraljev dvor, največji med vsemi; dalje je bil Švicarski dvor, kateri je bil napolnjen s hlevi za orožništvo na konjih in s kolibami za naše vojake, in zraven mali dvor Marzan ter Brionski hotel, ki je bil za brambo zelo nepripraven. Vojake smo spravili čez noč v omenjene kolibe. Ko je napočil dan, je zbral Mandd, začasni višji poveljnik narodne brambe, hraber in odločen mož, častnike k nekakemu vojnemu posvetovanju in nam razložil svoj načrt. Upornikov ni pustiti pred grad, marveč razkropiti jih že na poti. Zato je namerjal zapreti most čez Seno s topništvom, da bi tako preprečil združenje predmestij na obeb bregovih. Glavna irioč naj bi se postavila na Grevski trg, kamor vodi ulica iz predmestja Sv. Antona Dobro postavljene straže pa naj bi pazile v stranskih ulicah. Načrt je bil dober in pričakovati je bilo uspeha, če se je Mandž mogel zanesti na svoje ljudi. To pa je bila težava, kakor se je potem pokazalo. Od 20.000 mož narodne brambe, ki jih je imel postaviti pariški mer (župan) za varnost javnega reda, jih je prišlo komaj 2.000 in med temi jih je sile. Tudi prijateljske vezi, ki se snujejo med Italijo in Francijo niso za nas Avstrijce nič kaj razveseljive, ker imajo v ozadju samo eno misel namreč: okoli in okoli obkoliti Avstrijo, jo odtrgati od morja in z drugih prometnih zvez v širni svet (n. pr. od Balkana) in jo polagoma tem potom uničiti. Naše ministre in druge take visoke gospode čaka velika naloga. Edino razve-vesjiva vest je zbljiževanjc Avstrije z Rusijo, ono ogromno državo na severu. Naš zunanji minister in pa ruski se bodeta kmalu sešla v Solnogradu, kjer bodeta u-trdila to postajajočo vez med nami in Rusi. Iz Portugalskega prihaja malo vesti o ta-mošnjem boju, ker republikanska vlada zatre vse vesti, ki so za njo neugodne. Gotovo jc, da'zbira voditelj ustaje še naprej pristaše okoli sebe in napada z njimi vladne vojake. Tudi med oficirji v vladni armadi začenja prodirati monarhičen duh. Tako so pred kratkim odkrili zaroto nekega oddelka oficirjev, ki so že bili skoro pripravljeni prestopiti s svojimi vojaki k ustašem. Najbolj vznemirljive vesti pa prihajajo iz Turčije in to neoziraje se na vojsko. Upor oficirjev, v katerem smo že pisali in vstaja v Albaniji sta vdobila z padcem sedanjega kabineta»$vGj višek. — V deželi vladajo velike zmede, ker so eni zato, da se upornike kaznuje, drugi so pa proti. Ker je sedanji kabinet včeraj podal sultanu svojo odpoved, se nahajajo vladni krogi v velikih skrbeh, ker se vsak brani sestaviti novo vlado. Vstaja v Albaniji tn-di luido napreduje; nekateri voditelji Albancev so že odposlali v Carigrad spomenico, v koji naznanjajo neodvisnost Albanije. .Tako vidimo tudi na Turškem, da revolucija rodi vedno revolucijo; revolucijo pa vedno svobodomiselci. ki v imenu »bratstva in svobode« sekajo svojini krvnim bratom glave. bilo največ nezanesljivih. Le en bataljon je bil popolnoma zvest kralju ln tudi od 2000 plemenitnikov, katerim so bili razdelili vstopnice, jih je prišlo zdaj v uri nevarnosti komaj 200. Med njimi sem zagledal prvega vrlega markisa Valdulerja. Oprt na palico, je težavno krevsal gori po stopnicah. Hitel sem k njemu in mu ponudil pazduho. „Ah, medved", je rekel. „Ni se ti treba opravičavati! Kraljeva služba! Vojska je vojska! Tudi kapucinarja ni bilo. In starega pisača ravno tako ne. Da bi ga zlomek!“ „ln kaj hočete vi tukaj?" sem ga vj)rašal. „Sajse komaj držite pokoncu!“ „Tega ni treba za moje opravilo, medved 1 Poišči mi stol, če mogoče kak naslonjač, slišiš ? In postavi ga blizu kraljevih vrat. Jaz sedem v naslonjač in položim v naročje oba samokresa in palico čez kolena. Potem pa naj pride ta druhal! Za Boga in lilije ! Le čez najmanj šest trupel, čez pet, ki jih upam podreti, in čez moje pelje pot v kraljevo sobo ! Še nekaj, medved ! Imam tudi neko pismo zate tu v župu, — vzemi ga sam ven — neki list od Izabele. Lepo si jo užalostil s svojim pisanjem ! Pojdi, medved, kdo bi zamenjal lepo Francosko s švicarskimi gorami? Tako. Tu sva na mestu. Tu hočem umreti za svojega kralja, če je božja volja. In slišiš, medved, zaupam tvoji in Redingovi časti, da bosta spoštovala mojo voljo, če je podpisana in zapečatena, in da osrečifa moja otroka. Zdaj pojdi, kamor te kliče dolžnost !