INTERVJU
■o
Doc. dr. Samo Vesel, pediatrični in fetalni kardiolog
■m
ir<4
!o
Str. 22-23
AKTUALNO
NASA TEMA
Dan slovensko-ameriškega prijateljstva in zavezništva
Natura 2000 med coklo razvoja in priložnostjo str. 12-13
Str. 2
novi tednik
Tednik za Savinjsko regijo / št. 20 / Leto 78 / 18. maj 2023 / Cena 3,50 EUR / www.novitednik.si
V nekaj minutah ostala brez vsega
»V desetih minutah je bilo v hiši 1,5 metra vode. Oče je odšel skozi okno, da bi karkoli rešil zunaj, saj skozi vrata ni mogel, mamo je z okna rešil sosed, ki je slišal klice na pomoč, in jo na ramenih odnesel na varno,« pravi Manja Holobar, hči 73-letne Štefke in 76-letnega Jožeta Herodeža, ki sta v teh minutah ostala brez vse opreme v hiši, saj je uničeno vse. Zaradi sosedske pomoči in pomoči gasilcev ter civilne zaščite bosta do obnove hiše živela v mobilni hiški, ki jo je priskrbela civilna zaščita. Te dni tudi krajani Sv. Lovrenca pri Preboldu in okoliških krajev zbirajo sredstva, ki bodo namenjena obnovi prostorov in nakupu novega pohištva.
Str. 3
Ko pride zvitorepka na večerjo Str. 6
Podjetja ustvarila več kot
pol milijarde dobička Str. 4
2
AKTUALNO
ZADETKI
»Staršem je to, če o srčni napaki otroka izvedo, ko je ta še v maternici, lažje, saj vedo, kaj pričakovati. Vedo, kje bo porod, kako bo izveden, kaj lahko pričakujejo po porodu, kdaj bo sledilo zdravljenje in kakšno bo.«
Samo Vesel, pediatrični in fetalni kardiolog v SB Celje
»Razstava ne govori le o odpadkih, ampak predvsem o tem, da mečemo stran preveč in da iz napačnih razlogov mečemo stran stvari, ki bi še lahko bile uporabne. To ima pogubne posledice za naravo, okolje in našo prihodnost.«
Urška Repar, kustosinja v MNZ Celje
»Včasih lahko zlagaš ves teden in ne uspeš zložiti niti dveh kosov, kar je lahko tudi nekoliko nespodbudno.«
Jelka Kuret, vodja »celjskega« projekta v Restavratorskem centru Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije
»Bilo je 6. maja, bili smo v Kanadi, ladja je bila polna in težka, valovi so jo zalivali. Bil sem moker in obleka je na meni zmrznila. Takrat sem rekel, da imam dovolj in grem tja, kjer je drugih 20 milijonov Jugoslovanov - na kopno.«
Franc Koritnik, nekdanji član mornarice in zbiratelj uniform
»Petnajsta zračna sila, ki ji je pripadala posadka, ki se ji ob dnevu slovensko--ameriškega prijateljstva in zavezništva poklanjamo, je bila mlada. Fantje so bili stari komaj od 21 do 25 let. Samo eden je bil že poročen.«
Jože Kužnik, župan Polzele
ČETRTEK 1	1 PETEK
16 9	18 9
SOBOTA 1	1 NEDELJA
22 ^^ 24 11 12 o ž	
Gostitelj srečanja je bil polzelski župan Jože Kužnik. Л Ob predsednici so se dogodka udeležili tudi 'IveljeRöSraftica ZDA Jamie Harpootlian, poveljnik ameriških ^ . ' sil v Evropi in general Christopher Cavoli ter načelnik Generalštaba Slovenske vojske Robert Glavaš.
V Andražu nad Polzelo obeležili dan slovensko-ameriškega prijateljstva in zavezništva
Kot vsi so sanjali o srečni prihodnosti
V petek so bile po letu dni vse oči v državi ponovno uprte v Andraž nad Polzelo. Občina Polzela je na parkirišču pred pokopališčem že tradicionalno pripravila spominsko slovesnost ob dnevu slovensko--ameriškega prijateljstva in zavezništva. Prvič je bila na njej osrednja govornica predsednica dr. Nataša Pirc Musar, ki je izpostavila, da dogodek pomaga prepoznati pomen Slovenije v mednarodnih odnosih.
spela ozir
Vsakoletna slovesnost je namenjena predvsem spominu na posadko desetih pilotov ameriškega bombnika B-17, ki je 19. marca 1944 strmoglavil ob vznožju Gore Oljke. Američani so imeli takrat namen bombardirati tovarno Steyr v Avstriji, ki je proizvajala strelivo in drugo vojno opremo za Tretji rajh. Od desetih članov posadke jih je osem umrlo, dva sta se rešila s padali, zajeli so ju Nemci in sta konec vojne dočakala v ujetniških taboriščih. Imena vseh umrlih članov posadke so vklesana na spominski plošči.
Bili so mladi, a
izkušeni
»Petnajsta zračna sila, ki ji je pripadala tudi posadka, ki se ji ob dnevu slovensko-ameriške-ga prijateljstva in zavezništva
Zupan Jože Kužnik med nagovorom
poklanjamo, je bila mlada. Fantje so bili stari komaj od 21 do 25 let. Samo eden je bil že poročen. Vseeno je bila to izkušena posadka, ki je imela za seboj že več kot 20 bojnih poletov. Fantje so prihajali iz vseh delov ZDA, od Georgie, Virginie do Minessote in Ohia. Kot vsi mladi fantje so sanjali o srečni prihodnosti. Verjeli so v lepši jutri, v spominih pa so se vračali k svojim najdražjim v domovino. Z njimi so jih povezovala nešteta pisma in misli, ki so pregnale še tako
težke trenutke vojne vihre. Žal je prišel nesrečni 19. marec 1944,« je v uvodu izpostavil polzelski župan Jože Kužnik. Občani Polzele so se poleg državnega vrha prvič zbrali ob spominski plošči leta 2014, ob 70. obletnici strmoglavljenja, ko so domačini na tem mestu odkrili spominsko obeležje. »Takrat nismo vedeli, da bo to obeležje postalo simbol prijateljstva med dvema državama, preprosto smo čutili dolžnost, da se pogumnim letalcem tako poklonimo. Od takrat se z visokimi predstavniki slovenske in ameriške države z istim namenom srečujemo vsako leto,« je še dodal župan.
Zavezniki v veliko
podporo
»Dan slovensko-ameriškega prijateljstva je dan spomina na obdobje, ko smo bili na strani boja proti fašizmu in
Predsednica Nataša Pirc Musar: »Dan slovensko-ameriškega prijateljstva in zavezništva je dan spomina na obdobje, ko smo bili na strani boja proti fašizmu in nacizmu. Na strani boja proti razkosanju naše države.«
nacizmu. Na strani boja proti razkosanju naše države. Na strani varovanja slovenskega jezika in kulture. In tudi na strani boja za demokracijo,« je izpostavila predsednica države Nataša Pirc Musar in dodala, da je bila med drugo svetovno vojno na slovenskih tleh zavezniška pomoč v veliko podporo. Ob tem je dodala, da je prijateljstvo med Slovenijo in ZDA trdno, saj imata državi vzpostavljene razvejane oblike sodelovanja na vseh področjih, od gospodarstva, znanosti, izobraževanja in obrambe. Omenila je tudi skupna prizadevanja za stabilnost na Zahodnem Balkanu in tvorno sodelovanje Slovenske vojske s poveljstvom ameriških sil v Evropi.
»Kot vsi mladi fantje so sanjali o srečni prihodnosti. Verjeli so v lepši jutri, v spominih pa so se vračali k svojim najdražjim v domovino,« je izpostavil Kužnik.
Dogodka so se udeležili tudi veleposlanica ZDA v Republiki Sloveniji Jamie Harpootlian, poveljnik ameriških sil v Evropi in general Christopher Cavoli, ki je bil letošnji posebni gost, in načelnik Generalštaba Slovenske vojske Robert Glavaš.
Foto: SHERPA
Predsednica dr. Nataša Pirc Musar pred spominsko ploščo, na kateri so navedena imena umrlih mladih Američanov.
AKTUALNO
3
Deroča voda pokazala svoj zlovešč obraz
V nekaj minutah ostala brez vsega

UL I j
K
»V desetih minutah je bilo v hiši 1,5 metra vode. Oče je odšel skozi okno, da bi karkoli rešil zunaj, saj skozi vrata ni mogel, mamo je z okna rešil sosed, ki je slišal klice na pomoč, in jo na ramenih odnesel na varno,« pravi Manja Holobar, hči 73-letne Štefke in 76-letnega Jožeta Herodeža, ki sta v teh minutah ostala brez vse opreme v hiši, saj je uničeno vse. Zaradi sosedske pomoči in pomoči gasilcev ter civilne zaščite bosta do obnove hiše živela v mobilni hiški, ki jo je priskrbela civilna zaščita. Te dni tudi krajani Sv. Lovrenca pri Preboldu in okoliških krajev zbirajo sredstva, ki bodo namenjena obnovi prostorov in nakupu novega pohištva.
simona solinic
Vzrok za skorajšnjo tragedijo je bila deroča voda v potoku Reka, ki je s seboj nosila vse naplavine do jeza pri bližnjem mostu. Naplavine so pretok zaprle, voda je ubrala svojo pot. Povsem je uničila stanovanjske prostore Herodeževe hiše in zalila še več drugih okoliških hiš ter gospodarskih poslopij. Škode je ogromno. Požrtvovalni gasilci gasilskih društev Sv. Lovrenc, Prebold, Matke, Še-šče, Kaplja vas in Šempeter so opravili izjemno delo že takoj po prvem klicu o tem, kaj se v Sv. Lovrencu dogaja.
Odneslo kokoši,
krave v vodi do
vratu
Dogodek se je zgodil v soboto pred 14 dnevi med 21. uro in 21.30. »Deroča voda je starša presenetila, medtem ko sta na kavču gledala televizijo. Oče, ki je odšel skozi okno, je poskušal rešiti vsaj nekaj stvari, a mu ni uspelo. Da se je rešil pred deročo vodo, je sedel na traktor in zapeljal po dvorišču naprej, sosed Bojan pa je pritekel in začel reševati mamo. Številko 112 je poklicala soseda Anita, ki je staršema pomagala, da sta se preoblekla, saj sta bila čisto premočena zaradi vode,« razlaga Manja. Na kraj so začeli prihajati gasilci in drugi sosedje, tudi Manjin sin, ki je hitel iz hiše reševati, kar je lahko, in sestra z družino. Na kraju je bila tudi druga Herodeževa hči Simona z možem Alešem. Voda je odnesla 15 kokoši. Na hlevu je voda predrla zid, krave, ki
so bile do vratu v vodi, k sreči niso bile poškodovane, voda je poškodovala tudi svinjak.
Manja in njena starša so iz srca hvaležni sosedom in vsem, ki so jim priskočili na pomoč. »Starša sta bila psihično strta. Voda je uničila tisto, kar sta vse življenje ustvarjala, nista imela veliko prihodkov, da bi lahko uredila vse naenkrat, ampak počasi. Šele v kasnejših letih sta si ustvarila takšno življenje, da sta lahko vsaj udobno živela. Potem je prišlo sobotno neurje in vzelo vse, kar jima ogromno pomeni. Oče je v
noči, ko je voda vse uničila, spal v svoji delavnici, ni želel k meni ali sestri, tako zelo je navezan na svojo domačijo. Potem veste, koliko starejšim ljudem pomeni dom, ki so ga ustvarjali vse življenje. Nato ga je v nekaj minutah uničila voda,« dodaja Manja.
»Hvala vsem«
Dodaja, da starša drži pokonci predvsem vsa srčnost sosedov in ljudi, ki so priskočili na pomoč, tudi pomoč gasilcev in civilne zaščite. »Predvsem pa njuni vnuki,« še dodaja hči.
»Odziv vseh ljudi je neverjeten. Ni besed, ki bi lahko izrazile, kako smo vsem hvaležni. Ne gre le za pomoč pri reševanju ali za finančno pomoč, veliko pomeni tudi moralna podpora v teh časih. In to, da je nekdo prinesel skodelico čaja ali kave vsem, ki so pre-mraženi in mokri več ur čistili domačijo po neurju,« dodaja Manja.
Foto: osebni arhiv, Civilna zaščita občine Prebold
M Штк? ^
ШИШ '
■ •:"

To sicer ni bilo prvo močno deževje, ki je na območju Sv. Lovrenca povzročalo nevšečnosti. »Ves čas moramo biti pozorni, ko dežuje. Ampak tako hudo, kot je bilo zdaj, še ni bilo,« pravi Manja Holobar.

Ж
3
4
GOSPODARSTVO
Gospodarstvo celjske regije v letu 2022
Podjetja ustvarila več kot pol milijarde dobička
Gospodarstvo na Celjskem je lani spet poslovalo zelo dobro. Po podatkih, ki jih je na osnovi oddanih in še nerevidiranih letnih poročil družb pripravila celjska izpostava Ajpesa, je ustvarilo več prihodkov od prodaje kot leta 2021, imelo je več dobička, a tudi več izgube. Vrednost izvoza je bila višja, višje je bilo tudi število zaposlenih. Tolikšnega neto čistega dobička kot lani regija še ni imela. Znašal je 459 milijonov evrov. Neto dodana vrednost na zaposlenega se je zvišala, poslabšali sta se plačilna disciplina in likvidnost. Čeprav je bila povprečna bruto plača nekoliko višja od predlanske, še vedno zaostaja za povprečno republiško plačo. Preseglo jo je le gospodarstvo v občini Štore.
Čisti dobiček družb po posameznih občinah:
Ostale občine
24,3 %
Celje 42,0 %
janja intihar
V 21 občinah celjske regije je lani poslovalo 44 velikih, 112 srednjih, 887 majhnih in 4.931 mikro družb. Ustvarile so 9,475 milijarde evrov prihodkov, kar je realno za desetino več kot v letu 2021. Na domačem trgu so prodajo okrepile za približno milijardo evrov ali za 22 odstotkov. Znašala je 5,9 milijarde evrov. Na tujih trgih je delovalo 2.223 družb ali 37 odstotkov vseh. Z izvozom so ustvarile 3,458 milijarde evrov čistih prihodkov od prodaje. Največ, 1,6 milijarde evrov izvoza je imelo 31 velikih družb. Prodaja v državah Evropske unije se je zvišala za petino, na 2,8 milijarde evrov. Njen delež je v primerjavi s predlani nekoliko upadel in je znašal malo manj kot 29 odstotkov.
Najboljši izvozniki kovinskih izdelkov
Največ prihodkov, izvoza, čistega dobička in tudi izgube so ustvarile velike družbe, a so najmanjše, ki jih je v regiji največ in v povprečju zaposlujejo manj kot deset ljudi, skupaj zabeležile več kot 37-odstotno rast prihodkov in izvoz povečale za približno tretjino.
Po obsegu prihodkov, ustvarjenih z izvozom, so še vedno na prvem mestu družbe, ki izdelujejo kovinske izdelke. Sledijo proizvajalci strojev in naprav, kemikalij in kemičnih izdelkov ter kovin. Na tujih trgih je bilo najmočnejše gospodarstvo celjske občine, ki je ustvarilo 32 odstotkov celotnega izvoza regije. Na drugem mestu so bile žalske družbe s 14-od-stotnim deležem in na tretjem družbe iz občine Zreče, ki so k skupnemu izvozu prispevale 10-odstotni delež.
Najmočnejša predelovalna dejavnost
Pregled po dejavnostih razkriva, da je motor rasti regijskega gospodarstva še vedno predelovalna industrija, ki je lani ustvarila 3,6 milijarde evrov ali 38 odstotkov vseh čistih prihodkov od prodaje. Družbe v tej dejavnosti so izrazito izvozno usmerjene, saj so ustvarile dve tretjini vsega izvoza. Zaposlovale so 19.300 ljudi ali dve petini vseh delavcev v regiji in ustvarile 47 odstotkov čistega dobička. Poslovno leto so zaključile z 218 milijoni evrov neto čistega dobička, kar je petina več kot predlani. Na drugem mestu
Povprečne bruto plače v občinah:
0 200 400 600
ŠTORE
800 1.000 1.200
Rogaška Slatina 5,9 %
Slovenske Konjice 6,0 %
Šentjur 8,3 %
Žalec 13,5 %
po gospodarski moči ostaja trgovina. Trgovska podjetja so lani prihodke, ki so znašali 3 milijarde evrov, povečala za tretjino, čisti dobiček, ki je znašal 106 milijonov evrov, pa za petino.
Lani se je v regiji zelo okrepilo tudi gradbeništvo. Ustvarilo je 807 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 8 odstotkov prihodkov vsega regijskega gospodarstva. Imelo je 33 milijonov evrov ali 26 odstotkov več čistega dobička kot predlani.
Rast dobička skromnejša kot predlani
S čistim dobičkom, ki je znašal 538 milijonov evrov in je bil od predlanske-
v evrih
1.400 1.600 1.800 2.000 2.200
SLOVENIJA ZREČE
ŠMARJE PRI JELŠAH VITANJE ŽALEC BRASLOVČE DOBRNA POLZELA SLOVENSKE KONJICE DOBJE CELJE CELJSKA REGIJA VRANSKO ROGAŠKA SLATINA PREBOLD PODČETRTEK LAŠKO
ŠENTJUR PRI CELJU VOJNIK TABOR ROGATEC Vir: Ajpes KOZJE
2.117
2.034
1.889
1.882
1.879
1.877 1.870
1.862
1.848
1.838
1.827
1.818
1.805
1.783
1.729
1.724
1.683
I 1.659
1.657
1.631
1.529
1.495
Vir: Ajpes
1.354
ga višji za 11 odstotkov, je poslovalo 4.933 družb. Štirideset odstotkov čistega dobička ali 215 milijonov evrov je ustvarilo 37 velikih družb, ki so v primerjavi s predlani svoj poslovni izid povečale za 13 odstotkov. Marsikatero podjetje, med njimi sta tudi Cinkarna Celje in Cetis, je lani zabeležilo rekordni obseg dobička. Samo cinkarna in Cetis sta sama ustvarila malo več kot 11 odstotkov vsega dobička v regiji. Najvišjo rast, bila je 42-odstotna, so zabeležile srednje velike družbe, ki so skupaj ustvarile 117 milijonov evrov čistega dobička.
Malo manj kot tretjino regijskega izvoza, ki je znašal 3,548 milijarde evrov, so ustvarile celjske družbe. Na drugem mestu je bilo gospodarstvo žalske občine s 13,7-odsto-tnim deležem, sledita občini Zreče z 10-odstotnim deležem in Prebold z 9,4-odstotnim deležem.
Dve petini čistega dobička je ustvarilo celjsko gospodarstvo. Sledita mu občini Žalec in Šentjur. Najvišjo rast čistega dobička so lani zabeležile družbe v občini Prebold.
Občina Vitanje tudi lani rdeča
Bolj kot čisti dobiček je lani celjsko gospodarstvo povečalo čisto izgubo. Znašala je 79 milijonov evrov, kar je 142 odstotkov ali 40 milijonov evrov več kot leta 2021 in zelo blizu izgubi, ki so jo podjetja imela leta 2020. Malo manj kot 29 milijonov evrov izgube je imelo 7 velikih družb, ki so v primerjavi s predlani rdeče številke povečale za sedemkrat. Tako kot pri dobičku je tudi po obsegu čiste izgube na prvem mestu predelovalna dejavnost. Podjetja v tej dejavnosti so imela 33 milijonov evrov izgube, kar je 211 odstotkov več kot leta 2021 in 41 odstotkov izgube celotnega regijskega gospodarstva. Po višini izgube sledita trgovina z 11 milijoni evrov in oskrba z električno energijo, ki je imela 9 milijonov evrov izgube.
Tako kot pri dobičku je tudi pri izgubi na prvem mestu celjska občina. Družbe v njej so pridelale približno dve petini regijske izgube. Petnajst odstotkov izgube so ustvarila žalska podjetja. Najvišjo rast čiste izgube je
lani zabeležilo gospodarstvo občine Zreče. Edino gospodarstvo, ki je leto 2022 končalo v rdečih številkah, je bilo v občini Vitanje. Znesek sicer ni bil visok, a je bil višji od ustvarjenega čistega dobička.
Največ čistega dobička, znašal je malo več kot 226 milijonov evrov, so lani ustvarila podjetja iz Mestne občine Celje. Najvišjo, kar 121-od-stotno rast čistega dobička je zabeležilo gospodarstvo občine Prebold.
Kljub višji izgubi je bil lani regijski neto čisti dobiček, to je razlika med čistim dobičkom in čisto izgubo, spet visok. Znašal je 459 milijonov evrov, kar je sicer le 4 milijone evrov več kot leta 2021, a najvišji doslej. Z izjemo družb s področja kmetijstva in lova, ki so lani skupaj ustvarile več izgube kot dobička, so vse dejavnosti poslovale z neto čistim dobičkom. Najvišji je bil v predelovalnih dejavnostih, najvišje rasti v primerjavi s predlani pa so zabeležili v finančnih in zavarovalniški dejavnostih, v prometu in skladiščenju ter rudarstvu.
Z vrha na sredino plačne lestvice
V zadnjih petih letih, od leta 2018 do 2022, so družbe na Celjskem povečale prihodke za tri milijarde evrov, neto dodano vrednost za 637 milijonov evrov, čisti dobiček za 300 milijonov evrov, za približno toliko se je zvišal tudi EBITDA, čista izguba je bila lani 30 milijonov evrov višja kot leta 2018. Povprečna bruto plača se je v tem času povišala za 331 evrov, s 1.474 na 1.805 evrov.
Lani se je povprečna bruto plača v regiji zvišala za 130 evrov. Znašala je 1.805 evrov, kar je 7,5 odstotka več kot v letu 2021. Realno je bila zaradi inflacije nižja za 1,2 odstotka. Povprečna bruto plača vseh družb v državi je znašala 2.034 evrov. Na Celjskem so jo presegli le v štirih dejavnostih. Na prvem mestu, kjer sta bila predlani zdravstvo in socialno varstvo, je spet oskrba z električno energijo, s plinom in paro z 2.459 evri povprečne plače. V podjetjih z informacijsko in s komunikacijsko dejavnostjo je povprečna mesečna bruto plača znašala 2.402 evra, v zdravstvu in socialnem varstvu 2.297 evrov, v rudarstvu 1.923 evrov.
Lani so v regiji republiško povprečje presegle samo družbe v Štorah, kjer je povprečna bruto plača znašala 2.117 evrov. Štoram je zadnja leta družbo delala občina Dobje, ki je lani padla na sredino lestvice. V Ajpesu opozarjajo, da lahko v občinah, kjer deluje malo družb, na povprečje znatno vpliva višina plače ene same družbe. V občini Dobje so samo štiri podjetja in očitno so v enem od njih lani znižali plače.