“ Pustil sem ga tedaj na stolici nasproti kraljevim sobam in stopil k bližnjemu oknu, kjer sem prečital Izabelino pisemce. Ljubeznivo me je imenovala poredneža in je rekla, da bi niti ne odgovorila na tako grdo pismo, če bi ne imela tako strašno rada. Kako morem pač misliti, da bi zupustila lepo Francijo ? To je neusmiljena prošnja in oče ima prav da mi pravi medved. Gotovo bi umrla radi domotožja vedno prezira, noče še dovoliti Jugoslovanom nikakega sedeža na ministerskem stolčku, zapostavlja Slovane pred Nemci in Lahi posebno hudo se pa vrši še vedno na Hrvaškem, kjer vlada še vedno z neomejeno oblastjo Čuvaj. Vse te in še druge neznosne razmere silijo naše poslance, da se posebno sedaj pečajo in skušajo spraviti v ospredje misel zjedinjenja Slovencev in Hrvatov. V tem oziru je bila važna seja zvršilnega odbora S. L. S. ki se jc sešel pod predsed. dr. Iv. Šušteršičem v Ljubljani. Po razmotrivanju političnega položaja je zvršilni odbor sklenil soglasno: 1. Zvršilni odbor S. L. S. odobrava v vsakem pogledu politiko Hrvatsko-slo-venskega kluba v državnem zboru, izreka poslancem S. L. S. popolno zaupanje in zahvalo za njihovo pametno, odločno in smotreno taktiko, v koji vidi jamstvo najboljših uspehov za hrvatsko-slovenski narod. — 2. Zvršilni odbor S. L. S. smatra slej-koprej hrvatsko vprašanje kot najvažnejše politično vprašanje na slovanskem jugu monarhije in izreka, da so v tem vprašanju zadeti najvitalneji politični interesi vesoljnega slovenskega naroda. S. L. S. se hoče slejkoprej odločno boriti za hrvatsko državno pravo in po potrebi tudi primerno poostriti svojo taktiko. Zelo nejasen je naš položaj v zunanji politiki! Že zadnjič smo pisali o razprtijah med Avstrijo in Italijo z ozirom na Albanijo; sedaj nastajajo spet nove. Te dni se je pisalo po raznih listih, da hočejo tri države: Italija, Francija in Angležka stopiti v skupno zvezo, ki bi imela namen razdeliti med te tri države Sredozemsko in Adrijansko morje. Ta zveza bi bila za Avstrijo smrten udarec, ker bi jo potem njeni sovražniki odtegnili od morja, ki pa daje Avstriji do danes še vedno pravico do vele- in to bi mi pač vendar ne bilo všečj! Toda predlagati mi hočefspo-razumljenje, ker me tako ljubi. Ge bodo kralja res odstavili in zavladajo za vedno ti trašni ljudje — kar je seveda neumno misliti — tedaj hoče v božjem imenu oditi z menoj v Švico in umreti od domotožja. Če pa zmaga kralj in se zopet vpelje lepi stari red, tedaj pa se moram jaz žrtvovati in živeti ž njo v Parizu ali Veržeju. To bo prekrasno I Dala bo napraviti posebno, prijetno kočijo, nekako posteljo na kolesih in zmeteh in v njej lahko spravim svojo bolno mater v Pariz. Ali ni tedaj dobra ? Naj bom zato tudi jaz malo ljube-znjiv in naj ji ne pišem več takih pisem, kakor zadnje, ki ji je storilo jokati. V tem upanju je moja zvesta nevesta Izabela Valduler. Potisnil sem pismo v žep. Ali se je vdala moji zahtevi? Le napol. Vpdel sem sicer, da bo kralj odstavljen, a tudi potem bi je ne mogel siliti, da bi šla iz zmano tja, kjer bi se čutila nesrečno. Te misli so mi hodile po glavi, ko sem se napotil k stražnici pri velikem stopnišču. Začudil sem se, ko sem našel tam starega polkovnika Dafrija. Prinesli so ga bili tja v nosilnici in zabičeval je navzočim častnikom in vojakom, da naj nastopimo z orožjem šele na pismen kraljev ukaz, ali pa na povelje poveljnika narodne brambe ali mestnega svetovalstva in tudi tedaj naj se ne bojujemo sami, marveč naj le podpirajmo narodno brambo. Nekam jezno je pripomnil stotnik Erlah, da je pisala včeraj bernska vlada, naj storimo vse, kar zahteva kraljev blagor in čast polka. Saj je jasno, kako izdaja kralja narodna bramba in celo plemstvo. Kaj takega ne sme nihče kdaj reči o švicarskem poku. Če ne brani kralja nihč.e drugi, hočemo ostati mi zvesti prisegi. Tako so rekli tudi drugi častniki. Bili smo veseli, da je stari mož, ki ni hotel iz naše organizacije. Glasnik ..Slov. kršč. soc. zveze“. Podmelec. — Tukajšnje k. s. izobraževalno društvo naznanja svojim članom, da bode dne 28. julija t. 1. ob 2. uri popoldne društveno predavanje. Snov predavanja bode zanimiva in ob enem tudi poučna namreč: »Titanic in — babilonski stolp«. Govor ledenih gora in mrzlih valov za novodobne ljudi. — Kdor se zaveda, da je član izobraževalnega društva, ne bo za-> mudil tudi tega predavanja. Volče. Ker se zadnji občni zbor dne 30. junija ni mogel vršiti, bo imelo »kat. slov. izobraževalno društvo v Volčah« izredni občni zbor prihodnjo nedeljo t. j. 21. t. m. pop. ob 4 in pol uri v društvenih pro-tsorili z navadnim dnevnim redom. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Iz Dornberga. Veselica, katero je priredilo »Kat. izobr. društvo dne 14. t. m. je izpadla nepričakovano sijajno. Igrala se je igra »Domen«. Igralci so prav dobro izvršili svoje vloge. Pri tej priložnosti smo primorani izreči laskavo pohvalo našim vrlim kmečkim fantom in dekletom, kateri so tako naravno, priprosto in precizno izvajali svoje vloge, da smo bili kar začarani. Tako je prav! Tu se vidi kaj premore dobra šoia in krepka volja. Le tako naprej po začrtani poti in uspehi bodo razveseljivi. Na tem skromnem mestu pa bodi izrečena najprisrčnejša zahvala požrtvovalnemu preč. g. župniku Lavrenčiču in g. organitsu, katera sta največ pripomogla, da se je slavnost tako častno izvršila. Opazovalec. Na Erzelju se je vršil dne 14. t. m. javen shod in občni zbor na katerern se je ustanovilo novo »Kat. slov. izobraž. dr.« in telovadni odsek »Orel«. Govorili so P. Bonaventura, jurist Jež in braniški kurat Šmid. Tako lepega dneva Erzelj ni priti z nikomer navskriž, odšel, ker smo se bali, da ne bi premotil naših vrlih vojakov. Med tisoč razburljivimi novicami je prešel dan. Proti večeru smo razposLvi'i straže. Rezerva 300 mož je stala v Švicarskem dvoru ln v bližnjem Brionskem hotelu. Ostali so stražili veliko stopnišče in kraijičine stopnice. „Sinovi sv. Tomaža", edini zanesljivi bataljon narodne brambe, so patruljirali po tilerijskem vrtu. Kraljevska vrata, ki vodijo s Karuseljskega trga v Tilerije, so zaprli in močno zastra-žili. Ob enajsti uri sem še spremljal majorja Bachmanna od straže do straže, in našla sva vse v redu. Soparno, oblačno nebo se je spenjalo nad gradom in mestom. Na dvoriščih ni bilo čuti ničesar kot korakanje straž in udar kakega kopita na tlak. Od mesta sem se je oglašalo zamolklo bučanje in včasi v daljavi ropotanje bobna in zmešano vpitje. Ali prihajajo ? Potem se je vse zopet pogreznilo v navadno valovanje in šumenje velikega mesta. V gradu vse tiho. Med središčem in paviljonom Marzanom ni bilo razsvetljeno skoro nobeno okno. Le prostori južnega dela, kjer je bivala kraljeva rodbina, so bili svetli. Ko sva prišla pred kraljeve sobe sva našla vrlega markisa Valdulerja na njegovem mestu. Stisnil mi je roko in rekel: „Ali že prihajajo iz predmestij?" Tedaj je prišel naš nadpoveljnik Mandd z Mejardozom in nekaterimi gospodi po stopnicah navzgor. Bili so neki vojaški dostojanstveniki in nekateri mestni svetovalci. Mejardoz je pozval mene, Bachmanna, majorja Gluca in nekaj drugih častnikov, naj gremo za njimi. Tako smo se napotili v sobo. (Dalje prih.) videl že dolgo ne. Sedaj pa na delo z zdri ženitni močmi! Prvo večjo poskušnjo imela je orlo1 ska godba iz Šmarij zadnjo nedeljo v Vipavi pri občnem zboru »Orla«. Le pogum, bo že šlo! Vsa čast že na takem vspeliu, v tako kratkem času! Po Sežanskem so nekateri učitelji v šoli svarili otroke z besedami: »Pazite, da vas ne zapeljejo klerikalci«. Basta! O zagrizenosti g. Kanteta pa prihodnjič kaj! Slov. Straža. Podružnica za Batuje-Sclo je imela svoj občni zbor dne 7. t. m. Iz poročil je bilo razvidno, da podružnica prav lepo deluje. Med letom se je nabralo in poslalo v Ljubljano 67 K in 90 v. Dosedanji delavni odbor se je zopet enoglasno izvolil. Po zborovanju se je vršila ljubka domača zabava med petjem in prijateljskimi pogovori. Hvala g. dež. odb. Iv. Ber-buč, da nam je blagoslovil prepustiti v ta namen svoj vrt v Selu. flaša mladina. Prireditev goriškega katoliško narodnega dijaštva. Dne 30. in 31. julija priredi goriška podružnica Slovenske Dijaške Zveze svoje zborovanje združeno s sestankom goriških abiturijentov. Zborovanje se vrši tik pred ljubljanskim tako, da se vsi zborovalci lahko skupno odpeljejo v Ljubljano. Natančen spored: 30. zvečer: kratek pozdravni večer, ker je drugi dan skupno sv. obhajilo. 31. ob 7. zjutraj sv. maša in obhajilo. Od 9 12. zborovanje goriških abiturijenV tov. Skupno kosilo. Ob 3. občni zbor S. D. Z. Ob 8. zvečer se predstavlja Finžgar-jeva narodna igra »Naša kri« mesto običajnega komerza. Tovarišem kliče na veselo svidenje Pripravljalni odbor. Tovariši abiturijenti! Slov. kat. narodni abiturijenti prirede v dneh 27. in 28. julija svoj sestanek v Kamniku. Spored je Tiirslednji: V soboto dne 27. julija popoldne ob 4.24 prihod udeležencev v Kamnik, kjer se vrši sprejem na kolodvoru. Ob 8. uri bo pozdravni večer. —-,V nedeljo dne 28. julija dopoldne ob 8. ’ uri zbirališče pred »Kamniškim domom««. Ob 9. uri sv. maša v župni cerkvi, nato zborovanje z naslednjimi referati: 1. Kat. narodno dijaštvo in njegov poklic. (Ref. tov. Vinko Tavčar, Kranj.) 2. Kat. narodno dijaštvo in ljudstvo. (Ref. tov. Ivan Stanovnik, Ljubljana.) 3. Kat. narodno dijaštvo in umetnost. (Ref. tov. Narte Velikonja, Gorica.) V nedeljo popolne ob 4. uri igra: Fr. S. Finžgar »Naša kri«. Po igri komerz na vrtu hotela »Krištof«. — Naš abiturijentski sestanek je predpriprava za skupno veliko prireditev katoliškega dijaštva jugoslovanskega, ki se vrši v dneh 1„ 2., 3. in 4. avgusta v Ljubljani. Tovariši! Pohitite v naše prijazno mesto Kamnik, da damo svojemu katoliškemu prepričanju in svoji mladosti ognja ter se potrdimo v idealnem stremlji-nju za vresničenje gesla, ki ga vselej pišemo na svojo zastavo: Z Bogom za narod! Za pripravljalni odbor: S*ilvester Kranjec, 1. r. tajnik. Ivan Stanovnik, 1. r. predsednik. Seja »Podzveze Orlov za Primorsko« se vrši dne 28. jul. v S. K. S. Z. ob 10. uri dop. Dnevni red: 1) poročilo o izvršenih sklepih, 2) Podvezin nastop, 3) slučajnosti. Na polnoštevilno svidenje! Na-zdar! Orlovska prireditev na Dobrovem se ne vrši dne 28. t. m .kot smo poročali zadnjič, temveč šele 11. avgusta in to radi vojaške godbe, ki je za 28. t. m. oddana. Iz Kronberga. V nedeljo dne 21. julija bo imelo goriško okrožje »Orlov« javen nastop v Kronbergu. Vspored je sledeči: 1. Ob 1. uri blagoslov za »Orle«. 2. Ob 2. uri poizkušnja javne telovadbe. 