Nad regijskim povprečjem so bile lani plače v desetih občinah, ki pa niso dosegle niti 90 odstotkov republiškega povprečja. Zadnja med njimi je celjska občina, kjer je bila povprečna bruto plača le 13 evrov nad regijskim povprečjem. Najnižje plače so bile spet v občinah Vojnik, Tabor, Rogatec in Kozje. Razlika med najvišjim zneskom v Štorah in najnižjim v Kozjem je bila 763 evrov.
Braslovče še vedno prve
Rast plač v celjski regiji je bila lani višja od rasti produktivnosti. Ta je bila kljub zvišanju za četrtino nižja od slovenskega povprečja. Vsak zaposleni je v povprečju ustvaril 49.423 evrov neto dodane vrednosti, kar je realno nekoliko manj kot leta 2021. Po višini neto dodane vrednosti na zaposlenega, ki je znašala 70.525 evrov, so tudi lani izstopala podjetja iz občine Braslov-če. V občinah Polzela, Prebold, Štore, Podčetrtek, Vransko, Celje, Šentjur in Šmarje pri Jelšah so presegli regijsko povprečje, druge občine so bile pod njim.
GOSPODARSTVO
5
Skupna nagrada celjske in mariborske gospodarske zbornice
Štajerci bodo imeli svojega oskarja
Izidor Krivec: »V Regionalni gospodarski zbornici Celje smo povabilo štajerske zbornice sprejeli z velikim odobravanjem.« (Foto: Andraž Purg)
Oktobra bodo v Mariboru prvič podelili nagrade štajerski gospodarski oskar. Gre za skupen projekt štajerske in celjske gospodarske zbornice ter Inštituta za medijske komunikacije pri mariborski fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko.
janja intihar
Pobudnica novega priznanja je Štajerska gospodarska zbornica. Kot je dejal njen predsednik Roman Glaser, bodo z njim nagrajevali uspešna podjetja iz celotne Štajerske. Gospodarskega oskarja že več desetletij podeljuje tudi Gospodarska zbornica Slovenije. Za to najprestižnej-šo nagrado izbira gospodarstvenike iz vse Slovenije.
Pritegnili tudi
mlade
Štajerska in celjska gospo-darskazbornicaimataskupaj več kot tisoč članov, od malih in srednjih podjetij do velikih poslovnih sistemov. »Še posebej smo veseli, da smo uspeli pritegniti tudi mlade. Povezali smo gospodarstvo in študente mariborske univerze, kar lahko podjetjem
pomaga pridobiti nove kadre, mladim pa dobre zaposlitve,« je poudaril Glaser. Z natečajem za najboljše videofilme na temo Mladi in gospodarstvo bosta namreč zbornici spodbujali mlade, naj razmišljajo o gospodarstvu, podjetjem pa omogočili, da pridobijo dragocene informacije o tem, kako mladi vidijo gospodarstvo in kaj od njega pričakujejo.
V Regionalni gospodarski zbornici Celje so povabilo štajerske zbornice sprejeli z velikim odobravanjem, je povedal predsednik celjske zbornice Izidor Krivec. Prepričan je, da bo skupna nagrada štajerski gospodarski oskar prispevala še k večjemu povezovanju in sodelovanju obeh zbornic, podjetja pa nagrajevala za njihove posebne dosežke.
V Celju trije majski sejmi
Od včeraj je na celjskem sejmišču spet živahno. Začel se je sejem Komot, ki se mu bosta danes pridružila še sejma Avto in vzdrževanje ter Gospodarska vozila in logistika.
Sejem Komot, ki ga je družba Celjski sejem pripravila z Zbornico komunalnega gospodarstva in bo trajal do 19. maja, je nov sejem. Na njem podjetja predstavljajo industrijske rešitve in inovacije na področju komunale, oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja odpadnih vod in ravnanja z odpadki. Sejma Avto in vzdrževanje ter Gospodarska vozila in logistika nista novinca, so ju pa v Celju nazadnje pripravili pred štirimi leti. Sejma bosta na ogled do 21. maja.
Majski sejmi so namenjenih predvsem strokovni javnosti. Na vseh treh se bo predstavilo 105 razstavljavcev iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Italije, Nemčije in Poljske, zastopanih bo 300 blagovnih znamk. V družbi Celjski sejem pričakujejo, da si bo sejme ogledalo od 15 tisoč do 20 tisoč obiskovalcev. JI
Število brezposelnih še naprej upada
Konec aprila je bilo v državi registriranih 48.598 brezposelnih oseb, kar je 3,4 odstotka manj kot marca in 16,3 odstotka manj kot v enakem času lani, so sporočili z republiškega zavoda za zaposlovanje. Število brezposelnih je najnižje po letu 1990. V aprilu so manj brezposelnih zabeležili tudi v celjski in velenjski območni službi zavoda.
Po podatkih republiškega zavoda za zaposlovanje je bilo konec aprila v celjski območni službi registriranih 5.613 brezposelnih oseb, kar je 2,5 odstotka manj kot marca in 12,2 odstotka manj kot aprila 2022. Približno toliko kot v celjski se jeaprilaznižalabrezposelnost tudi na območjusavinjskoša-leške in koroške regije. V velenjski območni službi so konec aprila v svojih evidencah imeli 3.187 oseb, kar je 9,7 odstotka manj kot aprila lani.
Delodajalci v vsej državi so aprila zavodu sporočili malo več kot 12 tisoč prostih delovnih mest. Še vedno najbolj povprašujejo po delavcih za preprosta dela v gradbeništvu in predelovalnih dejavnostih, iščejo tudi voznike vlačilcev in težkih tovornjakov ter natakarje, kuharje in kuhinjske pomočnike.	JI
novi tedniki radio celie
NT&RC, d. o. o., Prešernova ulica 19, 3000 Celje, podjetje za časopisno in radijsko dejavnost,
razpisuje delovno mesto:
TRZNIK (m/ž)
Si kreativen/-na, vztrajen/-na in iznajdljiv/-a? Verjameš vase in v svoje sposobnosti trženja? Imaš izkušnje na področju trženja medijev, 6. stopnjo izobrazbe, najmanj 3 leta delovnih izkušenj in izpit B-kategorije? Potem iščemo prav tebe.
Glavna dela in naloge: _
-	prodaja storitve oglaševanja v časopisu, na radiu in spletu,
-	pridobivanje novih oglaševalcev in skrb za obstoječe,
-	druga dela na področju trženja in v marketingu.
Nudimo:_
-	zaposlitev za nedoločen čas s 6-mesečnim poskusnim delom,
-	enoizmensko delo,
-	stimulativno plačilo,
-	možnost rekreativno-športnega udejstvovanja.
Več na: www.novitednik.si in www.radiocelje.si
Pisne prijave s kratkim življenjepisom in referencami dosedanjega dela sprejemamo do 25. maja 2023 na naslovu: razpis@nt-rc.si ali na
NT&RC, d. o. o., Prešernova ulica 19, 3000 Celje, s pripisom »za razpis«.
6
IZ NAŠIH KRAJEV
CELJE - V KS Medlog jih skrbi večje število lisic
Ko pride zvitorepka na večerjo
V krajevni skupnosti Medlog so krajani že lani opozarjali, da jim lisice ponoči odnašajo perjad in da te živali občasno videvajo tudi podnevi. Letos naj bi bilo spet veliko lisic in nekateri so prestrašeni, saj se bojijo tudi za varnost svojih hišnih ljubljencev in otrok. Vodstvo krajevne skupnosti je zadevo prijavilo celjski enoti Zavoda za gozdove Slovenije, ki ocenjuje škodo divjadi na nelovnih površinah. A ljudi ne skrbi le škoda zaradi izgubljenih kokoši, ampak se bojijo tudi za svoje ljubljenčke in otroke.
tatjana cvirn
in
Znano je, da so lisice druga divjad vedno pogostejši obiskovalci urbanih okolij. Ko smo pred časom pisali o
Peter Terglav: »Nevarnosti za prenos stekline z lisic ni, saj država izvaja redna cepljenja, na domače živali lahko prenašajo le garjavost.« (Foto: osebni arhiv)
problematiki povožene divjadi v mestih, je strokovni tajnik Savinjsko-kozjanske zveze lovskih družin Celje Zdravko Mastnak med drugim dejal: »Ljudje vedno bolj posegamo v življenjski prostor divjih živali. Te se na spremembe prilagajajo tako, da se naseljujejo tudi v mestih, kjer je na voljo dovolj hrane.«
Lačne lisice z
mladiči
Peter Terglav iz celjske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije dobro pozna problematiko že iz prejšnjih let in pravi, da so lisice in druge divje živali prisotne marsikje v urbanem okolju, ne le v Medlogu. Pogosto gre za posledice človekovega ravnanja. Marsikje je lisicam
hrana, ki je sicer namenjena domačim živalim, lahko dostopna ali pa si lahko postrežejo z biološkimi odpadki. Seveda jih posebej privablja perjad, če ta ponoči ni ustrezno zavarovana v zaprtih prostorih. »V 90 odstotkih primerov lisica lovi ponoči, ko so kokoši v zaprtih prostorih, kar pomeni, da jih je sorazmerno lahko zavarovati pred plenilci. Pri tem mora vsak lastnik sam poskrbeti za njihovo varnost.«
Lisico ljudje občasno opazijo tudi podnevi, zlasti v deževnem vremenu, kakršno je bilo minule dni, ko je na prostem manj ljudi in se ne boji priti bližje hiš. »V tem času so obiski teh živali še pogostejši, saj imajo mladiče in potrebujejo več hrane.«
Odstrel ni dovoljen
Kot je Terglav opozoril tudi v odgovoru na prijavo iz KS Medlog, odstrel lisic od 16. marca do 1. julija ni dovo-
V tem času imajo lisice mladiče in zato še pogosteje pridejo na gostijo v primestna naselja. (Foto: Pixabay)
ljen, razen v primeru, ko je treba preprečiti resno škodo na posevkih, v gozdovih in pri drugem premoženju ali če gre za zdravje ljudi ali
javno varnost. »Prisotnost prostoživečih živali še ne pomeni ogrožanja javne varnosti ali varnosti ljudi,« opozarja sogovornik in dodaja,
da se bo v naslednjih dneh v kraju pogovoril s tistimi, ki jih skrbi prisotnost živali, in z lovci preveril, ali se lisice niso morda naselile v eni od zapuščenih stavb v kraju in jih zato ljudje pogosteje videvajo. »Podoben primer smo imeli pred časom na Hudinji, kjer so se naselile v zapuščenem gospodarskem poslopju in se sprehajale po kraju.«
Po 1. juliju je lisice sicer dovoljeno loviti, a ne na ne-lovnih površinah, kakršna so primestna naselja. Zavod je o tem obvestil pristojno Lovsko družino Hum, ki je na območju Medloga že lani nastavila pasti, da bi kakšno lisico ulovila živo.
A kot poudarja Peter Ter-glav, je zlasti pomembno, da ljudje poskrbijo, da divjih živali s svojim ravnanjem ne bodo privabljali. Ne gre namreč samo za lisice, ampak tudi za podlasice, dihurje, šakale ..., ki postajajo naši sostanovalci.
Po zakonu je za škodo divjadi na nelovnih površinah odgovorna država, škodo na terenu pa ocenjuje Zavod za gozdove Slovenije. V primeru kokoši, ki jih odnese lisica, nastane težava, saj pri teh in drugem premičnem premoženju ne gre za nelovno površino. Kot pravi Peter Terglav, je to nelogičnost v zakonu, za katero je zavod že predlagal, da bi se spremenila. A za zdaj je tako, da morajo za varnost svojih živali poskrbeti ljudje sami, kar je v primeru kokoši še precej preprosto rešljiv problem.
Povezovanje celjskih dijakov
CELJE - »V mestu deluje enajst srednjih šol, kar pomeni veliko dijakov, ki doslej niso imeli organizacije, ki bi jih povezovala,« pravi Nik Slemenšek, predsednik novoustanovljene Dijaške skupnosti Celje (DSC). »S skupnimi projekti in dogodki bomo združevali zmogljivosti celjskih dijakov in jih zastopali na vsakem koraku,« pravi zagnan dijak ekonomske gimnazije Ekonomske šole Celje.
Zanimivo, da ga je pri ustanovitvi širše dijaške skupnosti po zgledu Ljubljane, Maribora in Kopra vodil dogodek v začetek minulega leta, ko je dijak v eni od celjskih srednjih šol s škarjami napadel profesorja. »Kdo je o tem dogodku dal glas dijakom?« se je vprašal in ugotovil, da bi potrebovali skupnost, ki bi mladim omogočila sodelovanje na vseh področjih in bi se odzivala tudi na neprijetne dogodke, kot je bil omenjeni. Povezal se je s predsedniki desetih dijaških organizacij v srednjih šolah v Celju in skupaj so zastavili okvire nove dijaške skupnosti.
Pozitivni in tudi
negativni pojavi
DSC deluje v okviru Kluba študentov občine Celje in iz
Predsednik Dijaške skupnosti Celje je Nik Slemenšek, ki je bil zelo dejaven že kot učenec OŠ Lava. (Foto: arhiv DSC)
tega naslova bo prejemala tudi nekaj denarja, pri večjih projektih pa se bo potegovala za sredstva, ki so za mlade na voljo v okviru MOC.
Petčlanski odbor sestavljajo dijaki iz posameznih srednjih šol v Celju. Parlament DSC sestavljajo predsedniki vseh enajstih šolskih dijaških skupnosti. Sestajal se bo vsake tri mesece. »Vesel sem, da so se šole odločile za sodelovanje in da se bomo trudili skupaj delovati v korist dijakov,« pravi predsednik, ki je v izvedbo projekta vložil veliko časa in energije. Meni, da je med dijaki ogromno nadarjenih na različnih področjih,
od športa do kulture, in da si zaslužijo podporo skupnosti pri svojem razvoju. Dijakom bo DSC nudila tudi ugodnosti pri prevozih, obiskih kina, gledališča ...
Ob tem se sogovornik strinja, da je veliko tudi manj prijetnih zadev, s katerimi se bo DSC morala soočati. »Naše vodilo je povezovanje, a žal je več negativnih kot pozitivnih dogodkov, na katere se bomo morali odzivati. Ze dan po ustanovitvi smo slišali o med-vrstniškem nasilju na strehi enega od nakupovalnih središč.« Slemenšek meni, da bo DSC lahko prispevala k preprečevanju tovrstnih pojavov, in sicer tako z vključevanjem mladih v razne dejavnosti kot z osveščanjem v okviru okroglih miz.
Ena od težav v Celju je tudi, da mladi nimajo primernega prostora, kjer bi se lahko družili, zato bodo opozarjali tudi na to. Po njegovem MCC mladim že zdaj nudi veliko možnosti aktivnega preživljanja prostega časa.
Slemenšek poudarja, da bo lahko vsak celjski dijak prispeval k delovanju skupnosti in da bo ta sodelovala v projektih sorodnih organizacij ter se lotevala tudi dobrodelnih akcij.
TC
Na slovesnosti ob ustanovitvi Dijaške skupnosti Celje so bili tudi predsednik Dijaške organizacije Slovenije Simon Trussevich, župan Mestne občine Celje Matija Kovač, v. d. direktorja občinske uprave Gregor Deleja, predsedniki sosednjih regijskih skupnosti po Sloveniji, ravnatelji celjskih srednjih šol in predstavniki slovenskih mladinskih organizacij.
V vrsti za šparglje
CELJE - Dan špargljev je tradicionalna prireditev Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje. Letos je bila že triindvajseta. Udeleženci so lahko prisluhnili zanimivim predavanjem, si ogledali nov šolski nasad špargljev in poskusili jedi iz te vedno bolj priljubljene zelenjave.
Prvi nasad je šola uredila že leta 1997 in na njem so se dijaki učili pridelave špargljev, pridelek pa so z
veseljem vsako leto odkupili ljubitelji te zdrave pomladne zelenjave. Ker se je življenjska doba nasada iztekla, je šola v času epidemije uredila novega, še večjega, in na njem posadila nove sorte. Na 15 arih površine namesto na prejšnjih osmih šparglji že rodijo, a ker je povpraševanje po njih veliko, je treba na svoj šopek čakati kar nekaj dni. A se splača, saj se njegova kakovost ne more primerjati s trgovinsko.
Šola je tudi prenovila blagovno znamko šolskega šparglja, pridelanega v Savinjski dolini, dijaki pa se ob nasadu ne učijo le pridelave, ampak tudi trženja in prodaje pridelka.
Na predavanjih na Dnevu špargljev so udeleženci izvedeli več o ekonomskem vidiku gojenja te zelenjave, o pomenu zbiranja deževnice z vidika podnebnih sprememb in o pelargonijah, rastlinah naših babic.	TC
Šparglje je bilo mogoče kupiti na tržnici pred šolo, kjer je bil na voljo tudi priročnik Špargelj na domačem vrtu, njivi in v kuhinji, ki ga je pred leti napisala direktorica in ravnateljica šole Štefanija Kos Zidar. (Foto: Andraž Purg)
IZ NAŠIH KRAJEV
7
FRANKOLOVO - Krajevna skupnost po več mesecih le dobila vodstvo s polnimi pooblastili
Krajevno skupnost Frankolovo v tem mandatu čaka kar nekaj pomembnih projektov. Največja med njimi sta gradnja vodovoda Lindek in gradnja igrišča pri frankolovski osnovni šoli. (Foto: arhiv NT)
Krajevna skupnost (KS) Frankolovo v občini Vojnik je bila od začetka leta brez predsednika. Ob tem so v kraju že od novembrskih lokalnih volitev tudi priča povolilnemu političnemu obračunavanju. Potem ko je novoimenovani predsednik KS Damjan Muzel januarja letos prevzel vlogo podžupana vojniške občine in je zaradi nezdružljivosti funkcij odstopil z mesta predsednika KS, se je zapletalo z imenovanjem novega predsednika krajevne skupnosti. Konec aprila so v KS naposled le izvolili vodstvo s polnimi pooblastili. Se bodo strasti v lokalni skupnosti zdaj le umirile?
bojana avguštinčič
»V KS Frankolovo smo že od lokalnih volitev novembra 2022 priča povolilnemu obračunavanju med privrženci Gibanja Svoboda in SDS,« v anonimnem pismu navaja skupina krajanov Franko-lovega in dodaja, da je že predvolilno dogajanje obetalo burne politične razprave. Teh v lokalni skupnosti v preteklosti niso bili vajeni. Do »zamer« je očitno prišlo, ko je dolgoletni predsednik KS Frankolovo Dušan Horvat na zadnjih lokalnih volitvah kandidiral v drugi stranki
Okusi Evrope
№
i — ™
\
\
kot na prejšnjih volitvah, in sicer na listi Gibanje Svoboda (pred tem je bil član stranke SMC). In začela so se politična preigravanja.
Preobrati
V sedemčlanski svet KS Frankolovo so bili na novembrskih volitvah izvoljeni štirje kandidati z liste SDS ter po en kandidat z list NSi, Gibanje Svoboda ter kandidat s podporo skupine volivcev. Na ustanovni seji KS je bil med omenjeno sedmerico članov z večino glasov za predse-
dnika KS izvoljen kandidat stranke SDS Damjan Muzel.
Na Frankolovem je završalo: kako je mogoče, da Dušan Horvat, ki je krajevno skupnost vodil od leta 2002, ne bo več predsednik KS?
»Dvajset let sem funkcijo predsednika KS Frankolovo opravljal pošteno, nato so se pojavile neke zamere, ker sem na zadnjih volitvah kandidiral v drugi stranki,« meni Dušan Horvat, ki je bil konec aprila letos ponovno imenovan za predsednika franko-lovske krajevne skupnosti. (Foto: osebni arhiv)
Januarja je sledil preobrat. Župan Občine Vojnik Branko Petre je Damjana Muzla, ki je bil na novembrskih volitvah izvoljen tudi v vojniški občinski svet, imenoval za podžupana. In ker po Zakonu o lokalni samoupravi in Zakonu o integriteti in korupciji funkcije podžupana ter predsednika in svetnika KS niso združljive, je Muzel odstopil z mesta predsednika in svetnika KS. Tako je v svetu krajevne skupnosti ostalo le šest članov (Dušan Horvat, Dani Landekar, Zoran Kova-čević, Branko Podgoršek, Damjan Senegačnik in Marko Kračun).
Imenovati je bilo treba novega predsednika. Na seji sveta KS v začetku februarja je bil za to mesto predlagan Dušan Horvat, ki je prejel tri glasove podpore, kar ni zadostovalo za njegovo izvolitev. Zgodba se je ponovila na naslednji seji v začetku aprila, ko je bilo Horvatovo imenovanje za predsednika KS prav tako neuspešno.
Obiskovalci so spoznavali okuse evropskih držav. Kot je malo v smehu povedala sodelavka za projekte v Celjskem mladinskem centru Samanta Hadžić Žavski, imajo obiskovalci radi dogodke, pri katerih sta vključeni hrana in pijača: »Ugotavljamo, da se vedno bolj osredotočamo tudi na dogodke, povezane s hrano in pijačo. V tem primeru je fino razpravljati o evropskih vprašanjih in zraven nekaj dobrega popiti ter pojesti.« Za spremljevalni program z dobro glasbo je skrbel didžej El Timo, pripravili so tudi kotiček za otroke s poučno delavnico.
ER, foto: SHERPA
V tretje le uspelo
Krajani so postajali vedno bolj nezadovoljni, saj so pričakovali, da bo krajevna skupnost začela čim prej delovati s polnimi pooblastili. Sicer je bil že na decembrski ustanovni seji imenovan podpredsednik krajevne skupnosti (Marko Kračun). »Dejansko bi lahko KS ves mandat delovala le s podpredsednikom, a tako njeno delo ne more biti učinkovito. Nekdo mora prevzeti odgovornost,« je prepričan Dušan Horvat.
25. aprila je nato sledila še ena seja sveta KS. Dušan Horvat je bil tudi tokrat edini kandidat za predsednika in v tretje je vendarle prejel dovolj glasov. »Te vloge nisem prevzel zaradi svojih političnih hotenj, ampak ker mi je mar za kraj in krajevno skupnost. V tako majhnem kraju, kot je Frankolovo, se nima smisla iti politične igre. Člane sveta KS sem prosil za resnost in sodelovanje ter da vsi delamo v dobrobit lokalne skupnosti,« pravi Horvat.