3. Ob 4. uri javna telovadba: a) rajalm prihod, b) nove proste vaje; c) telovadba na drogih; d) telovadba na bradljah; e) skupine; f) »Moreška«; g) skupni rajalni odhod. 4. Prosta zabava: godba, petje, srečolov, šaljiva pošta itd. Pri celi prireditvi svira vojaška godba iz Gorice. Vstopnina: Sedeži 1. vrste 2 K; 11. vrste 1 K; stojišča 50 vin.: za otroke 20 vin. K obilni udeležbi uljudno Vabi pripravljalni odbor. Nazdar. Izid uraartc: rtsvmje v uorici. Po uradnem štetju, je v Gorici brez vojaštva ^O./oO prebivalcev; od teh je 9819 Slovencev, 14./20 Lahov in 2040 Nencev, drugih Slovanov 10y. Vojakov je bilo 254i med temi 9/ i Slovencev. L vojaki vred je bilo torej v Gorici 29.291 ljudi. pevizija je naštela torej 9M9 Slovencev, magistrat pa Samo Obod, razlika je torej oioo Slovencev, ki so jih hoteli Italijani prenarediti v Lahe. Seveda ni tudi ta revizija pokazala Dravo števno Slovencev, ker ni bilo mogoče tako hitro se napraviti, a upamo da bo Prihodnjič za nas še boljše. Avstrijski Slovani in ljudsko štetje. Slovenci torej pri ljudskem štetju niso nazadovali, dasi je mnogo Slovencev zatajil »očevalni jezik«. Slovencev so našteli v Avstriji 1,252.940 (pred 10 leti 1,192.780) in 768.422 Srbo-hrvatov (pred 10 leti 711.480). Od zadnjega ljudskega štetja, ki je bilo 1. 1900, smo se torej Slovenci pomnožili za bO tisoč lbO duš, torej za 5.4'/->. Pri zadnjem ljudskem štetju smo se nahajali glede napredovanja na zadnjem mestu, sedaj so pa na zadnjem mesta Pusini. Na Kranjskem je Slovencev 490.978, Nemcev 27.915 (za dva odstotka manj kot leta 1900), na Štajerskem je Slovencev 409.084 (za skoro 1.8 odstotka manj kot pred 10 leti) Nemcev 983.252. Na Primorskem je Slovencev 2bb.bl4, drugih Jugoslovanov 170.773, Italijanov 35b.495, Nemcev 29.077. Na Koroškem so našteli po »občevalnem jeziku« Slovencev 82.212, za skoro 4 odstotke manj kot leta 1900. V Celju so našteli 4025 Nemcev in 2027 Slovencev, v Mariboru 22.153 Nemcev, 3823 Slovencev, v Ptuju 4072 Nemcev, b02 Slovenca, v Celovcu 25.582 Nemcev, 1701 Slovencev, v Gradcu so našteli med 151.781 prebivalci 1050 Slovencev. Slovencev je faktično uuiogo več, kot jih izkazuje uradna statistika. Slovenci napredujemo, da si bi radi nasprotniki to utajili. O tem, koliko našega naroda pogoltne izseljevanje, o tem pa molče viri. Cehov so našteli b,435.983, za 480.580 več kot leta 1900, Poljakov so našteli 3,518.859, za 708.832 več kot leta 1900, ter so se torej Poljaki pomnožili za J 0.04 odstotkov. Pusinov je 3,518.854, pri Zadnjem ljudskem štetju jih je bilo 3,375.576, pomnožitev 4.25 odstotka. Nemcev so v Avstriji našteli 9,950.200 (pred desetimi leti 9,170.939, torej so se Nemci Pomnožili za 8.49 odstotaka), Italijanov so našteli 783.334 (pred desetimi leti 727.102, Pomnožitev 7.73 odstotka), Pumunov so našteli 275.114 (leta 1910. so jih našteli 230.903, pomnožitev 0.09 odstotka), Maža-rov 10.974 (pred desetimi leti 9.516). Novice. 25-letnico »lastništva praznujejo dne 31. t. m. č. g. dr. Pr. Žigon, profesor bogoslovja v Gorici, č. g. Leop. Štubelj, vikar v Vel. Dolu in č. g. Karol Štacul, dekan v Gradišču. Vsem slavljencem naše iz-krene čestitke! Dne 26. julija bo izmed goriških slovenskih bogoslovcev IV. letnika posvečen v duhovnika č. g. Franjo Černigoj iz Ceste na Vipavskem. Prvo sv. mašo bo daroval dan pozneje, 27. t. m. od 9h zjutraj v kapeli goriškega centralnega semenišča. C. g. novomašniku in spoštovani Crnigo-jevi družini, ki je dala naši nadškofiji že druzega sina - duhovnika, iskreno časti-tamo! O našem rojaku Matevžu Rutarju, ki ima posestvo v Vladikavkazu, na Puškem smo svoječasno v dveh številkah pisali. Njegov sin bogoslovec je bil pretečeno sredo v našem uredništvu z g. prof. dr. Knificem, s katerim potuje in si ogleduje lepo slovensko zemljo. Liil je v Ljubljani, na Brezjah, na Bledu, v Bohinju, na sv. Višarjih. Zdaj odide pogledat na očetov dom med beneške Slovenie. Mladi gospod govori dobro slovenski. Mlademu gospodu želimo, da bi odnesel najlepše spomine iz slovenske zemlje! Prodajalna Kat. tiskovnega društva v Gorici se je preselila v Montovo hišo, v lepše in obširnejše prostore, ki bodo trgovino gotovo povzdignili. Ker je sedaj trgovina na središču mesta, je lahko vsakemu mogoče postreči se v tej trgovini, ki bo skušala vsem odjemalcem ustreči najku-lantnejše. zato toplo tudi mi priporočamo to prodajalno. Minister na Bledu. Te dni sta prišla med Slovence na liled dva ministra: minister javnih dei Trnka in poljski minister-rojak Dlugosz. Oba so tamošnji Slovenci sprejeli na slavnosten način. Glavni vojaški nabori se bodo vršili: V Gorici za okolico 4., 4.,5. hi b., v Kanalu 7. in 9., v Ajdovščini 10. in 11. septembra. Strajk zidarjev končan! Vendar enkrat je konec tega štrajka, ki se je vlekel skozi več teunov. v torek ib. t. m. so zopet zacen vsi gonsivi zidarji z delom; delodajalci so sprejeli ou uelavcev vse pogoje: delo traja 9 ur na dan. Lnznava se zaupnike stranke, odpravi se delo na akord, najmanjša plača znaša za uro 50 v za zidarje, ki so že čez 5 let na delu, 40 pa za one, ki delajo črez tri leta. Mladina v zavodih »Šolskega Doma« v Gorici v ietu i'jn lj;. V letošnjem letu je števno solske mladine na teli ravodili spet poskočilo in sicer za 1^.0'/o. otroške vrtce zavoda (.3) je obiskovalo 115 dečkov in 90 deklic; v »Malem Domu« je obiskovalo petrazredno mešano ljudsko solo 100 dečkov (.od tert napredovalo 08) in 153 deklic (od teh je napredovalo 114); v »Šolskem Domu« je štela deška vadnica 257 dečkov, od teli so napredovali 19j; istotam je imela dekliška vadnica J08 deklic, od kojili je napredovalo 254. Pripravljalnica za srednje šole je štela 55 učencev. 