Dela ne bo
zmanjkalo
Krajevno skupnost Franko-lovo v tem mandatu čaka kar nekaj pomembnih projektov. Eden večjih je vodovod Lin-dek. Nanj krajani čakajo že približno 25 let. Gradbeno dovoljenje zanj je že pridobljeno, gradnja približno pol milijona evrov vredne naložbe naj bi se
začela še letos. Na asfaltiranje in obnovo čaka tudi nekaj odsekov cest, prav tako so v načrtu gradnja pločnika od starega vrtca do gasilskega doma, dokončanje del na plazu v Lipi ...
Največji projekt, ki na uresničitev prav tako čaka že več let, je gradnja igrišča pri osnovni šoli. Frankolovska šola nima svojega igrišča že od leta 2005, od širitve šole. Zdaj učenci uporabljajo tistega v graščinskem parku. Novo igrišče bo služilo tako potrebam šole kot vrtca. Kot pravi Dušan Horvat, so projekti pripravljeni, prav tako je za igrišče zagotovljeno zemljišče. Naložba je ocenjena na približno 800 tisoč evrov. Občina Vojnik bo sredstva zanjo poskušala pridobiti tudi na katerem od razpisov. Igrišče bo sodobno z dvema stezama za tek in s površino za skok v daljino.
Dušan Horvat se zaveda, da brez sloge in sodelovanja med KS, krajani in društvi ni rezultatov. Tako skupaj pripravljajo tudi bogat program ob letošnjem krajevnem prazniku z osrednjo slovesnostjo 27. maja in jubilejnim letnim koncertom Moškega pevskega zbora Prosvetnega društva Antona Bezenška Frankolovo ob 50-letnici. 28. maja bo sledil blagoslov padal. Še prej, 21. maja, bodo pripravili spomladanski kramarski sejem ter nogometno tekmo med suhimi in debelimi, v nadaljevanju pa se bo v kraju zvrstilo še več drugih dogodkov.
CELJE - V sklopu Tedna Evrope, ki se je začel z dnevom Evrope 9. maja, so organizatorji v Celjskem mladinskem centru pripravili več dogodkov. Minulo nedeljo je teden aktivnosti Europe Direct Savinjska, ki deluje v sklopu Celjskega mladinskega centra, zaokrožila z dogodkom Okusi Evrope, ki so ga pripravili na Mestni tržnici Celje.
Pestro sobotno dogajanje v centru Celja je tudi na tržnico privabilo številne obiskovalce, ki so z veseljem »okušali Evropo«.
Minister Simon Maljevac in župan Darko Ratajc. (Foto: Občina Slovenske Konjice)
Z ministrom o najemnih stanovanjih
SLOVENSKE KONJICE - Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac obiskuje občine in se seznanja z razmerami na področju stanovanjske politike, ki bodo osnova za pripravo načrta gradnje novih neprofitnih stanovanj. Ustavil se je tudi v Slovenskih Konjicah.
Konjiški župan Darko Ratajc in direktor Stanovanjskega podjetja Konjice Tomaž Rihtaršič sta ministru Simonu Maljevcu povedala, da za lokalno skupnost velik finančni zalogaj predstavlja vzdrževanje starih najemnih stanovanj. »Sicer pa v konjiški občini gradimo tudi nova neprofitna najemna stanovanja. V ta namen imamo pripravljena zemljišča v Ločah in Slovenskih Konjicah. Verjamem, da bomo s pomočjo države lahko v prihodnjih treh oziroma štirih letih zgraditi vsaj 30 do 40 novih neprofitnih stanovanj,« je povedal Ratajc.
Država se je zavezala, da bo za gradnjo najemnih stanovanj, po katerih so po vsej državi velike potrebe, zagotovila namenska sredstva, občine pa morajo pripraviti kakovostne projekte, s katerimi se bodo na razpisih potegovale za sofinanciranje. »Lepo je videti, da je Občina Slovenske Konjice zelo dejavna na področju stanovanjske politike, župan ima jasne načrte, Stanovanjsko podjetje Konjice pa jih uspešno uresničuje,« je ob koncu obiska dejal minister Maljevac.
BF
8
IZ NAŠIH KRAJEV
PREBOLD - Prenova vrtčevske kuhinje, medgeneracijsko dogajanje in še marsikaj drugega
V pričakovanju Pragwaldfesta
V tem spodnjesavinjskem kraju pod Žvajgo je letošnji maj kljub nekoliko bolj muhastemu vremenu še kako živahen. Pred dnevi je občina podpisala pogodbo za obnovo vrtčevske kuhinje. Nov veter v jadra je medgeneracijske-mu centru dala nova vodja. Še malo in tudi v tej občini z nekaj več kot pet tisoč prebivalci bo začel delovati sistem brezplačnih prevozov za starejše Prostofer. Še prej bodo Preboldčani pod streho spravili praznovanje občinskega praznika, za katerega so letos pripravili novost.
spela ozir
Gre za devetdnevni dru-žabno-glasbeni festival Pragwaldfest, s katerim bodo po besedah župana mag. Marka Repnika popestrili praznovanje praznika in obenem sproščeno zakorakali v poletni čas. Devetdnevni sklop prireditev bodo začeli v petek, 16. junija, in končali v nedeljo, 25. junija. Postregel bo s slavnostno sejo s podelitvijo občinskih priznanj, z odprtjem letnega bazena, s klasičnimi in z rokovskimi koncerti, z dnevom gasilca ... Tudi ime ni naključje. Prebold se je namreč nekoč imenoval Pragwald.
»Želimo si, da bi medgeneracijski center deloval tako, kot je pred časom, ko je ponujal veliko vsebin z različnih področij.«
Z novo kuhinjo
Župan je v imenu občine prejšnji teden s predstavniki izvajalcev oziroma dobaviteljev podpisal pogodbe za prenovo kuhinje v Vrtcu Prebold. »Ta je nujno potrebna celovite prenove. Občinski svet se je zato že pred časom odločil, da bomo zgradili novo kuhinjo ali temeljito prenovili. Po tehtnem premisleku smo se odločili za prenovo,« je pojasnil Repnik. Začela se je v teh
dneh in naj bi bila končana konec avgusta. Prenovitvena dela zajemajo celovito prenovo prostorov kuhinje in namestitev nove kuhinjske opreme. Skupna vrednost del in posodobitev znaša 621 tisoč evrov.
Vsak je dobrodošel
Medgeneracijski center je po objavljen razpisu dobil novo vodjo Mirico Reberšek, ki je takoj zavihala rokave in se posvetila novim vsebinam. Prejšnji četrtek je center pripravil dan odprtih vrat. Boris Bizjak je na ogled postavil slike, dogajanje je s svojim obiskom popestrila Ojstriška gospoda, ki je predstavila lokalno srednjeveško zgodovino. Udeleženke kuharske de-
»Občinski svet se je zato že pred časom odločil, da bomo zgradili novo kuhinjo ali jo temeljito prenovili. Po tehtnem premisleku smo se odločili za prenovo.«
lavnice so pripravile listnato testo in dobrote iz njega, s katerimi so se ob koncu obiskovalci posladkali. »Želimo si, da bi medgeneracijski center deloval tako, kot je pred časom, ko je ponujal veliko vsebin z različnih področij. Pod njegovim okriljem so bili kuharski tečaji, seminarji in predavanja ...« je jasen župan.
Na poti do Prostoferja
Da je bil že skrajni čas, da v občini zagotovijo brezplačne prevoze za starejše in invalide, pravi župan o vzpostavitvi projekta Prostofer. »Občina je že začela v sodelovanju z Zavodom Zlata mreža izvajati
Na dnevu odprtih vrat preboldskega medgeneracijskega centra je lokalno srednjeveško zgodovino predstavila Ojstriška gospoda. Na fotografiji v družbi župana.
vse dejavnosti za njegovo uresničitev in obenem povabila vse prostovoljce, ki si želijo pomagati tako. Vse to želimo končati do sredine junija, ko se bo v Preboldu začelo praznovanje občinskega praznika,« je ob koncu še dodal.
Foto: osebni arhiv
Priložnosti za brezplačno učenje
Župan mag. Marko Repnik je podpisal pogodbo za prenovo kuhinje v vrtcu z direktorjem podjetja Stin Juretom Žvikartom, z direktorjem podjetja Kovinastroj servis Erikom Brlanom in direktorico podjetja Navor Natašo Rovan Gračner.
CELJSKO - Med letošnjimi Tedni vseživljenjskega učenja (TVU), ki so se začeli v ponedeljek, bo moči združilo približno dva tisoč prirediteljev dogodkov po vsej Sloveniji. Med njimi so ljudske univerze, šole, vrtci in druge organizacije za izobraževanje, društva in nevladne organizacije. Vsi spodbujajo k učenju ter zagovarjajo pravice in potrebe, da se učimo ves čas. Geslo letošnjih tednov je Slovenija, učeča se dežela.
Lani je bilo državno slavnostno odprtje tednov v Celju, letos v Ajdovščini. Dogodki 28. TVU se bodo vrstili do 18. junija. Na nacionalni ravni jih usklajuje
Andragoški center Slovenije (ACS), ki ima 39 območnih in tematskih partnerjev. V naslednjih dneh bo tako na voljo vrsta brezplačnih izobraževalnih dogodkov, kot so računalniške, glasbene, likovne delavnice, predavanja in razstave, omizja, tekmovanja in izleti, ogledi podjetij, kmetij, družinski pohodi, pokuši-ne, klepeti v tujih jezikih, brezplačna testiranja znanj in drugo.
Najbolj prepoznavne so vsako leto Parade učenja, ki bodo na dvajsetih prizoriščih po Sloveniji izpeljane v sredo, 24. maja (v regiji bodo v Rogaški Slatini, Šmarju in pri Jelšah in Žalcu).	TC
Za fante in dekleta Občina Laško in Zveza Možnar pripravljatain organizirata
»OHCET PO STARI ŠEGI«
v okviru 58. prireditve Festival Pivo in cvetje.
Zn njeno izvedbo iščemo 52.oar, ki se želi poročitipo stari šegi na omenjen! prired itvi, in s icer v soboto, 15. ju lija 2023, ob 1 8. ur i na občins kem dvorišču. Vabimo vas, da se prijavite . Zainteresirani pari nam pišite na naslov ohcetpc@gmail.com. Prijave zbiramo do 25. maja 2323. Izbor para bo opravil Programski svet Jureta Krašovna pri Zvezi Možnar.
Nepremagljivi v prvi pomoči
ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI - Osnovnošolci so potrdili svojo dobro pripravljenost v znanju prve pomoči. Tudi letos so osvojili prvo mesto na preverjanju znanja s tega področja in tako ponovno postali državni prvaki.
Državno preverjanje znanja prve pomoči za osnovne in srednje šole ter visokošolske zavode je bilo konec prejšnjega tedna v Kopru. V velikem osnovnošolskem finalu se je pomerilo štirinajst osnovnih šol. Prvo mesto so pod mentorstvom Božene Svet ubranili učenci iz OŠ Šempeter v Savinjski dolini Brina Pajer, Naja Škrabar, Tina Udrih, Jera Sedminek, Milijan Matic in Brin Kunstelj. »Moramo in želimo vaditi!« so rekli mentorici, ki je bila ponovno pripravljena prostovoljno in s pomočjo predavateljev prve pomoči Roka Repasa, Nataše Krajnc Zakrajšek, Cvetke Grm in Martine Lesjak Povše vaditi z njimi v popoldanskih urah. »Medtem ko nekateri mladi počenjajo neumnosti, naši mladi prostovoljci vso ener-
Prvo mesto so pod mentorstvom Božene Svet ubranili učenci iz OŠ Šempeter v Savinjski dolini Brina Pajer, Naja Škrabar, Tina Udrih, Jera Sedminek, Milijan Matić in Brin Kunstelj. (Foto: osebni arhiv)
gijo usmerjajo v plemenita pomoči. Laična prva pomoč je izpostavil Matjaž Črešnovar, dejanja - laično prvo pomoč najbolj pomembna. V prvih se- sekretar žalskega območnega - ko pomagajo takoj, in sicer kundah lahko rešimo življenje, združenja Rdečega Križa Slo-do prihoda nujne medicinske če takoj začnemo oživljati,« je venije.	ŠO
IZ NAŠIH KRAJEV
9
ROGAŠKA SLATINA - Začenja se mesec športa
Na področju športa žanjejo, kar so sejali
Da športnih dosežkov in ne nazadnje tudi odmev-nejših športnih ali rekreativnih prireditev ne bi bilo, če za to področje ne bi bilo zagotovljenih ustreznih pogojev, ugotavljajo v Občini Rogaška Slatina. Za področje športa vsako leto namenjajo veliko denarja iz občinskega proračuna in drugih virov, zelo pomembna je tudi podpora gospodarstvenikov. Urejena športna infrastruktura ter spodbujanje zdravega načina življenja bosta v ospredju tudi pri štirih večjih dogodkih v maju in juniju - Bobrovem bicikliranju, Afroditinem teku, cilju prve etape 29. dirke Po Sloveniji in Mednarodnem festivalu športnega filma.
tina strmcnik
Občina Rogaška Slatina je v zadnjih desetletjih uresničila vrsto večjih naložb na področju športa, med drugim je zgradila nogometni stadion, Športno dvorano Janina, daljinske kolesarske povezave in uredila športne površine pri osnovnih šolah. Pred leti je zgradila telovadnico pri POŠ Kostrivnica in lani telovadnico pri POŠ Sv. Florijan. »Po kazalnikih, ki jih spremlja pristojno ministrstvo, podružnici ne bi potrebovali tako velikih površin za šport. A tudi v teh
dveh krajevnih skupnostih smo želeli zagotoviti prostore za vadbo otrok iz vrtca in šole ter za rekreacijo krajanov. Za enakomeren razvoj v občini si namreč prizadevamo tudi na področju športa,« pravi župan mag. Branko Kidrič.
Naložb na področju športa še ne bo zmanjkalo. Objavljen je javni razpis za energetsko obnovo Športne dvorane Janina v vrednosti približno pol milijona evrov. Drugi večji projekt je gradnja daljinskih kolesarskih povezav iz Teka-
čevega proti Podplatu, Brezju in Zgornjemu Gabrniku. Z naložbo, vredno štiri milijone evrov, bo zgrajenih pet kilometrov ločeno zgrajenih daljinskih kolesarskih povezav. Kmalu bodo kolesarji lahko pedale poganjali tudi po povezavi skozi Zgornjo Kostrivnico proti Podplatu. Objavljen je še javni razpis za dograditev nogometne infrastrukture v športnem centru. Za omenjene tri projekte bo iz občinskega in državnega proračuna ter iz evropskih sredstev predvidoma zagotovljenih 5,7 milijona evrov.
Dragocena podpora
podjetij
Kidrič je pred 15 leti z vodilnimi podjetniki in predstavniki gospodarskih družb opravil številne pogovore ter jim predstavil, kaj lahko njihova finančna podpora pomeni za delo klubov in društev, za organizacijo prireditev in urejenost športne infrastrukture. »Danes žanjemo rezultate teh prizadevanj. Redko se zgodi, da ima občina s približno 11
tisoč prebivalci takšne športne uspehe,« je dejal.
Omenil je, da je članska ekipa košarkarskega kluba že 12. sezono med prvimi petimi klubi v državi, nogometni klub ima dobre možnosti za uvrstitev v prvo ligo. Izvrstne rezultate dosegajo različne selekcije Košarkaškega društva Janina, selekcija U15 je bila lani državni prvak. Ker
Česa se lahko udeležite?
Ljubitelji športa se lahko to soboto, 20. maja, udeležijo 2. Bobrovega bicikliranja, dogodek bo letos postregel z novostjo, z vzponom na Boč. V soboto, 3. junija, se obeta že šesti Afroditin tek. V sklopu dogodka bosta letos prvič Afroditin pohod na Janino in Vozičkanje z Afrodito. Rogaška Slatina bo 14. junija gostila cilj prve etape 29. kolesarske dirke Po Sloveniji. Od 14. do 17. junija bo gostila še drugi Mednarodni festival športnega filma.
številna slatinska podjetja svojo podporo namenjajo področju športa, odlične uspehe dosegajo še Futsal klub Do-bovec, ki igra večino tekem v Rogaški Slatini, ter boksarski in karate klub, kjer se lahko pohvalijo z več državnimi prvaki.
Občina je zadnjih pet let za področje športa skupno namenila več kot 4,5 milijona evrov oz. približno 900 tisoč na leto. Letos bo iz proračuna
za različna področja športa -za športne ekipe, za vzdrževanje stavb in vlaganja vanje - predvidoma namenila 2,3 milijona evrov. Vsa vlaganja in podpora se po besedah sekretarja slatinske športne zveze Jožeta Strniše odražajo v tem, da se različnim športnim dejavnostim pridružuje približno 20 odstotkov občanov. Župan Kidrič meni, da je šport tudi odlično orodje za večjo prepoznavnost občine.
Plaz ponovno ogrozil družino
Hiša zaradi velikih razpok v stenah ni več primerna za bivanje. Morali jo bodo porušiti. (Foto: Štab CZ Občine Laško)
LAŠKO - V Radobljah se je minuli četrtek popoldne po obilnejšem deževju sprožil zemeljski plaz, in sicer na območju, ki ga je v preteklosti plazeča se zemlja že prizadela. Zemeljski plaz je, potem ko se je prvič sprožil pred približno dvema letoma, ponovno poškodoval stanovanjsko hišo. Ta zaradi velikih razpok v stenah ni več primerna za bivanje.
Prizadeto območje plazu sta si še isti dan ogledala poveljnik štaba Civilne zaščite Občine Laško Bojan Špiler in njegov namestnik Gregor Podkori-tnik, gasilci PGD Laško pa so območje zavarovali. Regijski štab civilne zaščite bo ogroženi družini zagotovil bivalnik. Še prej bo treba urediti trdno podlago za njegovo postavitev.
Hišo je plaz tako poškodoval, da ta ni več primerna za
bivanje. Zato jo bodo porušili in zgradili novo. Družina si želi, da bi v njej preživela že letošnje novo leto.
Težave tudi v Hudi
Jami
Plazenje zemlje v laški občini v teh dneh nevšečnosti povzroča tudi v Hudi Jami, kjer se je pojavila težava pod igriščem. Sanacija tega območja je po navedbah Občine Laško v pristojnosti Arsa.
Laška občina sodi med bolj plazovita območja v državi. Predvsem manjše plazove občina ureja z lastnimi sredstvi, medtem ko večje vsako leto v skladu z zakonodajo prijavlja na razpise ministrstva za okolje in prostor. Na območju Laškega je trenutno več deset plazov. Največji, ki se je sprožil novembra 2019, ogroža vas Stopce. V pripravi
so dodatni ukrepi za zaščito vasi, saj doslej izvedeni niso zaustavili plazenja zemlje.
V	Občini Laško računajo, da bi dela lahko začeli letošnjo jesen.
Nevarnosti še ni
konec
Velika verjetnost pojavljanja zemeljskih plazov je tudi v drugih delih celjske regije.
V	Geološkem zavodu Slovenije opozarjajo, naj bodo prebivalci pozorni na pojavljanje sprememb na tleh, stavbah in pobočjih. Še posebej naj bodo pozorni na pojavljanje svežih razpok, posedanje in zdrse zemljine ter površinsko zastajanje vode. V primeru pojava sprememb na tleh ali stavbah v primeru sprožitve plazu naj pokličejo številko 112.
BA
Pokliča nasledil Slapnik
SLOVENSKE KONJICE -Dravinjski poslovni klub, ki povezuje in združuje podjetnike, vodstvene delavce in obrtnike v Dravinjski dolini, ima novo vodstvo. Člani skupščine so za predsednika izvolili Tadeja Slapnika, direktorja podjetja Hashnet, ki je vodenje kluba za dve leti prevzel od direktorja podjetja GKN Driveline Slovenija Andreja Pokliča. Novi predsednik je med prednostna prizadevanja uvrstil razvoj centra kreativnosti, inovati-vnosti in novih tehnologij.
Dravinjski poslovni klub v občinah Slovenske Konjice, Zreče in Vitanje že več let
spodbuja gospodarski razvoj in inovativnost ter promovira podjetništvo med mladimi. Novoizvoljeni predsednik Tadej Slapnik je med prednostne naloge poslovnega kluba v novem mandatu od leta 2023 do 2025 uvrstil organizacijo lokalnega razvojnega foruma ter izobraževalnih dogodkov s področij zelenega dogovora, krožnega gospodarstva, digitalne transformacije, spodbujanja inovativnosti, kreativnosti in podjetništva med mladimi.
»Predvsem želim poudariti prizadevanja za razvoj centra kreativnosti, inovativnosti in novih tehnologij, s katerim
želimo nadgraditi dejavnosti v projektu Think XR, ki jih izvajajo partnerji pod vodstvom Šolskega centra Slovenske Ko-njice-Zreče. Tako bomo spodbujali delovanje zagonskih podjetij in podjetništvo med mladimi. Organizirali bomo nagradni natečaj za najboljše poslovne ideje mladih podjetnikov. Pri razvijanju idej jim bodo med drugim pomagali tudi člani našega poslovnega kluba. Posebno pozornost bomo namenili sodelovanju podjetij na področju spodbujanja športnih dejavnosti med mladimi, zato se bomo še dejavneje vključili v akcijo Mladi športni upi, s katero Lions
Na širšem Konjiškem bodo spodbujali podjetništvo med mladimi. (Foto: Dravinjski poslovni klub)
klub Konjice zbira denar za perspektivne mlade športnike iz socialno šibkih družin v Dravinjski dolini,« je poudaril Tadej Slapnik.
Sicer pa v Dravinjskem poslovnem klubu napovedujejo krepitev sodelovanja s poslovnimi klubi iz Slovenije in tujine, saj želijo povečati
poslovne priložnosti za člane kluba in možnosti njihovega sodelovanja v evropskih in nacionalnih razvojnih projektih.
BF
10
IZ NAŠIH KRAJEV
VELENJE - Kadrovske spremembe v vodstvu zdravstvenega doma
Nova direktorica, nov svetovalec
Po prvomajskih praznikih je vodenje Zdravstvenega doma Velenje prevzela Maja Škerjanec, ki je bila pred tem vodja laboratorija v tej ustanovi. Svet javnega zavoda jo je za v. d. direktorice imenoval, ko je sprejel predlog dosedanjega direktorja Janka Šteharnika za sporazumno prekinitev funkcije. Vendar ne zapušča velenjskega zdravstvenega doma. Odslej bo v njem zaposlen kot svetovalec. Ali se bo Maja Škerjanec prijavila na javni razpis za direktorsko mesto s polnim mandatom, še ni želela povedati.
Po mnenju članov sveta zavoda mora ZD ponovno pridobiti zaupanje občanov. (Foto: ZD Velenje)
barbara furman
Kot je znano, je Janko Šte-harnik prejšnji mesec svetu zavoda Zdravstvenega doma Velenje predlagal sporazumni odhod z mesta direktorja, pri čemer je poudaril, da njegova odločitev ni povezana s tragičnim dogodkom, ki je pretresel slovensko javnost, ko je 74-le-tni občan med prevozom v ve-
Maja Škerjanec, v. d. direktorice ZD Velenje (Foto: osebni arhiv)
lenjski zdravstveni dom umrl. Svet zavoda je Šteharnikov predlog podprl.
Maja Škerjanec je specialistka laboratorijske medicine z osmo stopnjo izobrazbe. Funkciji v. d. direktorice in strokovne vodje zdravstvenega doma bo opravljala največ eno leto, saj mora v tem času javni zavod objaviti javni razpis za mesto direktorja s polnimi pooblastili.
Ob tem velja spomniti, da je velenjski župan Peter Dermol po tragičnem dogodku dejal, da sta se s Šteharnikom dogovorila, da bo kot direktor odstopil. »Drži tudi, da se najini mnenji razhajata, saj sta najini videnji glede nekaterih dogodkov, ki so se zgodili v preteklosti, različni. Ne pristajam namreč na to, da se nekatere odločitve sprejemajo znotraj
zdravstvenega doma oziroma brez soglasja velenjske občine kot njegove ustanoviteljice.«
Načet ugled zavoda
Po besedah predsednika sveta zavoda velenjskega zdravstvenega doma prim. Leopolda Rezarja je odločitev Janka Šteharnika, da ostaja v zavodu kot svetovalec, dobra, saj je po njegovi oceni zavod dobro vodil. »Pričakujem, da se bodo razmere v zavodu začele urejati v dobrobit bolnikov.«
Dodal je še, da je bil spor med županom Mestne občine Velenje Petrom Dermolom in Jankom Šteharnikom predvsem posledica različnih pogledov na razvoj zdravstvenega doma
v Šaleški dolini. »V zadnjih mesecih so se njuna nesoglasja zaostrila do te mere, da sta začela trpeti delo in ugled Zdravstvenega doma Velenje. To ni dobro. Zato sem soglašal s predlogom direktorja, da pride do sporazumne prekinitve delovnega razmerja. Pri tem smo
Svet zavoda je na seji obravnaval letno poročilo o delu in poslovanju velenjskega zdravstvenega doma. Ocenili so, da je bilo delo uspešno. Kljub pomanjkanju zdravnikov so splošne ambulante za 18 odstotkov presegle obseg dela po pogodbi z ZZZS, specialistične ambulante za 15 odstotkov.
upoštevali njegovo željo, da ostane v zavodu kot svetovalec, saj mu to omogoča pogodba o zaposlitvi. Šteharnik bo zasedel prosto delovno mesto svetovalca, ki je sistemizirano v velenjskem zdravstvenem domu.«
V ospredju bo
bolnik
Nova v. d. direktorice zdravstvenega doma Maja Škerjanec, pred tem je bila vodja laboratorija, pravi, da bo prve dni na novem delovnem mestu posvetila zbiranju informacij in analizi podatkov o razmerah v zavodu. »Najprej bom pregledala protokole, interne pravilnike in delovna navodila. Šele na podlagi
zbranih dejstev bom sprejemala nujne odločitve, ki bodo usmerjene v izboljšanje zaupanja uporabnikov naših storitev. Želim poudariti, da si bom prizadevala za uresničevanje temeljnega poslanstva zavoda, ki v ospredje postavlja zagotavljanje kakovostne zdravstvene obravnave bolnikov. Zato me v naslednjih mesecih čaka veliko dela.«
Sicer pa nova vršilka dolžnosti še ni želela povedati, ali se bo čez leto dni prijavila na razpis za direktorico velenjskega zdravstvenega doma. »V tem trenutku sem sprejela ponujeni izziv vodenja ustanove, ki mi daje priložnost za lažje odločanje glede tega v prihodnosti.«
Dostopna cesta do tržnice
SLOVENSKE KONJICE -Podoba konjiškega starega mestnega jedra se zadnja leta spreminja. Občina z različnimi posegi v prostor zagotavlja dodatna parkirišča in ureja javne poti, tudi dostop do nove mestne tržnice. Čez tri ali štiri leta namerava Stari trg zapreti za promet.
Kot je povedal konjiški župan Darko Ratajc, bo občina predvidoma do konca julija uredila cesto do nove tržnice v središču mesta, sočasno bo
na tem območju zagotovila tudi parkirišče. Za omenjene pridobitve je v letošnjem proračunu zagotovila približno 180 tisoč evrov. Dela bo opravilo konjiško podjetje GMI Gradnje Marguč, ki ga je občina na javnem razpisu izbrala kot najugodnejšega ponudnika.
Direktor podjetja Aleksander Marguč in konjiški župan Darko Ratajc sta že podpisala pogodbo, vredno 178.719 tisoč evrov (z DDV).
Za to vrednost bo izbrano podjetje poleg dostopne ceste zagotovilo celovito ureditev območja za potrebe nove tržnice, tudi parkirišče za osebna vozila in sprehajalno pot med Starim trgom in novo dostopno cesto. Kot še pravijo v konjiški občinski upravi, se bodo dela začela še v tem mesecu in naj bi bila končana v največ treh mesecih.
Staro mestno jedro je srce Slovenskih Konjic. Po njem se vije potoček Gospodična.
Velja za eno najbolj slikovitih starih mestnih jeder v Sloveniji. Konjiški Stari trg se od mostu čez reko Dravinjo nadaljuje skozi trško jedro do cerkve in prenovljenega dvorca Trebnik ob vznožju Konjiške gore. Med drugim je primerna kulisa za kulturne dogodke na prostem, v njem že nekaj let potekajo glasbeni koncerti Poletnice. BF
Konjiški župan Darko Ratajc in direktor podjetja GMI Aleksander Marguč ob podpisu pogodbe (Foto: Občina Slovenske Konjice)
Inovativna poslovna infrastruktura
VELENJE - Za naslednje leto je predviden konec ureditve ekonomsko-poslovne cone Stara vas. Denar za približno 1,5 milijona evrov vreden projekt sta zagotovili Evropska unija in Mestna občina Velenje. Kot pojasnjujejo v velenjski občinski upravi, želijo s tem projektom okrepiti konkurenčnost gospodarstva in ustvariti pogoje za trajnostni razvoj podjetij z visoko dodano vrednostjo.
Ekonomsko-poslovna cona Stara vas je na tri hektarje velikem območju v severozahodnem delu Velenja, ki je v neposredni bližini načrtovane trase hitre ceste Šentrupert-Ve-lenje-Slovenj Gradec. Po besedah Karle Sitar, vodje urada
za razvoj in prestrukturiranje v velenjski občinski upravi, bodo v tej coni zagotovili inovativno poslovno infrastrukturo, s čimer bodo podpirali krožno gospodarstvo in tesno sodelovanje med podjetji ter izobraževalnimi ustanovami.
Za delo in
sprostitev
»Želimo vzpostaviti okolje, v katerem bodo podjetja lahko delovala bolj trajnostno in učinkovito, hkrati bodo krepila močne vezi s svojo okolico ter sodelovala s šolami in z drugimi izobraževalnimi organizacijami v svojih skupnostih. Prepričani smo, da lahko s takšnim pristopom ustvarimo bolj trajnosten in uspešen
gospodarski sistem ter spodbudimo razvoj,« navaja Karla Sitar in dodaja, da bodo v
omenjeni coni uredili cestno in komunalno infrastrukturo, prav tako elektroenergetsko in telekomunikacijsko omrežje ter na tem območju izvedli nekatere posege v skladu s
trajnostno naravnanostjo. Postavili bodo polnilnici za električna vozila, električna stebrička za polnjenje električnih koles in varčno javno razsvetljavo. Prav tako bodo
Ureditev ekonomsko-poslovne cone Stara vas stane 1,5 milijona evrov. (Foto: MO Velenje)
vzpostavili pilotne platforme, ki so jo poimenovali Pametna poslovna cona Stara vas, in uredili podzemni zbiralniki odpadkov ter zeleni otok z zasajenimi drevesi, med njimi bodo namestili klopi za počitek. »Na tem območju bo tudi hotel za žuželke. Prav tako bomo uredili kolesarsko pot in pitnike. Med novostmi velja omeniti še avtobusno postajališče Lokalc,« dodaja.
Za omenjene naložbe so se po njenih besedah odločili zaradi potreb po ustvarjanju spodbudnega podjetniškega okolja, ki bodo na dolgi rok zagotavljale nova delovna mesta z višjo dodano vrednostjo ter prestrukturiranje gospodarstva iz tradicionalnih gospodarskih panog v tiste panoge, ki so dohodkovno bolj intenzivne.	BF
KULTURA
11
Avtorice razstave o Alminih poteh po Sloveniji, ki je na ogledu na Krekovem trgu, so (z leve) Jerneja Jezernik, Marija Počivavšek in Alenka Hren Medved.
Peš po domačih krajih
Manj znane Almine pohodniške prigode
Do konca avgusta bo na Krekovem trgu na ogled zanimiva razstava o doslej manj znani dejavnosti svetovne popotnice, pisateljice in pesnice Alme M. Karlin (1889-1950). Ta ni prepotovala le sveta, ampak je v tridesetih letih prejšnjega stoletja prehodila tudi skoraj vso Slovenijo. Svoje vtise in risbe je zbrala v popotnih dnevnikih, ki so bili osnova omenjene razstave in ki bodo v prevodu kmalu na voljo tudi bralcem.
tatjana cvirn
Razstava je plod sodelovanja Osrednje knjižnice Celje in partnerskih ustanov (Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, Muzeja novejše zgodovine Celje, Celjske Mohorjeve
Jerneja Jezernik: »Zanimivo je, da je leta 1934 Almo obiskala finska novinarka,
■ • •	•	I V • I	•	I I	•	•	v
ki jo je navdušilo njeno delo in je peš prišla v Celje ter tu živela devet mesecev. Poskrbela je, da je prvi del Alminega potovanja izšel tudi v finskem prevodu.«
družbe, Pokrajinskega muzeja Celje, Zgodovinskega arhiva Celje in Zavoda Celeia Celje) ter treh avtoric: prevajalke in poznavalke Alminega dela Jerneje Jezernik, dr. Alenke Hren
Medved iz OKC in dr. Marije Počivavšek iz MNZ Celje.
Panojska razstava v treh jezikih (slovenskem, angleškem in nemškem) popelje obiskovalce po Celju in okolici do Laškega in Rimskih Toplic, Spodnje in Zgornje Savinjske doline, do Virštanja, gradu Pišece, na
Trško goro in Gorenjsko ter deloma še v sosednji Avstrijo in Hrvaško. Nastala je s pomočjo originalnega slikovnega gradiva in izbranih citatov iz Alminih popotnih dnevnikov, s katerimi so se strokovnjaki srečali šele pred leti. V knjižni obliki v nemškem izvirniku
Naslovnica prevoda Alminih popotnih dnevnikov, ki bo izšel junija pri Celjski Mohorjevi družbi.
so že izšli pri celovški založbi Drava, slovenski prevod dela Peš po domačih krajih: Popotni dnevniki 1934-1936 pa naj bi pri Celjski Mohorjevi družbi izšel junija.
Dragoceno odkritje
Dnevnike je za knjižno izdajo uredila in jih v slovenščino prevedla Jerneja Jezernik, urednica in založnica, ki se s preučevanjem Alminega dela in življenja ukvarja že približno četrt stoletja. Je avtorica biografij o Almi M. Karlin in prevajalka številnih njenih del v slovenščino ter od nedavnega tudi skrbnica Almine in Theji-ne hiške v Pečovniku. Šele pred kratkim odkriti Almini popotni dnevniki so po njenem mnenju pomembni, ker zapolnjujejo
vrzel v biografskem in literarnem opusu te pomembne celjske osebnosti. Marca 2021 je dr. Dorothea Wiesenberger Zwach iz Gradca dnevnike izročila Nuku. »Pri njej so pristali po zaslugi Thee Schreiber Gammelin, ki jo je Dorothea v osemdesetih letih večkrat obiskala v hiški v Pečovniku. Tri Almine dnevnike ji je izročila z naročilom, naj poskuša najti založnika zanje. To se ji ni posrečilo in po desetletjih jih je vrnila,« je zanimivo odkritje predstavila Jezernikova. »Vemo, da je Alma prepotovala ves svet, a da je naredila toliko poti po domačih krajih, je bilo do nedavnega neznano. V dnevnikih se nam kaže kot zavzeta poho-dnica, velika ljubiteljica narave in poznavalka domačega rastlinstva.«
Alma na različne
načine
Na panojih so zato poleg fotografij krajev in krajših citatov iz Alminih dnevnikov tudi njene risbe različnih rastlin, kar daje razstavi umetniški pridih. Oblikovala jo je Tina Pregelj Skrt.
Za razstavo se skriva veliko dela avtoric, ki so vsaj leto in pol pripravljale predstavitev. Kot je povedala dr. Alenka Hren Medved, so sodelujoče ustanove ob razstavi pripravile še bogat spremljevalni program, ki je zajet v posebni zgibanki Po Alminih sledeh. Vsaka nudi eno od vsebin na temo Alme. S sprehodom po Celju in okolici lahko obiskovalci dobijo še več podatkov o njej in njenem delu.
Foto: SHERPA
V programu na odprtju razstave so nastopili najmlajši iz Vrtca Tončke Čečeve ter harmonikarja Špela Bider in Antonio Jukić iz Glasbene šole Celje. Zbrane je pozdravila tudi Erika Hornbogner, vodja založbe Drava, ki v nemščini izdaja knjige o Almi in njena dela in ki je izdala tudi njene popotne dnevnike.
Plesni Korpus že šestnajstič
Konec tedna, od petka do nedelje, bo v Plesnem forumu Celje že 16. Korpus, festival sodobnega plesa, ki je posvečen 29. aprilu, svetovnemu dnevu plesa, in je postal nenadomestljiv pri ustvarjalnem plesnem druženju mladih plesalcev.
»Kot edini festival sodobnega plesa na celjskem območju seznanja, povezuje, osvešča in daje gledalcem priložnost vpogleda v sodobno plesno sceno,« pravi o dogodku njegova organizatorica Goga Stefanović - Erjavec iz Plesnega foruma Celje.
Že v petek ob 19. uri se bo predstavilo 96 mladih plesalcev iz cele Slovenije, ki bodo s svojimi plesnimi točkami nastopili v programu Pesem teles. Naslednji večer ob 19.30 se bo v plesni delavnici in z avtorskim projektom Zgubani časi predstavila plesalka Patricija Crnkovič. Tretji večer ob 19. uri bo namenjen avtorskemu projektu Iz delcev, v katerem bodo plesalke Ana Cvelfar, Kaja Vajdetič in April Veselko v premislek ponudile svojevrsten način osmišljanja še nepredstavljivega.	TC
Mladi umetniki o okoljskih in drugih temah
Akademski kipar Franc Purg že več let sodeluje pri izobraževanju mladih, ki obiskujejo umetniško gimnazijo likovne smeri na Gimnaziji Celje - Center. V okviru predmeta plastično oblikovanje vsako leto pripravi jesenske in spomladanske delavnice.
Dijaki tretjega letnika so se nedavno ustvarjalno družili v Špitaliču blizu Žič in razvijali ideje za letošnji projekt, ki so
ga nato predstavili v Celju v obliki performansov.
Letos jim je mentor zastavil izziv, naj izrazijo svoja ob-
dftfr ti i
Ana Cvelfar, Kaja Vajdetič in April Veselko v plesnem projektu Iz delcev, ki bo na ogled v nedeljo zvečer v Plesnem forumu Celje. (Foto: arhiv PFC)
Performansa v mestnem jedru in ob Savinjskem nabrežju (Foto: Andraž Purg)
čutenja v dojemanju sveta, v katerem živijo. »Z mladimi delam že 18 let in letos sem bil še posebej navdušen nad njimi,« je povedal. Navdušila ga je njihova osveščenost o problemih sveta. S perfor-mansi, ki so zanje odlično izrazno sredstvo, so se kritično odzvali na okoljske težave, na vlogo digitalne tehnologije v našem življenju ... Tako so spoznavali, da sodobna umetnost nista samo slikarstvo in kiparstvo, ampak da ta zajema vrsto medijev in da lahko ideje izražajo na različne načine.
Del performansov so dijaki uspešno izvedli na zvezdi v središču mesta, del pa na Savinjskem nabrežju.
TC
12
NAŠA TEMA
Kmetje zahtevajo umik predloga Programa upravljanja območij Natura 2000 - Kaj bi to pomenilo za okolje?
Natura 2000 med coklo
razvoja in priložnostjo
Kmetje, ki so prekinili pogajanja s pristojnimi ministrstvi in so konec aprila protestirali v prestolnici, kot eno od bistvenih ovir, ki jim otežuje kmetovanje, omenjajo predlog Programa upravljanja območij Natura 2000, ki je predviden za obdobje med letoma 20232028. Čeprav omenjeni program poseben režim kmetovanja predvideva le za Ljubljansko barje in Planinsko polje, se kmetje bojijo, da bi se lahko režim upravljanja kdaj razširil tudi na druga območja Nature 2000.
TINA STRMČNIK, foto: SHERPA, Andraž Purg
Je to le začetek?
Kmetje od vlade zahtevajo takojšen umik Uredbe o Programu upravljanja območij Nature 2000 do leta 2028. Natura 2000 ni nekaj novega, gre za mrežo posebnih varstvenih območij, ki jo je Evropska unija vzpostavila, da bi ustavila izumiranje živalskih in rastlinskih vrst. Za upravljanje Nature 2000 v Sloveniji je bistven Program upravljanja območij Natura 2000. Prvi tovrsten program je bil sprejet leta 2007, drugi osem let kasneje, kmete pa razburja predlog programa, ki je predviden do leta 2028.
Kaj je tisto, kar kmete pri če se bo kje izkazalo slabše sta-
predvidenem programu upravljanja najbolj žuli? Po besedah Primoža Pevca, ki z družino živi na živinorejski kmetiji na Ponikvi v občini Šentjur, kmetje niso mogli sodelovati pri pripravi programa in niso mogli dajati svojih pripomb. Moti jih tudi, da uredba za nekatera območja, kot sta Ljubljansko barje in Planinsko polje, predpisuje režim upravljanja. To pomeni, da bo moral kmet na zemljišču v svoji lasti, ki sodi pod Naturo 2000, delati tako, kot bo predpisoval ta program. »Prepovedana je paša na teh območjih. Sporni so še nekateri datumi za nekatera opravila. Košnja je na primer prepovedana do 31. julija. Takšna trava je popolnoma neuporabna za krmo živali, saj je preveč stara in onesnažena s plesnimi. Če kmet s košnjo čaka tako dolgo, lahko začnejo v zemlji vznikati že posamezne invazivne rastline.«
Se bodo
zaostrovanja
razširila?
Pevec se boji, da je to le začetek in da bodo lahko odloče-valci režim upravljanja kasneje,
nje živalskih in rastlinskih vrst, razširili tudi na druga območja. V naši regiji so med območji, ki sodijo v Naturo 2000, med drugim konjiško polje ob reki Dravinji, območje Senožet in Loč, območje Kozjanskega parka ... Na celjskem koncu so takšna območja med drugim v kraju Žepina, v šentjurski občini gre za nekatera zemljišča ob reki Voglajni in Kozarici, na Ponikvi je takšno območje tudi rastišče velikonočnice. Pevec pravi, da je območja, kot je omenjeno rastišče vijoličaste cvetlice, vsekakor treba zaščititi. Problematično se mu zdi, da bi območja, kjer je kmetovanje zdaj nemoteno, sčasoma lahko postala podvržena strožjim režimom. »Kmetje se na svoji zemlji odločajo za večje naložbe, gradijo hleve in podobno. Če bodo na teh območjih kdaj strožje omejitve, bodo lastnikom teh zemljišč ostala velika posojila, ki jih morda ne bodo več mogli odplačevati. Bojimo se, da bo to pripeljalo do tega, da bodo banke pobrale svoje in bo prišlo do razlastninjenja, kmetje pa bodo lahko s culo odšli po svoje.« Omenil je, da je
V oddelku za kmetijsko svetovanje pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Celje so pojasnili, da se kmetovalci v ukrepe Nature 2000 lahko vključujejo prostovoljno, če izpolnjujejo splošne pogoje in obveznosti programov.
»Kmetje res kosimo večkrat, kot smo v preteklosti. Tehnologije pridelave so se spremenile. A spreminja se celotna družba, ne le način kmetovanja. Včasih so otroci hodili peš v šolo, danes jih vozijo avtobusi ali starši. Ljudje so pisali na roko, danes pišemo s pomočjo računalnikov. Potreba po hrani se je v zadnjih 30 letih zelo povečala, način prehranjevanja ljudi se je močno spremenil,« pravi Primož Pevec.
Primož Pevec poudarja, da se kmetje zavzemajo za ohranjanje narave, ne strinjajo pa se s tem, da jim nekdo predpiše stroge pogoje pridelave za točno določene površine.
naravo vsekakor treba varovati. A med kmetijci med drugim vlada prepričanje, da se za pobudami po strožjih okoljevar-stvenih predpisih skrivajo tudi želje okoljevarstvenih organizacij po denarju oz. črpanju sredstev na razpisih.
Ukrepom se
pridružijo
prostovoljno
V oddelku za kmetijsko svetovanje pri Kmetijsko-gozdar-
skem zavodu Celje so pojasnili, da na območjih Nature 2000 nista splošno prepovedana gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin. Slednja sta znotraj območij Nature 2000 omejena oz. prepovedana na kmetijskih zemljiščih, ki so vključena v ukrepa Kmetijsko--okoljsko-podnebna-plačila (KOPOP) in SOPO - sheme za podnebje in okolje. Oba ukrepa sta del Strateškega načrta skupne kmetijske poli-
tike 2023-2027. Kmetovalci se v te ukrepe lahko vključujejo prostovoljno, če izpolnjujejo splošne pogoje in obveznosti programov. »Intenzivni kmetje se za te ukrepe težje odločijo zaradi obilice omejitev. Manjše in srednje kmetije, ki še redijo travojede živali in obdelujejo zemljišča ter tako ohranjajo krajino, se za vstop v ukrepe večinoma ne odločijo zaradi obsežnega administrativnega dela, povezanega z izvajanjem zahtev,« so pojasnili.
Kmetovalci lahko za izvajanje zahtev posameznih ukrepov prejmejo neko finančno nadomestilo. A v oddelku za kmetijsko svetovanje pravijo, da nadomestilo ne zadošča za kritje izpada krme oz. njene slabe kakovosti, prav tako ne zadošča za strošek nakupa bolj kakovostne krme in dodatkov za prehrano lastnih živali. Nekatera izplačila so predvidena tudi za območja, kjer naj bi bil vzpostavljen
varstveni režim kmetovanja. A Pevec pojasnjuje, da to ne odtehta tega, da lastniki zemljišč na svoji zemlji ne morejo imeti več njiv in da tam ne morejo več pridelati lastne hrane.