49 od teh je na- predovalo. Pripravljalnico za izobraževa-lišča je obiskovalo v dveh letnikih skupno 101 učencev od katerih je 91 uspešno končalo. Konečno imamo še žensko obrtno šolo, ki je štela 108 obiskovalk in obrtno nadaljevalno šolo z 163 obiskovalcemi. Pes lepo in veliko je število otrok, kojim daje »Šolski Dom« v slovenskem jeziku prve nauke. Bog daj da bi ta zavod procvital še nadalje v blagor in čast katoliških gori-. škili Slovencev. velika vročina pripeka te dni v Gorici. Na postnem uradu je ze itak nekaj bolni uradnik g. Verzegnassi padel vsled te, pripekajoče vrocme v oineuievico. Hudo je za postne uradnike ze to, da morajo če-pen cel dan ravno v onih prostorih poslopja, v katera soinee skoro cel dan najbolj pripeka. z.ato bi moraia višja oblast giedati na to, da ne sili v taki vročim k delu take, ki so siucajno borni. Seveda ne zadene ruzje predstojnike uradnikov mkaita krivda, ki je pac cel način, kako se po višji di-retuivi ravna z uradniki. slovenska Kataeiova družba v Uorici. Brezplačna pojasnila o izseljeniških vpra-sanjm daje: g. ur. rrancisek Pavletič, odvetnik v uorici — v hiši Oeutralne posojilnice — uorso Verdi st. c>£. Notranje zadeve društva m blagajno upravlja: ar. josip Ličan, proiesor bogoslovja v Uorici. »Novi Cas« in kranjska metoda. Pod tem naslovom so se oglasili goriski liberalni učitelji v »JCdniosti« proti »rsovemu uasu«, ki jc v zaonjiii številkah ožigosal nenatere liberalne učitelje, ki čutijo naj-veeje veselje v tem, da prirejajo piese. — i-rav me niso zadovoljni z znanim odlokom šolskega sveta! i^a kako lepo se znajo zagovarjati; seveda ne proti nam, ker 1111 nismo izdali mkakega odloka! Kar poslušajmo: »iviiad učitelj ima mlado kri, on ni ni-kak iraneiškan, ki bi deiai razne obljube, i z v e s t n i krogi so jako razdraženi, ce mlad učitelj zapleše parkrat v letu... Le mirno gospoda! Lride tudi za njega čas, ko mu oo osivela glava od velikih skrbi m ko se mu liruet upogne m se mu bodo zaceie starosti tresti noge, tedaj... 110, tedaj bo sovražil plese, kakor vi. Ko se veseli srečna mladina, kakor se veseli narava spomladi, ko ji zazrete smehljaj na trepetajočih ustnm, ko čujete prijazno pomenkovanje mladine obojega spola, tedaj nikar s palico med njo!« Kar za zjokat se je! Prav v melanholično »pesniskein« tonu »Ldinosti«. Sicer pa mislimo, da bodo izvest ni krogi, na koje apelirajo ti uzaljenci, kljub temu jokavemu dopisu dosledni v izvajanju svojega odloka, i^otern bo gotovo med učiteljstvom veliko manj »tresočih se nog«, pač pa veliko več kronic v žepu! Za svetovni evharistični shod na Dunaju se jih je priglasilo pri nas v Podme-lcu p e t, in vsi ti so člani, oziroma tudi odborniki tuk. izobraž. društva, 111 ti so: Ivan Kovačič, župnik, predsednik; Stefan liozič, bivši večletni podpredsednik, sedaj pregledovalec računov; Tomaž Seljak, društvenik, slikar v Klavžah; Tranc Kuštrin, mlad. Kneža, odbornik in Anton Kaltnekar, mlad. Ilovica, tajnikov namestnik. — Z nami pojde na Dunaj pa tudi društvena zastava, da bode tamkaj na svetovnem shodu praznovala obletnico svoje blagoslovitve ter se imenom društvenikov skupno z zastopniki celega sveta poklonila One m u, ki živi, zmaguje, kraljuje na veke. K znanemu polomu Faganelijeve tvrdke v Mirnu moramo poročati, da so dolžniki aretirali tudi knjigovodjo Komidarja, o katerem se sumi, da je iz maščevalnosti naznanil sodniji sleparije cele družine. Sleparilo se je posebno pri sestavi bilance in pa pri ponarejanju menic, na katere so podpisovali celo take ljudje, ki nikjer ne živijo. Govori se, da znašajo pasiva okoli 240.000 kron. Veliko govorjenja in pisarenja je dvignila lansko leto novica, da je umrl v tujih deželah neki Maks Novak, neporočen, in da je zapustil 140 miljonov premoženja neznanim sorodnikom v Evropi. Po mnogem poizvedovanju se je sedaj stvar izkazala kot popolnoma neresnična. Odlikovan domačin. Gosp. Oberdank tovarnar sodovice je bil odlikovan na razstavi v Florenci z zlato medaljo. Iz Šempasa. Pri nas je v znani liberalni gostilni vsako nedeljo in vsak praznik brezogiben ples. Človek se že mora čuditi, kako ne opazijo tega naši orožniki in pa županstvo! Celo noč se tam popiva in zabavlja proti cerkvi in duhovniku ter čita umazana »Soča« in pa brezmiselna »Svobodna misel«. Ce pomislimo kako poguben upliv imajo ples, popivanje in či-tanje teh najslabših listov na naše mla-denče, se moramo res zgroziti in vprašati: kaj bo, če pojde tako naprej? In če si kdo upa povzdigniti svoj glas proti temu počenjanju, ta je hitro »faršk ipodrepnik« in »omejen človek«. Še celo po noči ne dajo ti »naprednjaki« miru! Pozno se še čuje divje rjovenje in kričanje po vasi. tako da bi človek mislil, da se nahaja med kakimi divjaki! Poživljamo zato vse merodajne može. da napravijo enkrat temu počenjanju hiter konec. Zakaj pa imamo tu oblasti, ki morajo paziti na red in blagostanje cele vasi? Stem da se pa trpi, da zapravljajo nekateri mladenči cele noči svoj trdo zaslužen denar, s tem vendar se ne pospešuje blagostanje ljudstva. Iz Kojskega. Na napad na naše izobr. ' društvo bi »Soča« odgovorila v tem tonu: »Neki briški veleizobraženec je kuhal ves pretekli teden kritično kašo. In glejte, mislil se je pobahati pred vsemi Brici: »Mi smo mi! To smo izobraženi! Klerikalci so mračnjaki, nazadnjaki, tepci, duševni revčki, farški podrepniki. Ko je pa v soboto prinesel v zamazani in škrbasti skledi Bricem smradljive gobe nujsto tečne kaše. so lastni pristaši zmajevali z rameni in škili in vihrali nosove. No, naposled so se okorajžili in posegli po žlicah in pojedli vso gnjilobo na mah. In zdelo se jim je, da je dobra in redljiva. Kako bi ne bila, saj jo je pisal veleizobraženec, ki je prehodil pol sveta, veliko študiral, in pomagali so mu prvi brijski izobraženci. Po jedi so pili brica, vzeli harmoniko in zamuzicirali tako polko, da so jim pete kar same odskakovale. Pa želodci imajo svojo postavo, katere ne gre kršit. Kaj se je nato zgodilo, ve vsakdo. Prizor za bogove! Na vse strani so pustili iz ust devičarji, čuki, farški hlapci itd.« lako bi pisala »Soča« po svoji stari navadi, ker v zmerjanju in bahanju je ve-liKa. Ampak če je to olika, je olikan vsak • cigan in klatež, ki zna kleti in se pridušati. Mi pa vprašamo ljubeznivega dopisnika, ali niso v Brdih ustanovila izobr. društva poštenega življenja, ali ni ravno potom izobr. društev m orlovske organizacije izginilo sovraštvo in pretepanje, med rami posameznih vasi, ki je bilo prej na dnevnem redu. Ali ni koristneje m lepše, da se lantje vadijo po telovadnicah in prirejajo igre kakor da divjaško popijajo in vpijejo cele noči. Liberalcem v Bridli se zdi seveda to častno in po njih mnenju fant sploh ni fant, če se ne priduša in ne drsa vsako nedeljo pet po brjarjih. Kar Se tiče igranja odgovarjamo, da so nam zatrdili ljudje, ki so videli malo več gledaliških predstav kot »Sočin« politik, da se je igralo za vaške razmere dobro. Ce sta Majda in rihtar po kritikovem mnenju igrala pod ničlo, mu povemo na uho, da ne bo blamiran, da sta nastopila že na več odrih, da so jima strogi in umetniško izobraženi kritiki priznali nastop in talent in so se pohvalno izrazili o njih. H koncu svetujemo kritiku sledeče: 1. Loti naj se izobraževalnega dela, — a najprej pri samemu sebi. 2. da bo odvadil sebe in svoje pristaše neotesanosti in zmerjanja, naj napiše in vprizori igrokaz tako vsebine: 1. dejanje: »Liberalen študent obesi šolo na klin, pride domov in zbere okrog sebe četo inteligentov, ki vzamejo harmoniko in jo mahajo v gostilno. II. dejanje: Vgostilni pijejo, plešejo z dekleti iz Aleksandrije in se stepo z vojaki. Vrhunec je krvav pretep in krvave butice. 111. dejanje: Pržon, solze mater in kletve očetov. Prepričani smo, da se bo spametoval in uvidel, kje je resno stremljenje po oliki in omiki. Cerkvena slavnost v Šempasu. Dne 14. t. m. smo na prav slovesen način obhajali običajno obletnico blagoslovljenja naše farne cerkve. Pri službi Božji je pel tudi naš rojak, tenorist g. Josip Rijavec gojenec dunajskega konservatorija s svojim prekrasnim glasom. Bodi mu na tem mestu izrečena najsrčnejša zahvala za to. — Tudi domači pevski zbor je pohvalno rešil svo- i jo vlogo. — Popoldne se je pa nenadoma | pooblačilo in namesto prepotrebnega dežja, usula se je strašna toča. Napravila je škode nad 20.0(10 K, posebno nad vasjo in v smeri proti Ozeljanu. Ali ni bila to mogoče očitna kazen Božja za ono nad vse žaljivo in nespodobno vedenje nekaterih sokolov, ozir. naprednjakov med procesijo?! Bog ! plačuje vsaki dan, pa žal morajo zavoljo nekaterih krivičnikov tudi pravični trpeti. K zadnjim občinskim volitvami v Solkanu moramo še dodati, da je bil v I. razredu izvoljen tudi dosedanji župan Jožef Vuga. Meso se je spet podražilo na Nemškem v mestu Draždanc, cene so poskočile za 10 vin. pri kroni. Sovodenjsko cerkveno blagajno, ki je bila ukradena so našli sovodenjski otroci blizu Soče, ko so se ta mokoli igrali, blagajna je bila preluknjana ter oropana vse vsebine. Na Ogerskem je zdaj čas žetve. Domači delavci pa pravijo, da ne bodo delali, če se jim ne poviša plača. Gospodarji se ne mislijo vdati, ampak