Natura 2000 niso le
omejitve
Z Naturo 2000 imajo veliko izkušenj v Kozjanskem parku. Na območju, kjer se razteza omenjeni park, v mrežo posebnih varstvenih območij sodi skoraj 70 odstotkov površin. Višja naravovarstvena svetovalka Tatjana Kotnik je dejala, da je Natura 2000 po izkušnjah sodelavcev tega zavoda sistem, ki je zelo učinkovit glede naravovarstva, v Kozjanskem parku z njegovo pomočjo lažje varujejo življenjski prostor nekaterih vrst rastlin in živali. Pomemben je tudi zato, ker Kozjanskemu parku omogoča pridobivanje dodatnih evropskih sredstev oz. višje financiranje. »Od leta 2004 smo
NAŠA TEMA
13
Zaščita narave ni le stvar kmetov
Da na območjih Nature 2000, kjer deluje Kmetijsko-goz-darski zavod Celje, v zadnjem času ne prihaja do večjih težav, čeprav to ne pomeni, da omejitev ni, pravi Mitja Zupančič, svetovalec specialist za področje ekološkega kmetovanja v oddelku za kmetijsko svetovanje pri omenjenem zavodu. »Kmetje načine kmetovanja postopoma prilagajajo usmeritvam na področju varovanja narave. Seveda bodo morali biti ukrepi v prihodnje skrbno načrtovani in pretehtani ter usklajeni. Nepremišljene in hitre poteze lahko dolgoročno povzročijo nepopravljivo škodo,« opozarja.
Zupančič je povedal, da je v da se lahko na podlagi stanja predlogu Programa upravlja- posameznih habitatov in vanja območij Nature 2000 za rovanih vrst pogoji kmetova-obdobje 2023-2028 zapisano, nja na teh zemljiščih prilaga-
jajo tako, da bi se stanje teh habitatov in zavarovanih vrst izboljšalo. Kmetje se bojijo, da bi zaostreni pogoji kmetovanja posegli v kmetijske prakse, ki jih na kmetijah izvajajo tradicionalno iz roda v rod, kar bi vplivalo na prihodke kmetij.
Dodal je, da je varovanje narave zelo širok pojem, pri katerem mora sodelovati celotna družba, a ne le v Sloveniji, ampak na svetovni ravni. »Velikokrat pozablja-
Mitja Zupančič: »Zelo težko bo zaščititi območja in nekatere vrste, če tudi širše v svetu ne bodo sprejeti dogovori v tej smeri. Uvoz nizkocenovne hrane iz tretjih držav in pozidava kmetijskih zemljišč zmanjšujeta nabor možnih ukrepov za zaščito naravnih ekosistemov. To velja za države, iz katerih prihajajo nizkocenovni pridelki, kot za države, kamor so namenjeni.«
Ministrstvo za naravne vire in prostor ter ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izražata pripravljenost za nadaljevanje dialoga s kmetijskimi organizacijami. Na ministrstvu za naravne vire in prostor pravijo, da gre pri vladnem predlogu glede uvedbe režima za plačila Natura 2000 le za 0,7 odstotka vseh kmetijskih zemljišč, ki so v uporabi znotraj omrežja Natura 2000 - oziroma celo manj kot 0,2 odstotka vseh kmetijskih zemljišč v uporabi v Sloveniji. Napovedane spremembe zavzemajo le dve zelo omejeni območji (del Ljubljanskega barja in Planinskega polja).
izvedli 14 projektov v vrednosti skoraj 1,8 milijona evrov, ki so bili financirani zaradi Nature 2000, poleg tega je imelo pet strokovnjakov zaposlitev za obdobje 16 let.«
Ena od njihovih dobrih praks, povezanih z Naturo 2000, je ohranjanje visokode-belnih travniških sadovnjakov, s pomočjo česar že več kot 23 let skrbijo za življenjski prostor številnih ogroženih ptic in žuželk. »Sodelujemo z lastniki zemljišč in z drugimi na območju in ustvarjamo dobro prakso upravljanja Nature 2000. Slednja prinaša vrsto možnosti za nadomestila lastnikom zemljišč, medtem ko druge oblike varstva tega nujno ne vključujejo. Sredstva so na voljo s pomočjo različnih projektov ali kot nadomestila za prilagojeno kmetovanje in upravljanje gozda.«
Natura 2000 je po besedah Kotnikove orodje, ki daje vpogled v stanje narave na nekem območju, hkrati gre za sistem, ki prispeva k varovanju narave, naravnih vrednot in vpliva na biotsko raznovrstnost. »Zelo dragoceno je, da v naši državi še imamo območja, ki jih lahko obranimo pred večjimi človekovimi posegi. Na Kozjanskem je seveda prisotno intenzivno kmetovanje, Kozjanski park pa
z mehkimi pristopi ljudi osve-šča, da sta naravi najbolj prijazno tradicionalno oz. ekološko kmetovanje.«
Na območju se je povečalo število ekoloških kmetij, v Kozjanskem parku z njimi dobro sodelujejo. Tja usmerjajo turiste, ekološko pridelane izdelke prodajajo v lokalni trgovini na gradu Podsreda in podobno. Domačini lahko svoje izdelke predstavljajo tudi na Prazniku kozjanskega jabolka in tako izkoristijo precejšnje možnosti za večjo prepoznavnost.
Različen položaj,
različno ohranjena
narava
Kmetje opozarjajo, da imajo različne evropske države zelo različne deleže površin v Na-turi 2000. Pevec je povedal, da v Sloveniji v Naturo 2000 sodi več kot 37 odstotkov ozemlja države, na Hrvaškem približno 35 odstotkov in v Bolgariji 33 odstotkov. Na Danskem v Naturo 2000 na primer sodi manj kot osem odstotkov površin države. To po njegovem prepričanju pomeni, da imajo v nekaterih državah unije kmetje veliko lažje pogoje za svoje delo kot v državah članicah, ki so se evropski skupnosti pridružile kasneje.
Tatjana Kotnik iz Kozjanskega parka pravi, da je Natura 2000 po izkušnjah sodelavcev tega zavoda sistem, ki je zelo učinkovit glede naravovarstva (Foto: osebni arhiv)
A Tatjana Kotnik iz Kozjanskega parka pojasnjuje, da država, kot je Slovenija, kjer je narava še dobro ohranjena, nima skupnih imenovalcev z razvitim severom in zahodom, kjer je narava bistveno bolj uničena. »Na Naturo 2000 ne bi smeli gledati le kot na oviro, ampak na priložnost, ki nam pomaga skrbeti za pravilen razvoj. Naši posegi v naravo na področju turizma, gradbeništva, kmetijstva morajo biti pravilno načrtovani, trajnostni, da naše lepe Slovenije ne bomo uničili.«
Pevec je še omenil, da znaša v Sloveniji povprečna obtežba glav velike živine na hektar površine 0,9, medtem ko znaša povprečna obtežba na Danskem ali Nizozemskem na hektar površine 5. »To pomeni petkrat več živali, več iztrebkov, več gnoja in gnojevke. Način kmetovanja v omenjenih državah in pri nas nikakor nista primerljiva. Kmetje smo vznemirjeni, saj menimo, da je slovenski način kmetovanja večinoma naravnan tako, da ohranja naravo in je glede skrbi za okolje daleč pred državami zahodnega in severnega dela unije. Pri nas zaradi kmetijstva ne prihaja več do pomora rib, prav tako ni ogrožena pitna voda. Cene fitofarmacevtskih sredstev in mineralnih gnojil so tako zelo drage, da pol kmetij teh pripravkov verjetno sploh ne uporablja več. Smo zelen otok sredi Evrope, izjemne omejitve pa nas zelo žalostijo.«
»To, da imamo toliko gozdov, vode in drugih naravnih virov, se nam zdi samoumevno. A če bomo v naravo premočno posegali, se lahko to kmalu spremeni,« meni sodelavka Kozjanskega parka Tatjana Kotnik.
TINA STRMCNIK
Svetovalec specialist za področje ekološkega kmetovanja v oddelku za kmetijsko svetovanje pri Kmetij-sko-gozdarskem zavodu Celje Mitja Zupančič
mo, da med zavarovane vrste ptic med drugim sodijo selivke, ki v času selitve preletijo velike razdalje. Marsikje so ogrožene zaradi lova in drugih negativnih vplivov, kot je na primer onesnaženo okolje. Ogrožene so lahko tudi zaradi velikih populacij domačih mačk, ki ptice lovijo. Ce vseh teh vplivov ne bomo obravnavali usklajeno, bomo na enem posameznem mestu težko pričakovali izboljšanje stanja neke vrste.«
Po njegovih besedah na varovanje živalskih in rastlinskih vrst pomembno vplivajo tudi mikrolokacije. V našem okolju je namreč vedno več vzorno urejenih zelenic in rečnih brežin. Ce bi se oskrbe teh krajev lotili drugače, bi lahko prav tako prispevali k izboljšanju stanja vrst. Poudaril je, da je človek s kmetijsko dejavnostjo po eni strani prispeval k razvoju živalske in rastlinske pestrosti, ki nas obdaja. Po drugi strani lahko prevelike obremenitve kmetov in omejevanje kmetijske dejavnosti spodbudijo opuščanje kmetovanja, kar predstavlja še večjo nevarnost za izgubo habitatov in vrst.
Sprememba
potrošniških navad
Po besedah Zupančiča je ohranjena narava za kmete zagotovilo za nemoteno pridelavo na lastnih površinah. Ker so kmetje enako kot gospodarske družbe vpeti v tržni sistem, si prizadevajo za vedno večjo dodano vrednost, storilnost in za zniževanje stroškov na enoto proizvoda. Z ustvarjenimi prihodki skušajo preživeti iz meseca v mesec.
ob robu
Bomo živeli na Marsu ali Zemlji?
Številni raziskovalci se želijo dokopati do znanja o tem, kako bi lahko vzpostavili življenje na Marsu, seveda potem ko bomo uničili Zemljo. Neverjetno je, da iščemo načine preživetja na drugem planetu, medtem ko imamo tu, kjer prebivamo, pravi raj. A z njim ravnamo skrajno mačehovsko.
Kljub rednim podnebnim konferencam in številnim podpisanim podnebnim sporazumom se naše ozračje še vedno segreva, ledeniki se talijo, morska gladina se dviguje rastlinske in živalske vrste umirajo, milijoni ljudi izgubljajo dom. Morda nas prizori razseljenih severnih medvedov, degradiranih površin zaradi energetske ali druge človekove dejavnosti presunejo ob ogledu informativnih oddaj, reportaž, dokumentarnih filmov. Za nekaj minut se zamislimo, a nato pridejo nove informacije in svet se vrti naprej.
Za kmete so njihove površine njihov kruh, od tega, kako tam gospodarijo, je odvisno njihovo blagostanje. Kot pravijo nekateri sogovorniki v tokratni temi, zanje vsak dodaten okoljski ukrep prinaša dodatne stroške. Potrošniki smo spet samosvoja vrsta. Ob večji zdravstveni ali politični krizi se zavemo, kako dragoceno je, da lahko krompir, jajca, meso, zelenjavo, mleko in še kaj dobimo pri bližnjem kmetu. Ko se razmere umirijo, spet zavijemo v trgovine in s svojimi nakupi največkrat podpremo tisto, kar je cenejše, ne pa nujno tudi domače in pridelano na bolj sonaraven način.
A zdaj se vrnimo k Marsu. Če ne želimo živeti v kupoli sredi najmanj -50 stopinj Celzija, se bomo morali prilagoditi vsi, in to ne le na področju pridelave hrane. Ali kot mi je pred časom na zapleteno vprašanje o varovanju narave odgovorila strokovnjakinja o permakulturi Bojca Pušnik Ponivkar: »Če mislimo na prihodnje rodove, potem pri naših trenutnih ravnanjih ne sme biti prostora za pohlep.«
Ce bomo želeli učinkovito zaščititi naravo, bo morala po besedah svetovalca pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Celje pri tem sodelovati vsa družba, namesto da to pričakujemo samo od kmetov na nekaterih območjih. Trenutno želi večina potrošnikov v trgovini kupiti izdelke po čim bolj ugodni ceni, kar kmete sili, da pridelujejo čim bolj ekonomično. »Ce bo kmetijska pridelava na primer obremenjena z različnimi ukrepi, ki se bodo odrazili v omejitvah pri proizvodnji, izdelki slovenskih kmetov na tržišču ne bodo dosegali enakih cen kot izdelki z območij brez omejitev.« Zato je pri tem pomemben slovenski potrošnik, ki se ne bo vedno oziral samo na ceno, ampak ga bo pri nakupu spremljala zavest, da z nakupom slovenskega izdelka prispeva k ohranja-
nju kmetijske dejavnosti v Sloveniji in posledično tudi k varovanju habitatov in bi-otske raznovrstnosti v naši deželi. Morebitne spremembe glede varovanja območij je po prepričanju sogovornika treba načrtovati tako, da bodo lahko kmetije ohranili svoje dohodke in da jim bodo omogočeni dolgoročen razvoj, posodabljanje in konkurenčnost na trgu.
Zupančič je še pojasnil, da bo morala odgovornost za varovanje narave prevzeti družba kot celota. »Deloma je to v Sloveniji in EU že urejeno v okviru strateških načrtov razvoja kmetijstva, deloma bo treba na ravni celotnega sveta doseči tudi druge dogovore in ukrepe, ki bodo omogočali nadaljnji razvoj kmetijske dejavnosti tudi na takšnih območjih, in vzporedno s tem izboljšanje stanja vrst in habitatov našega planeta.«
14
KRONIKA
C/JA STOP POLICIJA
Kaj kaže lanska policijska statistika?
Več nasilja nad otroki in
računalniške kriminalitete
Lani so storilci kaznivih dejanj na Celjskem storili za skoraj 18 milijonov evrov škode, preiskanost teh kaznivih dejanj je 66,7-odstotna. V primerjavi z leti prej je nekoliko poraslo število gospodarskih kaznivih dejanj. Po letih izboljšanja prometne varnosti je lansko leto zamajalo to ugodno gibanje, povečalo se je namreč število hudih nesreč, ki jih povzročijo pijani vozniki, saj se je njihov delež zvišal. Tako kažejo podatki iz letnega poročila Policijske uprave Celje. Nekateri podatki so sicer spodbudni, a primerjava z leti prej vendarle kaže, da se naše območje po vseh odklonskih dejanjih vedno bolj približuje Ljubljani in Mariboru.
SIMONA SOLINIC
Na področju splošne kriminalitete je bilo število obravnavanih zadev v letu 2022 še vedno pod desetletnim povprečjem, vendar je rahlo v porastu. Premoženjska kazniva dejanja še vedno predstavljajo več kot 80-odstotni delež vseh kaznivih dejanj. Pri teh številčno izstopajo tatvine, pri čemer je njihova preiskanost dobra. Spomnimo, da je policija lani obravnavala več skupin vlomilcev v stanovanjske hiše. Storilci so bili z območij drugih policijskih uprav in iz sosednjih držav. V oči pri tem bode porast kaznivih dejanj, ki so storjena na škodo otrok. Gre za prikazovanje, izdelavo, posest in posredovanje pornografskega gradiva. Na drugi strani je nekoliko upadlo število nasilnih primerov v družini, vendar za te primere velja, da žrtve ne prijavijo vseh.
»Lani je bil zaznan občuten porast kaznivih dejanj zoper življenje in telo, saj smo obravnavali štiri poskuse ubojev, pet umorov in dva poskusa umora. Vseh enajst kaznivih dejanj je bilo prei-
skanih. Med odmevnejšimi dogodki sta bila primera na območju Šmarja pri Jelšah, kjer je storilec umoril dva sodna izvršitelja in poskus umora na območju Celja, kjer je storilec poskušal umoriti partnerko. Povečanje zaznavamo tudi pri obravnavi kaznivih dejanj telesnih poškodb, predvsem pri lahkih telesnih poškodbah,« je zapisano v letnem poročilu PU Celje.
Zaskrbljujoče
V porastu je bila lani predvsem gospodarska kriminaliteta. Med zaznanimi kaznivimi dejanji največji delež predstavljajo overitve lažne vsebine, ponareditve ali uničenje poslovnih listin, poslovne goljufije, poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja, kršitve temeljnih pravic delavcev, poslovne goljufije in ponarejanje denarja. Skupna škoda, povzročena s temi gospodarskimi kaznivimi dejanji, je bila ocenjena na 10,5 milijonov evrov, kar je manj, kot znaša petletno povprečje, ki je malo
Državno mejo s Hrvaško je lani prestopilo 3,1 milijona potnikov, največ na mejnih prehodih PMP Rogatec. Zaradi neizpolnjevanja zakonskih pogojev za vstop v Slovenijo je bilo zavrnjenih 58 oseb. Na podlagi Zakona o nadzoru državne meje je bilo ugotovljenih 80 kršitev, zaradi nedovoljenega prehoda državne meje pa 584 kršitev, zaradi izmikanja mejnem nadzoru pa so prijeli 37 ljudi. Nekaj oseb, ki so nezakonito prišle v Slovenijo, so policisti prijeli tudi v notranjosti države. Največkrat je šlo za Afganistance, Pakistance in Maročane. Povečanje nezakonitih prehodov meje je posledica spremembe poti nedovoljenih migracij, predvsem iz Madžarske proti Italiji in Avstriji. Sicer pa največ nezakonitih prebežnikov izsledijo na območju Rogaške Slatine in Šmarja pri Jelšah.
več kot 28 milijonov evrov. Tudi lansko število opravljenih finančnih preiskav je nad ravnijo desetletnega povprečja. Število podanih pobud za začasno zavarovanje zahtevka za odvzem protipravne
Novo vodstvo v Žalcu
Na številki 113 je bilo lani 6)7.034 klicev, obravnavanih je bilo 25.525 interventnih dogodkov, od tega je bilo 431 nujnih klicev. Policijske patrulje PU Celje so bile na interventne dogodke napotenev 44.786 primerih. Največ klicev se je nanašalo na promet, sledijo kriminaliteta tec javni red in mir. Povprečen odzivni čas za vse intetven-tne dogodke je bil lani nekolito daljši in je znašal 19,51 minute, vendar je še vedno pod povprečjem v Sloveniji.
janj zoper okolje in prostor. S tem nakazujejo na preiskavo nedovoljenega odlaganja odpadkov in izpust nedovoljenih par na območju Slovenskih Konjic. Ves čas tudi poudarjamo, kako problematično je stanje prometne varnosti,kjer sta vsaka poškodet ali smrt udeleženca v prometu odveč. Skup no število obravnava nih erometnih nesreč je lani nara-blo za 2s7 oPstotka, zatretjino se je zmanjšelo število tragičnih nesrečo Problema, ki se ju celjsko obmcčje vvrjetno ne more rešsti, sta alkoholizira-nost povzročiteljev nesreč in orevelika hitrost. Naj pogostejši vzrok nesreč s smrinim iz-Idzm je namreč ravno hitrost btazročiteljev.
Kriminal
prihodnosti
Lanr je bilo na Celjskem obravnavanih 34 kaznivih dejanj t področja računalni-eke kriminalicete. Izstopejo primeri naložbenih goljufij Oer vporni primeri trgovanja s kriptovalutami, pa tudi zlo-
rabe osebnih podatkov, uporaba ponarejenega negotovinskega plačilnega sredstva, spletne naložbene goljufije, spletnaizsiljevanjatertatvine sredstev v povezavi sodobnimi oblikami plačevanja v ki-bernetskem prostoru.
Lani so celjski kriminalisti opravili 1.106 zavarovanj in preiskav podatkov iz elektronskih! naprav, kar je 22 odstotkov manj kos v predhodnem obdobju ter štiri odstotke nad petletnim povprečjem. Iti tem dodajajo, da se z razvojem aplikacij ter spletnih storitev pojavljajo težave predvsem z zavarovanjem elektronskih dokazov, ki se velikoktat ne ohranijo na napravah oziroma se v aplikacijah ohranijo zgolj kratek čas, medtem ko se nek del podatkov hrani pri tujih spletnih ponudnikih storitev informacijskih družb. Ravno za te vrste kaznivih dejanj je mogoče pričakovati, da se bo njihovo število v prihodnosti zaradi nenehnega razvoja tehnologije še povečelo.
Folo: arhiv NT
premoženjske koristi je pod povprečjem desetih let, vendar lanska vrednost znaša 6,3 milijona evrov.
Na policiji dodajajo, da je bilo lani mogoče zaznati zaskrbljujočo rast kaznivih de-
12X0 ^дШТДШПЦЈј
od ponedeljka do petka ob 18.30 in 22.15
Vodenje Policijske postaje Žalec je ta mesec prevzel Rok Naveršnik, ki je bil zadnjih devet let pomočnik načelnika Policijske postaje Celje. Pred tem je devet let delal v Slovenski Bistrici, policijsko pot je začel leta 1998 na PP Ljubljana - Vič. Gorazd Trbovšek, ki je PP Žalec vodil približno 12 let, je od 13. marca letos zaposlen v Sektorju kriminalistične policije PU Celje. Od njegove premestitve v Celje do imenovanja Naveršnika je žalsko policijsko postajo vodil Boštjan Žula. (Foto: PUC)
RLŽfTiTU ^ВИ^^^ J^l^J	__J
IngH НШЈБј telemach ■
kanal 673 kanal 306 kanal 271 kanal 152
novi tednik	Q ПГ\ PT	1 R
Št. 20, 18. maj 2023	OrwR I	15
Bojevnice trenerja Uroša Bernarda postale ekipne evropske prvakinje
Larisa ne zanemarja študija pred svetovnima prvenstvoma
Na evropskem prvenstvu v tekvondoju (v neolimpijski različici) v romunskem Cluju so se odlično odrezali predstavniki dveh celjskih klubov. Slovenke so osvojile naslov evropskih ekipnih prvakinj.
dean suster
V ekipi so bile tri članice celjskega Hyonga, Larisa Žagar Slemenšek, Maša Kenjalo in Tina Baloh, in še tri članice mariborskega kluba Hwa-rang. Boljše so bile od repre-zentantk Finske, Madžarske in Norveške.
Vadbo prilagodila študiju
Larisa Žagar Slemenšek
je zlato medaljo osvojila tudi med posameznicami v kategoriji do 62 kilogramov. Premagala je tri tekmice, Poljakinjo Zuzanno Gadzalo s 3 : 1, Finko Miro Syovall s 3 : 0 in v finalu še Madžarko Nikolett Mezei s 3 : 1. Larisa nenehno napreduje, čeprav študira v Kopru in je zato usklajevanje s treningi v Celju in s študentskim delom zelo zahtevno: »Podpora vodilnih ljudi v klubu nam dekletom veliko pomeni. Vesele smo bile tudi županovega obiska. Sama sem morala zaradi odsotnosti spremeniti način vadbe. Je krajša, a zato zelo intenzivna. S trenerjem sva dobila potrditev, da delava prav. Pred poletjem bom nastopila na dveh
tekmah svetovnega pokala, potem me čakata dve svetovni prvenstvi, septembra v tekvondoju in novembra v kikboksu,« Trener Uroš Bernard jo očitno odlično vodi in ji tudi pri vsem pomaga. Je eden od reprezentančnih trenerjev, razveselila ga je še ena njegova varovanka iz kluba. Maša Kenjalo je na poti do osvojitve bronaste medalje ugnala Norvežanko Hanno Miller z 2 : 0 in Španko Paulo Sanz Fernandez s 4 : 0, v pol-finalu pa je morala priznati premoč Irki Cristine Franks.
Strnad pomagal do brona
Uspehe žensk so dopolnili slovenski mladinci, ki so med moštvi osvojili tretje mesto. Premagali so Nizozemce in Moldavce, izgubili pa so proti Poljakom, ki so zmagali tudi v finalu. Bronasto medaljo je v Celje prinesel Ian Strnad, tekmovalec Taekwondo kluba Slavka Šlandra Celje. V ekipnih bojih je zmagal dvakrat. Dijak 2. letnika Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje je star 16 let. Sedmo
leto trenira tekvondo, peto pa kikboks. V slovenski ekipi je bronasto medaljo osvojil že lani na evropskem prvenstvu v Poreču, kjer se je v posamični konkurenci prebil do petega mesta. Na turnirju v Cluju je bilo 637 tekmovalcev iz 30 držav. Slovenska himna je v dvorani donela šestkrat. Na tretji stopnički je stalo še šest slovenskih tekmovalcev. Vsekakor je nastope slovenskih predstavnic obeležila nekdanja dijakinja I. gimnazije v Celju, zdaj 21-letna La-risa Žagar Slemenšek, ki živi v Levcu.
Foto: TK Hyong, ŠD Slavko Šlander
Celjski župan Matija Kovač, Larisa Žagar Slemenšek, Maša Kenjalo, Tina Baloh in trener Uroš Bernard
Za največji us tudi Vojničan
peh zaslužna a
Slovenska ženska hokejska reprezentanca je nastopila na svetovnem prvenstvu divizije I-B v Južni Koreji. Risinje so si obstanek v tem kakovostnem razredu zagotovile z zmago proti Kazahstankam. Potem so v zadnjem krogu premagale še izbrano vrsto Velike Britanije in osvojile četrto mesto.
S tem so dosegle največji uspeh v zgodovini slovenskega ženskega hokeja. V naši reprezentanci je bila tudi Vojničanka Julija Blazinšek.
Ena podaja v drugem napadu
V višji kakovostni razred (drugi) je napredovala Južna Koreja, v nižjega (četrtega) je izpadla selekcija Kazah-stana. Julija Blazinšek, ki je redna obiskovalka celjskega drsališča, je ocenila nastope naše izbrane vrste: »Naša igra je bila dobra. Upoštevale smo vse nasvete trenerjev. Trudile smo se po najboljših močeh. Tiste, ki niso dobile priložnosti za igro, so nas glasno spodbujale. Čeprav je bila naša ekipa nekoliko spremenjena v primerjavi z lani, smo se igralke hitro povezale
in smo dobro sodelovale na ledu.« Blazinškova je v svojo statistiko vpisala eno podajo. V korejskem Suwonu je igrala v drugem napadu. Bila je na položaju desnega krila, na levem krilu je igrala Arwen Nylaander, osrednja napa-dalka je bila Gaja Pezdir. Na branilskih položajih sta bili Tamara Svetina in Katja Bi-ščak.
Lepi spomini na ZDA
»V korejskem Suwonu smo opazile veliko lepih parkov. Ljudje so bili zelo prijazni, celo spoštljivi,« se je ozrla na prizorišče največjega uspeha slovenske ženske hokejske reprezentance. Za članice je najprej igrala v domačem prvenstvu v dresu kranjskega Triglava. Za ljubljansko Olimpijo je igrala v ligi EWHL. Kasneje je bila še igralka Maribora in Celja. V sezonah 2019/20 in 2020/21 se je šolala in igrala v Združenih državah Amerike, in sicer za Gilmour Academy. »Tam sem končala srednjo šolo. Spomini so zelo lepi. Ekipa, trenerki in trener so bili izjemni, tudi učitelji, čeprav so bili zahtevni. Pri
pouku je bilo zanimivo, saj je njihov sistem šolanja bistveno drugačen od našega. Bivanje, šolanje in igranje v ZDA so zame predstavljali zelo pomembno izkušnjo.«
Hokej ob študiju
Nato se je preselila v Švedsko, v Södertälje. »Klub je član druge švedske lige. Dobro smo igrale in imele možnost preboja v prvoligaško tekmovanje. Uvrstile smo se v drugi krog končnice, potem smo izpadle tik pred odločilnimi tekmami,« pravi Julija, ki se je odločila za vrnitev domov. »V Sloveniji bom nadaljevala šolanje. Med študijem bom še igrala hokej, a zdaj bližje domu. Ženska ekipa je bila v Celju le kratek čas. Pridružila se bom mariborskemu klubu,« je končala Julija, ki je še vedno najstnica. Zdaj redno vadi v fitnesu in se že pripravlja na novo sezono. Čeprav je zadovoljna z dosedanjimi dosežki, si želi v naslednjih letih, ko bo dozorela kot igralka, vabilo iz tujine, vedno pa bo z veseljem oblekla reprezentančni dres.
DŠ
Foto: osebni arhiv JB
Zelo prikupna Julija Blazinšek je bila po tekmi z Južno Korejo izbrana za najboljšo igralko slovenske reprezentance.
16
ŠPORT
Po osemnajsti
prvenstveni
zmagi
višnjo na vrhu torte!«
Nogometaši Celja so v 35. krogu 1. prve slovenske lige premagali Koper z 2 : 0. V lovu na končno drugo mesto, ki prinaša igranje v 2. krogu kvalifikacij konferenčne lige, so svojo nalogo opravili z odliko.
dean suster
Zdaj imajo vse v svojih rokah, za potrditev drugega mesta jim v Stožicah (sobota, 15.00) proti Olimpiji zadošča točka. Lahko si tudi privoščijo poraz, a potem Maribor -igral bo istočasno - ne sme premagati Brava. Črn scenarij je zgolj eden: zmagi Olimpije in Maribora.
Matko bi še igral
Po grobi napaki v lastnem kazenskem prostoru so trije igralci Celja v 14. minuti prepustili žogo Brightu Edomwonyiju, ki je na srečo sprožil čez vrata. Le minuto kasneje so gostitelji uprizorili imenitno akcijo. Po podaji Denisa Popovića je Aljoša Matko preskočil žogo in tako stekel v prazen prostor, kamor mu jo je izvrstno poslal Gregor Bajde. Matko je dosegel šesti gol na zadnjih štirih tekmah: »Nadzorovali smo potek tekme, lahko bi dosegli precej golov. Zdaj sem samozavesten. Škoda, da bo že ta teden konec prvenstva, saj sem zelo dobro pripravljen.« Poudaril je, da v napadu dobro sodeluje z obema soigralcema: »Z >Bajcem<
(Gregor Bajde, op. p.) sva sodelovala pri prvem golu, >Čar-li< (Charles Ikwuemesi, op. p.) pa je kasneje obremenil po dva tekmeca in me je lepo zaposlil.« Če bo priromala privlačna ponudba iz tujine, bosta Matko in vodstvo kluba temeljito razmislila o njej.
Matko reševal
Podobno kot proti Mariboru (trener Damir Krznar je dejal, da se je Celje po doseženem golu »ponudilo« njegovim igralcem) se je domače moštvo odzvalo zelo pragmatično. Celo preveč, »kanarčki« so bili blizu izenačenja, a se je izkazal vratar Matko Obradović. O tem je govoril tudi pomočnik trenerja Kopra Džengis Čavušević: »V petek smo pogledali, kdo sploh lahko igra. Kljub temu smo bili še kako živi tako v prvem kot v drugem polčasu. Ne bi se strinjal, da so se nam Celjani po doseženem prvem zadetku >ponudili<. Mi smo jih prisilili v branjenje. Zelo so kakovostni, tudi prvakom so povzročili ogromno težav.« Zelenica je bila odlična, severna in južna tribuna sta
ostali »škrbasti«, saj po finalu pokala NZS še vedno manjka veliko stolov. Stroške bo krila osrednja zveza, ko bosta »za-pitek« poravnala finalista.
Edini doma premagali vse
Kapetan Celja Denis Po-pović je v 69. minuti potrdil zmago z izjemno prostim strelom. Žoga je končala v levem zgornjem kotu vrat, od prečke se je odbila za golovo črto. Mlad celjski vezist Mark Zabukovnik se je prijel za glavo, 600 domačih privržencev je na nogah pozdravilo novo »Popetovo« mojstrovino. Povsem nemočen je bil vratar Kopra Adnan Golubović: »V prvem polčasu smo bili boljši, a nismo znali zadeti. Celjanom je to uspelo po edini priložnosti. Ko smo se odprli, so imeli možnosti za še precej višjo zmago. Po številnih poškodbah in porazih se lovimo, ne znamo se več primerno motivirati.« Gostje so imeli sedem strelov več. Kljub temu so Celjani edini, ki so doslej premagali vse nasprotnike na svojem igrišču. Na celjskem stadionu je v zadnjih minutah zaigral 19-letni Domen Justinek.
Trener »snel klobuk«
Roman Pilipčuk sicer ni uspel nadoknaditi zamuje-
nega v prvem delu sezone, saj je vodstvo že pred tremi leti napovedovalo osvojitev naslova državnega prvaka in zato pripeljalo kopico ka-
Lestvica 1. SN L				
OLIMPIJA	35	23 4 8	60:37	73
CELJE	35	18 10 7	51:34	64
MARIBOR	35	18 7 10	69:42	61
DOMŽALE	35	13 13 9	50:41	52
KOPER	35	14 8 13	45:38	50
MURA	35	12 13 10	48:44	49
KALCER	35	9 14 12	34:53	41
BRAVO	35	9 8 18	32:40	35
GORICA	35	4 12 19	30:57	24
TABOR	35	3 15 17	29:62	24
Aljoša Matko je že videl žogo v mreži za vodstvo s 3 : 0, a je pritekel koprski branilec in jo odbil tik pred črto vrat.
kovostnih nogometašev. V pokalu je bilo Celje precej bližje lovoriki, a je po dolgi bitki klonilo proti Olimpiji. »Tekma je bila dobra, pred svojimi fanti snemam klobuk. Naši dobri rezultati so plod drugačne postavitve, ki je bolj podrejena branjenju. Sposobni smo še bolje igrati. A za to potrebujemo še nekaj časa,« je začel strateg Celja. Morebiti njegovo moštvo po začetnih vodstvih vadi za evropski nastop, saj najbrž pričakuje, da bo v podreje-
nem položaju. In kaj pravi Pi-lipčuk na govorice in pisanja o njegovih morebitnih naslednikih? »Mediji imajo svoje delo, jaz svoje.« Pri nekaterih vprašanjih ne potrebuje več prevoda. Je to pomenljivo? »Vesel sem, da sodelujem z Darijanom Matićem in Ame-lom Mujčinovićem, s katerim se pogovarjamo v enem jeziku, in sicer v nogometnem jeziku.« V zadnjem dejanju sezone bo njegovo moštvo gostovalo pri državnem in pokalnem prvaku: »Po dveh
dnevih počitka se s fanti pripravljamo na gostovanje v Ljubljani. Želimo biti drugi na lestvici, želimo višnjo na vrhu torte!« Španski strokovnjak Albert Riera, ki je z Olimpijo osvojil dvojno krono in prejel priznanje Sindikata profesionalnih igralcev nogometa Slovenije za trenerja sezone, je potrdil, da bo po koncu sezone zapustil zeleno-bele. Grofje morajo izkoristiti skrhane odnose v Stožicah.
Foto: SHERPA
Mojstrski strel Denisa Popovića. Koprski živi zid je bil prenizek.
Zoga se je od prečke odbila v mrežo. Na tribuni so zavriskali mlajši celjski nogometaši.
ŠPORT
17
Tudi rokometaši Gorenja poskrbeli za predčasno celjsko slavje
Jutri proslava prvega
mesta v državnem prvenstvu
Rokometaši Celja Pivovarne Laško so dva kroga pred koncem 1. slovenske lige osvojili 26. naslov državnih prvakov, potem ko so igralci velenjskega Gorenja na nedeljski, zadnji tekmi 24. kroga premagali trebanjski Trimo s 30 : 26. Celjani so bili v petek s 36 : 29 boljši od Maribora.
dean suster
Celjski rokometaši imajo dva kroga pred koncem državnega prvenstva neulovljivih pet točk naskoka pred drugouvrščenimi Velenjčani, medtem ko tretji Trebanjci zaostajajo za šest točk. Celjska ekipa je osvojila dvojno krono. V elitnem domačem ligaškem tekmovanju je na 24 tekmah doživela zgolj en poraz.
Še ena veselica
V petek je Gal Gaberšek, ki je visok 2,01 metra, zaustavil deset strelov Mariborčanov in se uspešno vrnil po poškodbi očesa: »Pet tednov me ni bilo v pogonu. Prvič po poškodbi sem branil vseh 60 minut. Zelo sem vesel, da sem se vrnil in da sem lahko spet pomagal ekipi. Med odmorom nisem bil v slačilnici, zdi pa se mi, da je bil trener oster do mojih soigralcev. V nadaljevanju je bila naša igra precej boljša. Prenosa iz Velenja si nismo ogledali skupaj. Tudi teoretično smo državni prvaki, čeprav ne dvomim, da bi to bili tudi brez pomoči Gorenja. Jutri se lahko poveselimo
z navijači, tako kot smo se v Ormožu po osvojitvi naslova pokalnega prvaka.« Najboljši strelec Celja proti Mariboru je bil s sedmimi goli Tilen Strmljan.
Slovo in zahvale
Priložnost je izkoristil Tim Cokan in z desnega krila in iz kazenskih strelov dosegel pet golov: »Res je, da nismo tekme začeli tako, kot smo se dogovorili. Ne glede na to, da smo predčasno postali državni prvaki, moramo tudi zaradi svojega ugleda primerno odigrati zadnji tekmi.« Razplet v velenjski Rdeči dvorani je bil po celjskih željah in jutri bo sledila proslava v dvorani Zlatorog, kjer bo gostovalo Krško (19.00). Žal ne bo podelitve pokala in zlatih medalj, češ da bo zadnje dejanje v prvenstvu za Celjane šele teden kasneje v Slovenj Gradcu. S pojasnilom se v RZS niso proslavili. Vodstvo celjskega kluba se bo s priložnostnimi darili zahvalilo nekaterim igralcem, ki bodo zapustili knežje mesto.
Foto: SHERPA
Zelo čustveno je bilo tudi po pokalni zmagi nad Gorenjem, ki je predstavljalo najvišjo oviro za »pivovarje«.
Najbolj razburljivo je bilo na derbiju s Trimom, na katerem so si celjski rokometaši utrli pot do 26. zvezdice.
Morajo biti zadovoljne glede na vse težave
V predzadnjem krogu končnice državnega prvenstva za rokometašice so Ce-ljanke z desetimi goli razlike premagale ekipo Krke in osvojile tretje mesto.
Trenerka Miša Marinček ima še enoletno pogodbo: »Lani je bila članska ekipa druga v prvenstvu in pokalnem tekmovanju, naše mladinke pa so bile najboljše v Sloveniji. Želele smo ponoviti sanjsko sezono, a ni šlo, kljub temu pa smo osvojile bronaste medalje, kar je bil tudi eden od naših ciljev. Od nobene igralke se ne bom poslovila, saj upam, da si bodo premislile in se nam bodo julija spet pridružile.« Marinč-kovi ni bilo lahko. Najprej se je poškodovala Maja Kovačič, v pripravljalnem obdobju je Tjaša Žener padla na ramo in je sledila operacija, nato se je poškodovala prva vratarka Andrea Perić in odšla na operacijo kolenskih vezi. Potem so težave imele še Lana Ar-telj, Erin Novak, Sanja Vrček in Eva Krajnc Zagruševcem.
Številni odhodi
Katja Čerenjak bo letos dopolnila štirideset let: »Glede
na to, da smo v celotni sezoni imeli na voljo zgolj od deset do enajst igralk, osvojitev tretjega mesta sploh ni slab rezultat. Zelo sem zadovoljna, da sem igrala rokomet in da sem tako dolgo zdržala. Enkrat je treba reči konec.« Športno pot bo kljub številnim prepričevanjem končala Jasmina Pišek: »Tretje mesto je pravi pokazatelj naše moči, kajti mučile so nas številne težave. Mislim, da je bilo 19 let igranja rokometa zame dovolj. Bilo je veliko lepih trenutkov, ki jih ne bi zamenjala za nič na svetu. Ponosna sem na drugi mesti kluba v državnem prvenstvu in pokalu, saj je to največ, kar smo lahko dosegle, in na vse reprezentančne nastope na svetovnem in evropskem prvenstvu. Pri svoji odločitvi, da preneham igrati rokomet, ostajam neomajna.« 24-letna Savinjčanka Anika Strnad Zelen, odlična organizatorka igre, zgodaj zapušča igrišča: »Od rokometa se v Sloveniji ne da živeti. Zaposlila sem se. Po 19 letih v rokometu je čas, da se posvetim še čemu drugemu v življenju.« Prvi Anikin cilj je dokončanje študija oziroma diploma.
DŠ, foto: DŠ
Množična selitev Slatinčanov v Krško
Nogometaši Rogaške so bili v večjem delu sezone v 2. slovenski ligi na vrhu lestvice.
Ob koncu spomladanskega dela so tako močno popustili, da jih je prehitel Aluminij. Toda v predzadnjem prvenstvenem krogu so Kidričani doživeli domač poraz z Ajdovci in Slatinčanom, ki so slavili
doma proti Novomešča-nom, omogočili lahko pot do uvrstitve v 1. slovensko ligo. Rogaška bo jutri v zadnjem krogu gostovala v Krškem, kjer pričakujejo pravo invazijo slatinskih navijačev. Varovancem trenerja Oskarja Drobneta zadošča že osvojena točka za veliko slavje.
DŠ
Dobovec takoj do prednosti
Anika Strnad Zelen s svojimi navijači
V Rogaški Slatini se obeta še eno veliko slavje. Dobovec je prvo tekmo finala državnega prvenstva v fut-salu proti Siliku dobil s 6:
2 in za naslov potrebuje še dve zmagi.
Dobovec je bil najboljši po rednem delu sezone in je tako dobil prednost domačega igrišča. To je na prvi tekmi s pridom izkoristil. Patrik Pasariček je dosegel tri gole, po enega so dodali Kristjan Čujec, Klemen Du-ščak in Felipe Echavarria. Drugi obračun bo danes na
Vrhniki. Tretjo tekmo bo ponovno gostila dvorana II. osnovne šole Ratanska vas v Rogaški Slatini, in sicer v petek, 26. maja. »Čestitam svojim fantom, ki so vodili ekipo do zmage, všečen je bil tudi način, kako so to naredili. Od začetka smo nadzorovali potek tekme. Bili smo ekipa, ki je iskala gol. Ob polčasu smo vodili s 5 : 1 in že tedaj odločili, kdo bo zmagovalec,« je povedal trener Dobovca Kujtim Mo-rina.
DŠ
18
NAPOVEDNIK
ШП7Г
muzejnovf jšczgodovine I tel je
NA HERMANOVEM ODRU
Muzej novejše zgodovine Celje vas v soboto, 20. maja 2023, ob 10.00 ali 11.15
vabi v Otroški muzej Hermanov brlog na zadnjo predstavo letošnje sezone Na Hermanovem odru
VZNEMIRLJIVO ŽIVLJENJE ČEBEL
v sklopu abonmaja Na Hermanovem odru in izven.
(V primeru, da bodo vstopnice za predstavo ob 10.00 razprodane, bomo začeli prodajo kart za dodatno predstavo ob 11.15.)
http://www.muzej-nz-ce.si
PONEDELJEK, 22. 5.
16.00 Glasbena šola Celje
Javni nastop učencev osnovne stopnje
17.00 Glasbena šola Velenje Dan odprtih vrat
17.00 Galerija Velenje
Kulturne prireditve
ČETRTEK, 18. 5.
PETEK, 19. 5.
9.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Mednarodni muzejski dan
Prost vstop
08.00 Ipavčeva hiša Šentjur in druge zbirke Mednarodni muzejski dan
Dan odprtih vrat 10.00 Pokrajinski muzej Celje Mednarodni muzejski dan
Prost vstop za ogled vseh muzejskih zbirk v Knežjem dvoru in Stari grofiji
9.00-10.30 in 18.00 Celjska kulturnica
Drugi festival Lutka v vzgoji in izobraževanju
Nastop lutkovnih skupin iz Vrtca Zarja Celje, OŠ Šalek, III. OŠ^Rogaška Slatina in OŠ Alojzija Šuštarja Ljubljana
19.00 Plesni forum Celje_
16. Korpus, festival sodobnega plesa Nastopi tudi v soboto in nedeljo 19.30 Gledališče Celje
Maja Šorli: Tega okusa še niste poskusili
Premiera za abonma in izven
SOBOTA, 20. 5.
14.00 Občinsko dvorišče Laško 9.°° Titov trg Velenje
Pivo in cvetje v tvojem kraju
Žur z Elvis Jacksoni in Dejanom Dogaja
16.00 Center kulture Gustav Šentjur
Polnost praznine
Predavanje akademskega slikarja Janeza Zalaznika
18.00 Center sodobnih umetnosti Celje
Praznujemo! 60/30: v spremstvu pasjih prijateljev
Vodeni sprehod po razstavah
18.00 Občinska knjižnica Polzela Predstavitev knjige Veter z vzhoda
Pogovor s pisateljem Tonetom Partljičem
18.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Predstavitev knjige Z veslom in peresom po svetu
Predstavil jo bo avtor Borut Korun.