hočejo poklicati ru-sinske delavce v deželo. To pa snet domačinom ni prav; vojaštvo in orožništvo je pripravljeno, da bo branilo tuje delavce proti morebitnim napadom. Zorutijev spomenik v ljudskem vrtu. kjer so ga pred kratkim odkrili, je neki zlikovec nekoliko pokvaril; polil je na kamen, na kojem sloni spomenik neko kislino, ki razjedajoče uidiva na kamen. Seveda se mora to dejanje obsoditi najodločneje, naj že bo nepošten storilec Lah ali Slovenec. Slov. Alojzijevišče namerava kupiti hišo št. 9 via Pon te Isonzo. Pozdravljamo z veseljem ta napredek našega zavoda, kateremu bo sedaj mogoče sprejeti do 70 gojencev. Božji blagoslov želimo tudi v naprej tej ustanovi vrlih mož, ki so nam tako vzgojili že veliko mladih moči za katoliško stvar. Slavnost v Ogleju, ki so jo preteklo nedeljo priredili naši katoliški furlanski sosedje. se je prav lepo zvršila. Nestalno vreme je bilo sicer krivo, da ni prišlo toliko ljudstva, kakor se ga je pričakovalo, vendar je bila vdeležba ogromna. Govoril je med drugim tudi vladni svetnik Fr. Sim zig, ki je navzoče z navdušeno besedo poživljal h kongresu na Dunaj. Navzoči so bili ces. namestnik Hohenlohe iz Trsta in naš prevzv. knezonadškof, ki je imel pon-tifikalno sv. mašo v baziliki. Kakor ču-jemo, se je s furlanske strani priglasilo za kongres že nad 300 vdeležencev. Vinska letina na Krasu kaže skrajno slabo. — Trte so oslabele vsled velike suše in zlasti trte na plitki zemlji niso prav nič obrodile. Grozdje se osiplje in kar je ostane, je pa polno plesni. -— Ce prav prizanese toča, vendar bomo imeli slabcj-šo letino od lani. Pritiska nas grozovita suša. Vode ni niti za ljudi niti za živali. — Smo pač pozabljeni kakor v Sahari. Vekelje? S. in P. se veselita nad porazom ubogega delavca Mužina iz Sela, toda vse to ne more izbrisati dejstva, da gospodarstvo pod vlado Mrmolje in njegovih di ngov je bilo zanikrno vodeno, ker so se Mrmolje in drugi izgovarjali na svojo nevednost v poslovanju in vodenju knjig, kar pa ni priporočljiva lastnost za tiste, ki hočejo biti edini rešitelji ljudstva. Novice iz Vrtojbe. — V nedeljo smo imeli v Gor. Vrtojbi cerkveni shod. Bilo je res lepo. Žalibog da je bilo tako malo udeležbe pri procesiji. Tudi šolskih otrok je bilo malo. In še tisti so bili brez vsakega vodstva, tako da je moral redar jih andzorovati. Se socialisti so se hoteli ska- zati s tem, da so nesli zastave iti drugo. Toda nekateri se niso nič bolje obnašali, kakor se obnašajo, kadar grejo v sprevodu z rudečo zastavo. V pondeliek zjutraj ie zadela kap našega župana g. Fr. pl. Lo-eatelliia. Bog daj. da bi okreval. — V torek je vihrala na vasi rudeča zastava v znak zmage socialistov pri zidarskem štraiku. Dosegli so. kar so hoteli. — V sredo zvečer se ie vršil izvendredni občni zbor zavarovalnice za govejo živino v Gor. Vrtojbi. Nekateri so bili za to, da se izključita dva člana. čes. da preveč trpinčita svojo zižino. Dotična dva hodita namreč tudi drugim, ki nimajo živine, orat in vozit. Večina članov pa se je izrekla, da naj ostaneta še naprej v zavarovalnici. — »Gospodarska zadruga« si namerava sezidati svoj lastni »Dom«. Brata Karol in .Tosin Kocijančič iz Podgore. ki sta bila v preiskovalnem za-noru zaradi osumljenja umora Josipa Bre-. šana na Kalvariji, sta bil izpuščena iz zapora Prišlo se je do spoznamo, da nista morilca. V zaporu sta bila od 23. junija. Toča. Tudi letos je zonet obiskala Vipavsko dolino. Uničila ic sknro v«e pridelke v Ozeljanu. Šempasu. Vitovljah: še nreeei je škodila v Oseku in Črnicah, nekoliko tudi po Batujski »gmauii«. Gorie nam. nko nas bo toča tako obiskala kakor lani. Treska in hudega vremena, reši nas o Gospod! Žalostno vest smo dobili iz Wolfstala na Nižje Avstrijskem, kjer dela veliko naših mož in mladeničev. Nesreča je hotela, da ie dne 3. t. m. mlad fant z imenom Josip Kamenšček iz Kamene pri Kanalu zgubil svoje življenje: pri zaviranju železniškega voza je prišel no neprevidnosti nod istega, ki ga ie tako poškodoval, da ie 10 t. m. na poškodbah umrl Že isti dan zvečer so mu priredili tamošnii slovenski so-roiaki lep dokaz ljubezni do svojega tovariša - delavca. Pogrebnega '•'Prevoda so se udeležili nolcg velike množice liudi tudi. usmiljene sestre in na čelu sprevoda ie na korakala šolska mladina ki se ie nro-stovolino udeležila to‘tr družbam in vsem Marinnim časb'1-cem. Dobi *e tudi v prodajalni kat. tisk. društva v Gorici. Opozariamo! V »Narodni Tiskarni« v Gorici ie izšla obširna epska pesem »T. iv-ško jezero«, ki io ie spisal Anton Klodič-Sabladoski. Stane K 2.