18.00 Muzej baroka Šmarje pri Jelšah
Zgodba šmarske Kalvarije
Premiera kratkega filma & dan odprtih vrat
19.00 Železarski muzej Teharje
Prikrito, odkrito
Otvoritev fotografske razstave Gorazda Goloba
19.19 Knjižnica Velenje
Pet minut s Cervantesom
Literarni večer
Velenje Pleše
Medgeneracijski festival
10.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Vznemirljivo življenje čebel
Zvitorepčevo lutkovno paragledališče, za abonma in izven
11.00 Glavi trg Celje_
Otvoritev Tedna ljubiteljske kulture v Celju
17.00 Spominska hiša Alme M. Karlin v Pečovniku
Bila sem Theina gostja - Moji spomini na Pečovnik
Pogovor z Jutto Borck iz Berlina bo vodila Jerneja Jezernik.
17.00 Gledališče Celje
Avtorski projekt Ikigai
Za abonma in izven
19.30 Gledališče Celje
Maja Šorli: Tega okusa še niste poskusili
Predstava
19.30 Narodni dom Celje
APZ Karla Destovnika Kajuha Celje
Letni koncert
20.00 Kulturni dom Vransko Strast, dojenček in rompompom
Stand-up komedija Vida Valiča
20.00 Titov trg Velenje
Društvo mrtvih pesnikov in Rock partizani
Koncert mladosti
novi tednik
NEDELJA, 21. 5.
16.00 Cerkev na Gori Oljki Bomo eno zapeli
Srečanje pevskih zborov in vokalnih skupin občine Polzela
17.00 Kulturni center Rogaška Slatina
Regijsko srečanje odraslih folklornih skupin
19.00 POŠ Prevorje
Niti tat ne more pošteno krasti
Predstava Dramske skupine Kozji rog
19.00 Kulturni dom Vojnik Pesmi hrepenenja
Koncert muzikalov, pevka Tanja Pečenko, pianist Lovro Frelih
Likovna delavnica z Urško Stropnik Šonc
17.30 Študijska čitalnica OKC Branislav Nušić: Analfabet
Gledališka predstava v izvedbi Ljubiteljskega gledališča Petra Simonitija Celje
18.00 Kongresni center Thermane Laško
Pesmi iz srca
18.00 Študijska čitalnica Mestne knjižnice Velenje
Helena Bizjak
Predstavitev knjige Zdravje je v naših rokah in nogah
19.30 Celjski dom_
Simon Trpčeski
Koncert svetovno znanega pianista
19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Tutošomato
Komedija v izvedbi SNG Nova Gorica in Gledališča Koper
TOREK, 23. 5.
17.00 Glasbena šola Celje
Družina poje in igra
Nastop komornih skupin v sestavi sorodnikov, ki se izobražujejo v GŠ Celje.
18.00 Velenjski grad
Klepet pod arkadami
19.00 Dvorana glasbene šole Žalec
Koncert pevskega zbora Glasbene šole Rista Savina Žalec
OSREDNJI KNJIŽNICI CELJE
PONEDELJEK, GLEDALIŠKA PREDSTAVA ANALFABET
22.	maj,	V izvedbi Ljubiteljskega gledališča Petra Simonitija ob 17.30 Celje.
V okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje. Študijska čitalnica
TOREK,	ZELENI TORKI: ZELIŠČNI VRT
23.	maj,	Spomladanski cikel vrtnarskih predavanj. ob 18.00 Oddelek Glasba-film
SREDA,	PRAVLJIČNE DOGODIVŠČINE Z MOJCO
24.	maj, ob	Primerno za otroke od 4. do 7. leta starosti. 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
ČETRTEK, BRALNI KLUB Z EWELINO
25.	maj, ob	Knjiga, ki jo beremo ta mesec: 17.30 Kazuo Ishiguro - Ostanki dneva
Oddelek Glasba-film
BRASLOVČE <	DOBRODELNI ^^odlTiiisiBSSsi Miran D RUDAN ЕЗ^ШШ
шншагаши	DOMEN KUMER
19.00 Knjižnica Šmartno ob Paki
Darja Arh Centrih: predstavitev romana Ena plus ena je ena
19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur
Prekmurščina, kinč predragi
Predstavitev knjige 19.30 Gledališče Celje_
Tatjana Doma in Luka Marcen po motivih besedil Georgea Orwella: Farma Orwell
Drama SNG Maribor Izbirna predstava za abonente in izven
SREDA, 24. 5.
18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Koncert kitarskega orkestra Glasbene šole Rista Savina Žalec
18.00 Glasbena šola Velenje Letni koncert pianistov
18.10 Celjska kulturnica Slam poezija
Nastopa lahko vsak.
19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec
Predstavitev romana Mirjam Janežič Pošast v čipkah
19.30 Celjski dom_
GM oder: Andraž Malgaj
Koncert harmonikarja
Druge prireditve
ČETRTEK, 18. 5.
18.00 Lapidarij Osrednje knjižnice Celje Zdravo in slastno za kužke
Predstavitev kuharske knjige Damjane Senegačnik
19.00 Celjski mladinski center
Kavarniški open mic
16.00-18.00 Sejna soba Občine Vransko
Dan odprtih vrat Vezilj Snežink
17.00 Dvorana KUD Svoboda Griže
Praznik vina
Društvo savinjskih vinogradnikov
17.00 Športni center Žalec Cici olimpijada vrtcev
PETEK, 19. 5.
18.00 Večnamenski dom Rimske Toplice
Gorniška potepanja z otroki
Predavanje Gorazda Goriška ob projekciji fotografij
19.00 Kulturni dom Vransko
Vekoslav Grmič: Škof pričevalec
Predstavitev zbornika
SOBOTA, 20. 5.
9.00 Kozolec Konjerejskega društva v Slogah
Pohod iz Slog v Log
9.00 Schwentnerjeva hiša Vransko
Z Guštom po poti dediščine
Kulinarični pohod
9.00 Športni center Žalec
Dan športa
10.00 Okolica Športne dvorane Vransko
Veter v laseh
S športom proti zasvojenosti
9.00 Evropska ploščad Rogaška Slatina
Bobrovo bicikliranje 2023
Rekreativno kolesarjenje in vzpon na Boč
9.00 Zgornji trg Šentjur, pod kostanji
Kulinarični in kulturni bazar
Predstavitev ljudi, ki so se v Šentjur preselili z vsega sveta
20.00 Gasilski dom sv. Florijan Rogaška Slatina
Gasilska veselica z Modrijani
NEDELJA, 21. 5.
16.00 Start pri graščini Podgrad na Vranskem
Pomladni sprehod do jame Škadavnice z glasbenim presenečenjem
PONEDELJEK, 22. 5.
18.00 Mladinski center Žalec Delavnica glam ličenja s Karin
Žalec fešn week
TOREK, 23. 5.
14.30 Športni center Žalec Medobčinsko šolsko prvenstvo v atletiki 18.00 Mladinski center Žalec Mehki modni dodatki, delavnica polsetnja Žalec fešn week
SREDA, 24. 5.
16.00-20.00 Mladinski center Žalec
Delavnica Tisoč in en šiv
Žalec fešn week 17.00 Spletno predavanje
Ljudske univerze Rogaška Slatina
Dejavniki uspeha pri delu in življenju
Predava prof. dr. Matej Tušak
radio celie
Podjetje NT&RC, d.o.o.
opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o.
Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Saša Pukl
E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Barbara Furman, Janja Intihar, Špela Ožir, Eva Rudman, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE
Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE
Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si
Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si
MALI OGLASI/INFORMACIJE
19
Srečno s teboj smo živeli, žalostni, ker te več ni. Ostali so živi spomini, z nami potuješ vse dni.
V SPOMIN
26. aprila 2023 je minilo eno leto, kar je tiho in za vedno odšla od nas draga
IDA VOLK
iz Migojnic 89a, Griže (28. 9. 1946-26. 4. 2022)
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in z lepo mislijo ohranjate spomin nanjo.
Vsi njeni
STROJI
STANOVANJE
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
Zahvala
V 82. letu nas je zapustil naš
dragi oče, tast, stric in svak
IVAN VOLK
iz Migojnic 89a, Griže (18. 2. 1941-9. 4. 2023)
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste bili v mislih in srcu z nami v dnevih žalosti, ste se s svojo prisotnostjo poklonili njegovemu spominu in ga skupaj z nami pospremili k
večnemu počitku. Zahvaljujemo se za vsa izrečena sožalja, stiske rok, tople objeme in besede tolažbe. Iskrena hvala za darovano cvetje in sveče. Ohranili ga bomo v najlepšem spominu.
Žalujoči: domači in prijatelji
PRODAM
PRODAM
RABLJENO kosilnico, v dobrem stanju, motor Brics, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 040 627-119.	326
PREVOZNI molzni stroj, samonakladalko, 25 m3, zgrabljalnik Sip in kosilnico Bobnar 180, prodam. Telefon 051 478-529. 319
STAREJŠE trisobno stanovanje v pritličju meščanske hiše, v jedru Laškega, obnovljena okna, streha in fasada, prodam. Cena 69.000 EUR. Telefon 041 624-775. 327
O
KUPIM
PRODAM
TRAKTORJE in kmetijsko mehanizacijo, v kakršnem koli stanju, kupim. Telefon 041 255-834.	p
VRTNI kamin in usnjeno sedežno garnituro prodam po simbolični ceni. Telefon 031 625-384.
328
ODDAM
V CELJU na Ostrožnem oddam v najem poslovni prostor, velik 35 m2, primeren za različne dejavnosti. Telefon 031 625-384.
328
PRODAM
NESNICE rjave, grahaste, črne, pred nesno-stjo, prodamo. Brezplačna dostava po celotni Sloveniji. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401.	n
Bolečino se da skriti, pa tudi solze ni težko zatajiti.
Le ljube, skrbne mamice nihče mi ne more več vrniti.
V SPOMIN
9. maja je minilo leto dni, kar se je za vedno poslovila
DRAGICA DEBELAK
iz Zadobrove 35a, Škofja vas
Hvala vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem grobu in ji prižigate sveče.
Žalujoči: hči Špela s Simonom, mama Ljudmila ter bratje in sestre z družinami
vabi k
VPISU
za šolsko leto
2023/2024
V NASLEDNJE PROGRAME:
•	Predšolska glasbena vzgoja: letnik rojstva 2018
•	Predšolska plesna pripravnica: letnik rojstva 2018
•	Glasbena pripravnica: letnik rojstva 2017
•	Plesna pripravnica: letniki rojstva 2015 - 2017
PRIJAVA ZA VPIS bo objavlj ena na naši spletni strani www.glasbena-sola-celje.si. Za več informacij pokličite na 03 492 57 30.
SPREJEMNI PREIZKUSI ZA VPIS V PROGRAME:
•	GLASBA (instrumentalni pouk): letnik rojstva 2016 in
starejši
Otroci ZA VPIS V DISLOCIRANE ODDELKE iz občin Štore, Vojnik in Dobrna opravljajo sprejemni preizkus v Glasbeni šoli Celje. Število prostih mest bo odvisno od kadrovskih in prostorskih zmogljivosti ob koncu šolskega leta.
•	SODOBNI PLES in BALET:
letnik rojstva 2014 in starejši
•	Nadstandardni program JAZZ: (saksofon, trobenta, pozavna, kitara, klavir, petje in tolkala).
*Za program Jazz je pogoj za vpis predhodno znanje instrumenta.
•	Nadstandardni program BOBNI ZA VSE GENERACIJE
•	Nadstandardni program BAS KITARA
SPREJEMNI PREIZKUSI bodo potekali od 22. - 30. maja 2023.
Za termin preizkusa pokličite na 03 492 57 30. Več na www.glasbena-sola-celie.si.


vMm г KWÖj!

www.glasbena-sola-celje.si tajnistvo@gscelje.si
radio cehe
Poroke
Žalec
Poročili so se: Jasmina ŠMARČAN iz Zavrha pri Galiciji in Samo KALIŠNIK iz Kamnika, Tatjana KOLAR iz Domžal in Gregor BREŠER iz Latkove vasi pri Preboldu, Dragana VRAČAR in Zoran ZEC, oba iz Žalca, ter Špela MURENC iz Sevnice in Luka ŠKULJ z Dobrepolja.
Velenje
Poročili so se: Nedžija MUŠIĆ in Amet BAJREKTA-REVIĆ, oba iz Velenja, ter Damijana ZALOŽNIK iz Janko IRŠIČ, oba iz Podkraja pri Velenju.
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal. Je prazen naš dom, utihnil je tvoj glas, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. V naših srcih živiš in ostal boš za vedno.
V SPOMIN
Mineva deset let, kar nas je zapustil dragi mož, ata in stari ata
JOŽEF NOVAK
iz Bodreža
Hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi tvoji najdražji
KOKOŠI nesnice jarkice, rjave in grahaste barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p TELIČKO limuzin prodam. Cena po dogovoru.
Telefon 041 384-488.	321
KRAVO limuzin, staro 5 let, težko, s 120-ki-logramskim bikcem limuzin, kravo sivko, 7 let, z bikcem limuzin, 130 kg, teličko simentalko, 330 kg, in tri črno bele bike, od 300 do 500 kg, prodam. Telefon 031 866-924.	329
KRAVO, lisasto, z mlekom, staro 4 leta, teličko lisasto, staro en mesec, in bikca čb, starega 3 tedne, prodam. Telefon 041 990-595.	333
BELE piščance brojlerje, težke 1 kg, za nadaljnjo rejo, prodam. Možna tudi dostava. Telefon 031 753-595.	p
novi tednik
Pa četudi si odpotoval tja v drugi kraj, od koder vrnitve ni nazaj, v naših srcih za vedno boš živel, pa čeprav visoko tja med zvezde si šel. (Marija Janc)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
VIKTORJA KORUNA
iz Laškega (22. 1. 1948-28. 4. 2023)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena zahvala osebju Zdravstvenega doma Laško in zdravnici Bilki Strel, dr. med., za nesebično pomoč in podporo ob njegovi bolezni. Zahvala članom Društva invalidov občine Laško za vso pomoč in podporo, hvala gospe Petri za izrečene poslovilne besede ter praporščakom. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi.
Žalujoči: vsi njegovi, ki ga bomo neizmerno pogrešali.
KUPIM
DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223.	p
OSTALO
PRODAM
KMETIJ! PRIDEL
PRODAM
RDEČE vino, možnost dostave, ter seno in otavo v rinfuzi, prodam. Telefon 041 631-230.	323
RDEČE vino, modra frankinja in žametna črnina, prodam po zelo ugodni ceni. Telefon 041 284-127.	331
24 m3 bukovih drv prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 524-358 . 3ii LESENO okroglo (šestkotno) vrtno hiško, dobro ohranjeno, pred kratkim sveže preple-skano, čokoladno rjave barve, prodam za 1.200 EUR. Telefon 041 424-270. 330 SLOVENSKA bukova drva, na paleti dolžine 25, 33, 50 cm, možna dostava, prodam. Telefon 031 625-479.	p
KUPIM
HLODOVINO lubadarja ter bor, smreko, jelko, od 4 do 8 m, kupim. Plačilo takoj. Telefon 06 8 6 81-374.	312
STARA sem 70 let, prihajam iz okolice Slovenske Bistrice. Iščem moškega, z avtomobilom, starega približno 60 let, za druženje. Telefon 030 748-663.	306
45-letni kmečki fant, preprost, iskren, deloven, zaposlen, ljubitelj narave in živali, bi rad spoznal žensko, staro od 40 do 53 let, za resno zvezo. Telefon 041 254-326.
334
KOŠNJA zelenic, strmin. Zvonka Korošec, s. p., Cesta kozjanskega odreda 49, Šentjur, telefon 070 711-680.	p
Smrti
Šentjur
Umrla sta: Ivan ŽAVSKI iz Javorja, 75 let, in Augustin DEBELEC iz Turnega, 86 let.
Žalec
Umrla je: Stanislava KRALJ iz Laz pri Velenju, 86 let.
Velenje
Umrli so: Marija BUNDER-LA iz Velenja, 86 let, Josip PODGORSKI iz Velenja, 81 let, Jožef LENART iz Velenja, 86 let, Klara OCEPEK iz Velenja, 90 let, Marija ZBIČAJ-NIK iz Velenja, 91 let, Jožefa MRAOVIĆ iz Velenja, 99 let, in Erika VERŠEC iz Velenja, 81 let.
p
325
p
L 31
Z
20
INFORMACIJE
4 i
novi tednik	1	rad	io celje
www.radiocelje.si
Št. 20 / Leto 78 / Celje, 18. maj 2023
Kustosinja Urška Repar v otroškem kotičku na razstavi
Nova občasna razstava v MNZ Celje
Stran pa ne bomo metal'!
Stavek, uporabljen za naslov nove občasne razstave v Muzeju novejše zgodovine Celje, ponavadi izrečemo, ko se trudimo pojesti ostanke hrane, da jih ne bi zavrgli. Avtorja razstave, etnologa in kulturna antropologa Urška Repar in Sebastjan Weber, pa sta prepričana, da bi ga lahko pogosteje uporabili tudi v drugih primerih. V zadnjih desetletjih je namreč metanje stran postalo prevladujoč vzorec našega vedenja. Zato razstava s podnaslovom O pogubnih navadah in boljših praksah spodbuja k razmisleku o našem ravnanju in odnosu do stvari.
tatjana cvirn
Nekoč je bila prazna škatla bonboniere prostor za hrambo raznih predmetov, po mleko smo s kanglico hodili na bližnjo kmetijo, v trgovino smo se odpravili s cekarjem
ali košaro. Hrano smo si iz menze prinesli v posebnih emajliranih posodah, plenice iz blaga smo prali, e-odpadkov skoraj ni bilo. A v zadnjih desetletjih se je vse to povsem
spremenilo. Lahko sami kaj spremenimo? O tem govori razstava v MNZ Celje, ki bo na ogled do kulturnega praznika prihodnje leto.
Brez grajanja
»Razstava ne govori le o odpadkih, ampak predvsem o tem, da danes mečemo stran preveč in da iz napačnih razlogov mečemo stran stvari, ki bi še lahko bile uporabne. To ima pogubne posledice za naravo, okolje in našo prihodnost,« je povedala kustosinja Urška Re-par. Razstava obiskovalca popelje skozi zgodovino uporabe nekaterih vsakodnevnih predmetov in prikaže, kako je z leti pri uporabi nastajalo vedno več odpadkov in kako se je širil
nabor predmetov za enkratno uporabo. Ob tem se najpogosteje spomnimo na plastično vrečko iz trgovine. A tudi izdelava vrečke iz blaga, ki je postala namenjena predvsem promociji podjetij, znamk, organizacij ..., ni brez posledic za okolje. »Da bi upravičili njeno proizvodnjo, bi jo morali uporabiti vsaj sedemtisočkrat,« pravi Urška Repar. Z razstavo avtorja tako ne grajata, pač pa opozarjata na malenkosti pri ravnanju, ki ne stanejo veliko,
Opeko iz nekdanjega Rakuschevega mlina bo lahko hranil tudi župan Matija Kovač, saj jo je na odprtju prejel od direktorja muzeja dr. Toneta Kregarja.
a lahko pomenijo spremembo za boljšo prakso.
Z opeko v vrečki
Kot je povedal direktor muzeja dr. Tone Kregar, imajo muzeji danes nekoliko drugačno vlogo kot nekoč in vključujejo tudi vsebine, ki zadevajo vse nas, saj osveščajo in povezujejo. V ta okvir sodi tudi najnovejši nekonvencionalni in inovativ-ni projekt obeh avtorjev.
Razstava je namenjena vsem generacijam in tudi za otroke je na voljo kotiček z interaktivno tablo in s popravljenimi igračami ter z družabno igro, ki je nastala v okviru projekta Nevidno življenje odpadkov. Zanimivost za obiskovalce je možnost, da bo lahko vsak, ki bo želel, odnesel domov opeko iz leta 2014 pogorelega Rakuschevega mlina, kulturnega spomenika lokalnega pomena. Ob nakupu vrečke iz blaga po simbolični ceni bo lahko dobil še opeko. »S tem lahko obiskovalci pomagajo ohranjati industrijsko kulturno dediščino in razbremenijo naše depojske prostore,« je dejal direktor muzeja dr. Tone Kregar. Po požaru je namreč muzej shranil štiri palete opeke, od tega je en kos inventa-riziral kot muzejski predmet, drugi so v depoju, kjer zasedajo veliko prostora. Kaj z njimi, se sprašujejo v muzeju in s tem obiskovalce spodbujajo k premisleku o odnosu do dediščine in usodi spomenika, ki je zara-
di neprimernega vzdrževanja končal na smetišču.
Ponovna uporaba
V	duhu trajnosti je zasnovana tudi postavitev razstave, ki jo je oblikovala Janja Vogrin. V največji možni meri je bila izdelana iz že uporabljenih materialov. »Razstavno pohištvo smo izdelali sami, panoji so z lanske razstave (P)ostati ženska, blazine na stolih so izdelane iz muzejskih fasadnih panojev,« je naštevala Repar-jeva, ki je na razstavi pokazala tudi vse odpadke, ki so nastali z njeno postavitvijo in s tiskanjem spremljevalnega kataloga. Izkazalo se je, da tudi teh ni tako malo.
V	katalogu so ob prispevkih o razstavi tudi nasveti, kako zmanjšati digitalni ogljični odtis, kako pripraviti izmenjavo oblačil, čemur je namenjena razstavna soba ... Prispevek je napisala tudi skupina Mladi za podnebno pravičnost. Ker MNZ sodeluje v evropskem projektu Hiše evropske zgodovine z naslovom Metanje stran, je predstavljen tudi ta vidik. Muzej je za spletno predstavitev prispeval predmete iz svojih zbirk, ki jih tako lahko vidi tudi širše evropsko občinstvo.
V	prihodnjih dneh bo ob razstavi še nekaj spremljevalnih dogodkov, kot bosta kavarniški večer z Matevžem Lenarčičem 31. maja in Urbani safari s kolesom po Celju 8. junija.
Foto: SHERPA
Celjan tekmuje v Kje so freske z	Vsaka uniforma nosi
kuharskem šovu Str. 24 Muzejskega trga?Str. 26-27 svojo zgodbo Str. 25
22
INTERVJU
Pediatrični in fetalni kardiolog doc. dr. Samo Vesel, dr. med.