—. Padi pomanjkanja prostora priobčimo v eni prihodnjih številk večio oceno dela. na katero pa vse že sedaj opozarjamo! Trst in Istra. Slovenska trgovska šola v Trstu. Letno poročilo za leto 1911/12 izkazuje sledeče število učencev: Pripravljalni tečaj : 30, I. tečaj: 24, II. tečaj 3 učenci. No- vo šolsko leto se prične 16. oziroma 19. septembra. V 1. tečaj se sprejemajo absolventi meščanskih in nižjih srednjih šol in pripravljalnih tečajev na trgovskih šolali. Jeseni se odpre v področju že obstoječe deške tudi I. letnik dekliške trgovske šole v Trstu, ako sc zglasi najmanj 20 deklic z dovršeno meščansko šolo ali tej enakono-stavljeno šolo. Vpisnina 9 K, šolnina 200 kron. plačljivih v desetih obrokih. Informacije sc dobe pri ravnateljstvu. V Trstu je štelo domače prebivalstvo skupai 7. voiaštvom 190.941 oseb. ki se po občevalnem ieziku dele na 11.876 Nemcev. 118.957 Italijanov. 56 926 Slovencev. 2403 Srbo-Hrvatov. 565 Čehov. 157 Poljakov, 33 Malorusov, 11 Runumov, 13 Madjarov. Nesreča na železnici. V sv. Križu pri Trstu se je na kolodvoru zgodila velika nesreča: 74lctni železniški uslužbenec je hotel iti črez železniški tir ravno tedaj ko je prišel od druge strani vlak, ki ga je na mestu podrl na tla. Ncsrečenec je bil takoj mrtev! Vladna obsodba tržaškega mestnega gospodarstva. Po tržaškem občinskem svetu sklenjena zvišanja doklad na davke niso bila od vlade odobrena. V proračunu je bilo črtanih za tri in pol miljona kreditnih postavk. V istem odloku, v katerem namestništvo črta te miljona, se poudarja, da bi bilo v denarnem oziru z občinskim imetjem mnogo česa želeti, namestništvo je v tej priliki ostro grajalo brezmejno razsipanje in neopravičena prekoračenja v posameznih uoravnih ponagoh postavljenih kreditov, kakor n. nr. v šolski uoravi za čiščenje mesta v oddelku za vodne ceste i. t. d.; nadalje očita vlada občini za-pravljenje občinskega imetja z razkošnimi stavbami n. pr. blaznica 4 in pol miljo-nov kron. laška šola v ulici Manna nad en milion kron. Konečno je vlada priporočila laškim magistratovcem pametno varčevanje. Iz Boljunca. Naš stari mesar Ivan Ba-rut je spet odprl svojo mesnico na veselje in korist vsem Boljuncanofn. Pri nas v Bo-Ijunco ima sicer mesnico Peter Petaros. ali zadnji čas se ie nrenajedel kruha in postal ie preobjesten. Prodaial je meso po cenah. kakor ie sam hotel in ooGregel je liudi le katere ie on hotel. tako. da smo zače- li Boljunčani v resnici godrnjati. Barnt je odnrl tudi v Dolini podružnico. kajti odkar je propadel nie^ar Kos. so bili v Dolini brez mešana. Dolinčani in stanovalci drugih vasi so kupovali večinoma meso v Jrstu. Sedaj je pa tudi njim odoomagano. Priloročamo našemu mesarili Barut. da skrbi za vestno, dobro in točno postrežbo in ga bodemo potem tudi mi podpirali. Boljunčan. Vsi, ki ste skrbni možje la očetje! Ali hočete vsaj 10 vinarjev na teden žrtvovati za svojo oziroma za prihodniost svojih otrok ? Potem pišite „Slovenski Straži" v Ljubljani P° knjižico gosp. župnika Haaseja o ljudskem zavarovanju, ki se vsakomur dopošlje popolnoma zastonj. Mesnico zopet odprl in na novo preuredil v Boljuncu Odprl sem tudi v Dolini podružnico. Sečem in prodajam vsaki dan sveže meso po naj-zmernejših cenah. Odprto imam v Boljuncu vsaki dan, a v Dolini ob sobotah, nedeljah in ponedeljkih in sicer od ranega jutra do 10. ure predpoldne in od 4. do 7. ure zvečer. Za obilen obisk se priporoča Ivan 0arut, mesar. VINO, motno, zavreto, pokvarjeno se popravi. Prosi se mal vzorec prinesti ali poslati. Naslov pove upravništvo .Novega časa*. Svoji k svojim I Svoji k svojim! MIHAELJ TURK Gorica — na Hornu štev 6 — Gorica priporoča slavnemu občinstvu svojo brivnico. Zagotavlja točno postrežbo. Sprejema naročila za maskiranje po zmerni cenah. Edina zaloga najboljših sesalk za gnojnice navadnih in raztezajočih od 3 m do 4.80 m. Cene od 50 do 80 KJ Ra z p r š IJ n I k e vsake vrst od 4 do 12jf K. Pinter 2 Lenaril v Gorici, Raštelj štev. 7 - 8. Primarij dr. flnf. Brecelj se je vrnil in sprejema na svojem novem stanovanju ' štev. G ob navadnih urah. • «• i pl i i Vid Rojic v Gorici, Raštelj št. 23 priporoča svojo krojaško delavnico, posebno čast. duhovščini za talarje in v to stroko spadajoča dela. I10^e verjeti, naj se prepriča, da ukupi Ji II Ul najboljše in najceneje: ure, srebrnino zlatenino, šivalne stroje vseh sistemov, orkestrijone in druge pred mete vse z garancijo pri urarju IVI. ŠULIGOJ v Gorici Barriera 43 blizu drž. kolodvora v lastni hiši.’ Vsa popravila izvršuje točno, solidno in po najnižjih cenah. Mlrodllnlca, Papirnica In Tovarna šolskih zvezkov KOŽNAR & C} - GORICA Velika zaloga vsakovrstnih suhih in oljnatih barv, ter vseh v to svrho spadajočih predmetov. Zaloga angl. vitrijola in sicil. žvepla, mineralnih vodd, kemičnih pridelkov itd. itd. Zaloga vsakovrstnih knjig in šol. potrebščin, ter raznovrstnega uradnega in ovojnega papirja, pap. vrečic. Velika izbera umetniških razglednic. ES3GSS BS9E2S ! B39I?Z3 DmiiImIim Katoliškega tisk. društva v Gorici 1 1 UUUJIlllIll se je preše Montova hiša, G lila in se nahaj < sedaj ■ osposka ulica štev. 2. poroča se toplo za obilen obisk. .rri] 5Sel(aS3 SS3BS2 EZelGSa (SZclGSa lastnik *Kat. tiskovno društvo“ v Gori«, — Tiska .Narodna Tiskarna11 v Gorici. — Odgovorni urednik: A. Šinigoj v Gorici.