Pri zdravljenju srčnih
napak je čas zlato
Še pred 20 leti so slovenski zdravniki pri plodu v maternici prepoznali le nekaj pomembnih srčnih napak na leto, zdaj pa znaša delež prepoznave že malo več kot 50 odstotkov. Namen takšnega odkrivanja pomembnih srčnih napak je po besedah pediatričnega in fetalnega kardiologa doc. dr. Sama Vesela en sam - izboljšati pogoje za zdravljenje prizadetih novorojenčkov. Vesel se s preiskavami srca, velikega komaj nekaj milimetrov, ukvarja že 28 let. A tudi po vseh teh letih včasih od začudenja obsedi na stolu. Od leta 2018 je zaposlen v Splošni bolnišnici Celje. Slednja je zadnjih pet let center za fetalno kardiološko dejavnost, kjer letno pregledajo približno б0о nosečnic iz vse Slovenije.
tina strmcnik
Za študij medicine se je odločil bolj hipno kot zelo premišljeno. Ko je na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani opravljal zadnji izpit, in sicer izpit iz pediatrije, ga je takratni direktor Pediatrične klinike, profesor dr. Ciril Kržišnik, dr. med., povabil, naj se priključi mladi ekipi pediatričnih kardiologov. »S kolegi smo si takrat, ob koncu 90. let, razdelili področja. Otroška kardiologija je namreč preobsežna, da bi se en zdravnik ukvarjal z vsemi njenimi ožjimi področji. Hkrati je v Sloveniji skupina otrok z boleznimi srca premajhna, da bi imeli veliko zdravnikov posameznih strok,« je pojasnil. Za delo na področju fetalne kardiologije je moral v roki najprej dobiti občutek za pregledovanje nosečnic s perinatološkim ultrazvokom. Še danes je hvaležen kolegom na ginekološki kliniki, ki so mu zaupali in so bili z njim v prvem obdobju dela zelo potrpežljivi. Leta 2004 se je več mesecev kot gostujoči zdravnik dodatno usposabljal v eni od bolnišnic v Londonu. S preiskavami srca pri plodu v maternici se trenutno ukvarja edini v državi.
napak je takšnih, zaradi katerih otrok dolga leta ne potrebuje nobenega ukrepanja in normalno živi. Dve do tri napake na tisoč pa so pomembne srčne napake. Gre za napake, ki jih je treba kirurško ali kardiološkointervencijsko zdraviti v prvem letu otrokovega življenja, sicer otrok zaradi njih umre. V Sloveniji lahko pričakujemo približno 50 takšnih otrok na leto. Rodi se jih malo manj, saj se nekateri starši, kjer je pri njihovem plodu prepoznana pomembna srčna napaka, odločijo za prekinitev nosečnosti.
Odkrivanje srčnih napak pomikate v vedno zgodnejše tedne nosečnosti.
Večino preiskav opravimo okrog 20. tedna nosečnosti, pri čemer vedno več preiskav opravimo že prej. S preiskavami se pomikamo bližje 12. oz. 13. tednu, saj ginekologi ob nuhalni svetlini ne merijo samo vratne gube, ampak pri plodu pogledajo še druge stvari. Imeli smo že nekaj primerov, ko so ginekologi posumili, da s srcem morda ni vse v redu. Zato smo diagnozo uspeli postaviti v 13. oz. 14. tednu. Prej kot postavimo diagnozo, bolje je. Več časa imamo za dodatno diagnostiko genetike in drugih organov. Več priložnosti je tudi za
»Zelo dobro sodelujemo s perinatologi iz obeh kliničnih centrov. Že prej nismo bili pod streho iste hiše, tako da smo bili navajeni sodelovati s pomočjo telefona, s pomočjo hitro sklicanih posvetov glede zdravljenja za vsakega bolnika posebej.«
»Ko so me povabili v Celje, sem naletel na zelo velik posluh pri vodstvu bolnišnice in pri vodstvu otroškega ter ginekološko-porodniškega oddelka. Vsi so takoj prepoznali pomen in priložnost te dejavnosti. Najprej smo morali opremiti prostore. V približno letu smo prišli do takrat vrhunskega ultrazvočnega aparata, ki je
osnova za dobro delo.«
Srce ploda pod drobnogled prvi vzamejo že ginekologi, ko opravljajo morfološki pregled.
Drži. Za dobro fetalno kardiologijo je pogoj dobra osnovna prepoznava napak. Ginekologi so tisti, ki pregledajo vsako nosečnico. Okoli 20. tedna nosečnosti opravijo ultrazvočni pregled ploda za ugotavljanje prirojenih napak. Ta pregled vsebuje tudi oceno plodovega srca. Ko se je v Sloveniji začelo razvijati področje fetalne kardiologije, smo odkrili nekaj srčnih napak pri plodih na leto. Da bi povečali delež prepozna-ve, je bilo treba ginekologom ponuditi dodatno usposabljanje, takšne so bile tudi smernice iz tujine. Trenutno znaša stopnja odkritih pomembnih srčnih napak pri plodih, ki so še v maternici, 50 odstotkov, kar nas postavlja ob bok razvitim zdravstvenim sistemom.
Ginekologi nosečnic k vam ne napotijo le ob sumu, da srce ploda ni povsem normalno razvito.
Na pregled so napotene tudi nosečnice, pri plodu katerih obstaja sum za nepravilnosti ledvic, prebavil, pljuč, centralnega živčevja. Ob eni nepravilnosti obstaja namreč večje tveganje še za druge napake. Če je nepravilnosti več, obstaja večje tveganje, da je zadaj skupni imenovalec, morda genetsko pogojena bolezen ali sindrom. Na tveganje za srčno napako ginekologi posumijo tudi že v 12. oz. 13. tednu nosečnosti ob merjenju nuhalne svetline. Že več kot 20 let vemo, da zadebeljena vratna guba pri plodu lahko pomeni večje tveganje za kromosomske nepravilnosti in srčne napake. Povečano tveganje za srčno napako ploda imajo tudi nosečnice, ki so same imele srčne napako oz. je takšno napako imel njihov partner ali kateri od njunih otrok.
Čim hitrejša prepoznava pomembnih srčnih napak je pomembna predvsem zato, ker je tovrstne napake treba odpraviti zelo hitro, kajne?
Srčnih napak je veliko, z njimi se rodi osem od tisoč živorojenih otrok. Več kot polovica
premislek in odločitev staršev, kako naprej z nosečnostjo.
Vedno zgodnejše odkrivanje napak pri plodu je verjetno povezano tudi z napredkom tehnologije.
V 13. ali 14. tednu nosečnosti je srce ploda od vrška do strehe preddvorov veliko od 11 do 13
milimetrov. Ko sliko srca povečujemo, izgubljamo ostrino. Še nekaj let nazaj nam tehnologija ni omogočala dovolj jasnega pogleda na plodovo srce. Zdaj se na tem področju dogajajo tektonski premiki. Ob koncu lanskega leta smo imeli v celjski bolnišnici nekaj tednov na preizkušnji ultrazvočni aparat, s katerim lahko zelo dobro opazujemo že zelo majhne strukture. Tako ginekologi kot jaz smo bili nad njim povsem navdušeni. Ob delu z najnovejšo različico aparata se mi je utrnila primerjava, da je različica aparata, s katero delam zdaj in je sicer odlična, kot da bi vozil letalo s propelerjem. Medtem ko je najnovejša tehnologija takšna, kot da bi v uporabo dobil reaktivno letalo. Prihodnost je vznemirljiva in upam, da bo najsodobnejša generacija aparata čim prej na voljo tudi v celjski bolnici.
Kaj to, da lahko okvaro srca odkrijete že pri plodu, pomeni za zdravljenje napake?
Namen tovrstnega prepoznavanja pomembnih srčnih napak je en sam - izboljšati pogoje za zdravljenje prizadetega novorojenčka. Obstaja skupina pomembnih srčnih napak, pri katerih se zaradi sprememb po rojstvu lahko zgodi, da pride do premajhnega pretoka krvi po krvožilju. Če takšno napako razpoznamo že v maternici, damo otroku po rojstvu zdravilo, s pomočjo katerega obdržimo enake razmere, kot so bile v maternici, in ohranimo odprt tako imenovan botallov
Pediatrični in fetalni kardiolog doc. dr. Samo Vesel, dr. med
INTERVJU
23
Kot pravi, je zelo prijetna plat njegovega dela, da ves čas dela z otroki in nosečnicami.
Vedno večji delež prepoznave srčnih napak pri plodu v maternici je rezultat dolgoletnega dodatnega usposabljanja ginekologov. Splošna bolnišnica Celje je eno od takšnih izobraževanj nazadnje organizirala sredi aprila.
vod, ki povezuje obe polovici srca. Če takšne napake ne razpoznamo niti v porodnišnici, gre lahko otrok s takšno napako domov in pride v slabem stanju nazaj v bolnišnico. Poleg tega mu na čelu ne piše, da ima srčno napako. Za diagnostiko je potreben čas.
Če za težave vemo že pred rojstvom, se nanje lahko bolje pripravimo. Porod načrtujemo tam, kjer so za zdravljenje otroka najboljše možnosti, pri nas je to v Porodnišnici Ljubljana. Tam kolegi otroka pregledajo, potrdijo napako in ustrezno ukrepajo. Otrok v optimalnih pogojih počaka na zdravljenje. Možnosti njegovega
Če gre za hudo srčno napako, ki se je ne da popolnoma pozdraviti, in sploh če so zraven pridružene še druge nepravilnosti in genetske napake, lahko starši za prekinitev nosečnosti zaprosijo ne glede na trajanje nosečnosti. Odločitev o tem, ali bodo nosečnost nadaljevali ali jo bodo prekinili, je pravzaprav prva odločitev, ki jo morajo sprejeti, ko jih seznanimo z napako. Približno 60 odstotkov nosečnic se odloči za nadaljevanje nosečnosti, 40 odstotkov jih nosečnost prekine.
Kako je zdaj s kirurškim zdravljenjem otrok s srčnimi napakami v Sloveniji, kar je bilo v preteklosti zelo velika težava?
»Pri bolj težkih srčnih napakah je srce bolj nepravilno oblikovano, zaradi česar obstaja večja verjetnost, da bomo takšno napako odkrili prej. Če pri plodu ni razvita polovica srca, to opazimo prej, kot če je med prekati na primer luknjica.«
zdravljenja so tako veliko boljše, kot če bi se rodil v neki oddaljeni porodnišnici na primer v petek ponoči pred prazniki. Pri zdravljenju srčnih napak je čas zlato in res rešuje življenje.
Kako novico, da ima otrok pomembno srčno napako, sporočite staršem? Kaj vse jih takrat zanima?
Ginekologi se običajno do vrste napake in načina zdravljenja ne opredeljujejo, saj to presega njihove izkušnje, to tudi ni del njihovega šolanja. Ko zdravnik reče a, mora reči tudi ž. Ni dovolj, da staršem da le del potrebnih informacij, to je najslabše. Kot kardiolog moram pri pregledu natančno opredeliti, za kakšno napako gre. Za pogovor s starši si vedno vzamem toliko časa, kot je potrebno. Uporabim papir, flomastre in jim napako tudi narišem. Povem jim, kje je problem, in razložim, zakaj v maternici otroku napaka nič ne škodi, medtem ko bo po rojstvu nastala težava. Staršem povem, kakšno zdravljenje bo potrebno in kakšne so napovedi za kakovost življenja njihovega otroka. Največkrat en pogovor ni dovolj. Čeprav jih že prvič oborožim z vsemi informacijami, jih zaradi šoka v spominu staršev ostane le malo, zato o vsem tem govorimo še naslednjič.
Kako je pri nas v primeru težjih napak srca z možnostjo za prekinitev nosečnosti in kako pogosto se starši odločijo zanjo?
Pred 15 leti se je otroška srčna kirurgija znašla v zelo težkem položaju, saj je kirurg, ki je opravljal operacije srca pri novorojenčkih, nenadoma zbolel in nehal delati. Začasna rešitev je bil prihod tujega srčnega kirurga, mladega zdravnika, ki je iz Ljubljane nato odšel na Nizozemsko. Takrat smo spoznali, da moramo vzgojiti svoje srčne kirurge. Slednje je najlažje vzgajati doma. Če ni domačih mentorjev, so potrebni tisti iz tujine. Žal vrhunskih tujih strokovnjakov to, da bi bili ves čas prisotni v Sloveniji, ne zanima, zato pri nas le gostujejo. Od leta 2016 UKC Ljubljana sodeluje s kirurgi iz ene od praških bolnišnic, ki ves čas podpirajo tudi razvoj dveh domačih srčnih kirurgov. Domača ekipa opravi vedno več operacij. Zahtevnejše posege srčna kirurga iz Slovenije opravljata ob asistenci mentorja iz Prage. To je najboljši način za učenje.
V Sloveniji verjetno ne bomo nikoli dosegli tega, da bi vse operacije opravljali sami. Del otrok z zelo redkimi srčnimi napakami je vedno odhajal na zdravljenje v tujino. Glede na to, da se otroci s tako redkimi napakami rodijo vsakih nekaj let, naši srčni kirurgi nimajo dovolj izkušenj za njihovo zdravljenje.
Koliko je v Sloveniji fetalnih kardiologov? Vas je dovolj glede na potrebe?
Trenutno se s tem področjem poglobljeno ukvarjam samo jaz. A prepričan sem, da nas
i

»Staršem je to, če o srčni napaki otroka izvedo, ko je ta še v maternici, lažje, saj vedo, kaj pričakovati. Vedo, kje bo porod, kako bo izveden, kaj lahko pričakujejo po porodu, kdaj bo sledilo zdravljenje in kakšno bo. Lažje je, če imaš vse te informacije prej, kot če vate udarijo kot strela z jasnega v prvih urah po rojstvu otroka.«
bo v prihodnosti več. Področje fetalne kardiologije je med drugim posebno po tem, da se lahko začneš s to specialnostjo ukvarjati šele, ko si izkušen v pediatrični kardiologiji. Popravnih izpitov ni. To delo zahteva jasne odločitve in informacije v zelo zgodnjih tednih nosečnosti. V Celju trenutno ni nikogar, ki bi se usmerjal v to področje. Tudi pediatričnih kardiologov z dovolj izkušnjami nas je v državi le nekaj. Glede na mednarodne smernice bi v Sloveniji potrebovali šest pediatričnih kardiologov, v sistemu jih toliko ni bilo nikoli. Zdaj pa se vedno bolj zdi, da smo glede tega na dobri poti.
Glede na to, da ste edini, ki se v državi ukvarjate s fetalno kardiologijo, dobivate
A
mm.
W'
31


Nalogo za doktorat iz fetalne kardiologije, ki je bil glede na to temo prvi pri nas in tudi v širšem prostoru, je naredil v Londonu. Izvira iz Slovenj Gradca, z družino živi v Ljubljani.
ponudbe za delo iz drugih zdravstvenih centrov?
Strokovnjaki s področja pediatrične kardiologije se v Sloveniji in bližnji tujini zelo dobro poznamo in spoštujemo delovno okolje, iz katerega izhajamo. Do njega imamo zaveze, čeprav nismo nikjer »zabetonirani«. Pogodbeno delam v pediatrični in fetalni kardiološki ambulanti še v dveh bolnišnicah v Sloveniji in tako pomagam, da so takšne storitve na voljo tudi tam. Redno sem v stiku s kolegi iz obeh kliničnih centrov. Vesel sem, da se razumemo, vsak lahko drugega kadarkoli pokliče za nasvet in pomoč. Zelo mi je všeč, da med nami ni tekmovalnosti, ampak je v ospredju sodelovanje.
Srce je organ, s katerim povezujemo tudi dušo človeka. Vas po tolikih letih dela morda še vedno navdušuje to, da ga lahko opazujete tako od blizu?
Seveda! Srce je prvi organ, ki se razvije pri razvijajočem se plodu. Srce in krvožilje se začneta razvijati že v tretjem tednu nosečnosti, saj rast zarodka zahteva, da prideta hrana in kisik do vsake celice. Vse se začne z eno samo tanko žilo, ki se po posebnem genetskem programu viha, predeljuje, odebeljuje. Okoli devetega tedna je sistem že povsem izoblikovan. To, da lahko gledam in poslušam srce že tako zgodaj, je res navdihujoče. Z odkrivanjem srčnih napak se ukvarjam že 28 let, a včasih še vedno obsedim na stolu in se čudim.
Pred dnevi je bilo pri meni 17-letno dekle, pri katerem sem, ko je bilo še v maternici, ugotovil nepravilnost pri eni od zaklopk, ki je nisem doslej zasledil še v nobeni literaturi. In kljub nenavadnosti napaka dekletu prav nič ne škodi. Posnetke bom delil s kolegi po Evropi, saj me zanima, ali je kdo od njih že kdaj videl kaj podobnega.
Foto: Andraž Purg
24
ZA KUHINJSKIM PULTOM
Z mikrofonom sta očitno dobra prijatelja. S prijatelji je kot srednješolec ustanovil glasbeno skupino, s katero priložnostno še vedno nastopa.
Tilen Belošević iz Celja vihti kuhalnico v letošnjem MasterChefu
Na različnih zabavah zadnja štiri leta skrbi za vzdušje.
Pogrešal je stik z domačimi
Naveličal se je študentskih bonov in začel kuhati sam
Takšen, kot je pred kamerami, je Celjan Tilen Beloše vić tudi v vsakdanjem življenju. Zgovoren, sproščen in prijazen. S svojo vedrino navdušuje ljudi okrog sebe, naj bo to v študijskih klopeh, na odrih ali za kuhinjskim pultom v MasterChefu, kjer zanj držimo pesti letošnjo sezono.
ŠPELA OŽIR
Da se Tilen odlično znajde pri pripravi hamburgerjev in peki stejkov, so že nekaj časa opažali njegovi prijatelji. »Kot strela z jasnega so se spomnili, da bi moral svoje kuharsko znanje pokazati v MasteChefu, zato so me kar na lastno pest prijavili na tekmovanje,« se spominja mladi Celjan, ki je preizkušnjo z veseljem sprejel. A si takrat še zdaleč ni predstavljal, kako drugače je kuhati pred očmi komisije, televizijskimi kamerami in z omejenim časom.
Kamere naredijo svoje
Kot pravi, je med snemanjem oddaje zelo užival, a bi lagal, če ne bi priznal, da je bilo tekmovanje tudi zelo naporno. »MasterChef namreč še zdaleč ni samo kuhanje, temveč tekmovanje prinaša psihič ni in fizični napor, govorne nastope pred kamero, mreženje s sotekmovalci. Zaradi vsega tega se kdaj zgodi, da kakšen tekmovalec >zafrkne< še tako preproste stvari, ki jih sicer obvlada,« prizna Tilen, ki je zelo hvaležen za takšno priložnost. Naučil se je namreč ogromno stvari. »Kuhal sem lahko s sestavinami, s katerimi doma najbrž ne bi nikoli, in svoje znanje nadgrajeval s pomočjo komentarjev sodnikov. Najprej sem se najbolj bal Binetovih neposrednih pripomb, a sem sčasoma spoznal, da je med vsemi tremi sodniki v resnici najbolj strog Karim.«
Inšpektor za študentsko
hrano
Vsestranski Celjan najbolj uživa pri pripravi testenin, njokov in v peki hamburgerjev in stejkov. »Rad jem vse. Zelo rad poskusim tudi nove stvari. Všeč mi je spoznavanje okusov, zato nimam sestavine, s katero ne bi želel kuhati.« A še pred kratkim ni bilo tako. Še kot srednješolec je bil bistveno bolj izbirčen. »Bog ne daj, da bi jedel zelenjavo ali sadje. Pogojno morda banano in zeleno solato. Včasih sem se celo pošalil,
da imam od zelenjave najraje čips in ocvrt krompirček,« se spominja. Vse se je začelo spreminjati v študijskih letih, ko je začel jesti na bone. Počasi se je naveličal tovrstne hrane in se odločil, da bo začel kuhati sam. »Nekaj časa sem opravljal delo inšpektorja hrane na bone. Obiskoval sem restavracije in jedel tovrstno hrano, tudi indijsko in tajsko, kar me je spodbudilo k raziskovanju kulinarike. Takrat se je začelo moje popotovanje po okusih.« Ne glede na vse izjema še vedno ostajajo vampi. »Nisem jih še jedel, seveda jih nisem niti pripravljal, niti nimam želje. Preprosto me odbijajo.«
»S sotekmovalci smo bili skupina ljudi, ki ima rada kuhanje in si zato želi na tem področju pridobiti čim več znanja. Bivanje z njimi je bilo prijetno. Kljub vsemu je vsak od
V I	•	■■•v«
nas pogrešal svoje bližnje.«
Med tekmovanjem je najbolj pogrešal svoje domače, prijatelje in psičko Dono, za katero pravi, da je že kar kot družinska članica. Seveda je komaj čakal, da se bo lahko v miru sprehodil po Celju, kjer je odraščal in kjer še vedno živi. Pot ga zaradi dela večkrat zanese tudi v druge dele Slovenije. Na različnih zabavah zadnja štiri leta skrbi za vzdušje kot MC oziroma Master Of Ceremonies. »Bil sem maskota jelenček za eno od alkoholnih pijač. Ko nekoč v enem od ljubljanskih klubov ni bilo MC, so me povabili, da se preizkusim tudi v tej vlogi. Sem desna roka didžeja, ki skrbi za glasbo, jaz kot MC povezujem dogajanje in skrbim za dober utrip na zabavi.« Z mikrofonom sta očitno dobra prijatelja. S prijatelji je kot srednješolec ustanovil glasbeno skupino, s katero priložnostno še vedno nastopa.
Predan rokometu
Že vse življenje je predan športu. »Treniral sem vse, kar je bilo možno. Najdlje sem ostal zvest rokometu.« Enajst let je bilo to v Celju, dve leti še v Mariboru, kjer je bil vratar v članski in mladinski ekipi.
Po trinajstih letih športne poti se je odločil, da se bo povsem posvetil študiju zobne protetike, pri katerem je v študijske vsebine vpet tudi kot asistent na vajah na fakulteti za mlajše študente. Trenutno je v zadnjem absolventskem letu, zato so vse njegove misli uprte v diplomsko nalogo.
Foto: osebni arhiv, Pop TV
Vsestranski Celjan najbolj uživa pri pripravi testenin, njokov ter pri peki hamburgerjev in zrezkov.
S svojo vedrino navdušuje ljudi okrog sebe, naj bo to v študijskih klopeh, na odrih ali za kuhinjskim pultom v MasterChefu.
ZBIRATELJ UNIFORM
25
Fotografija uniforme generalmajorja Slovenske vojske. (Foto: Franc Koritnik)
Zelena uniforma je pripadala članu Hitlerjeve kopenske vojske in je torej Franc Koritnik ima svoje uniforme skrbno shranjene v prilagojenih omarah, iz časa druge svetovne vojne. Druga je iz časa Avstro-Ogrske, nosil jo je s primernimi sredstvi skrbi za odganjanje moljev in za to, da oblačila in kape stotnik topništva.	čim manj prizadene zob časa. Vrednost zbirke ocenjuje na nekaj tisoč evrov.
90-letnik z veliko strastjo do življenja
»Vsaka uniforma nosi svojo zgodbo«
Franc Koritnik je pred dnevi slavil častitljiv jubilej. A to, da je upihnil 90 svečk na torti, ni tisto, kar najbolj preseneti ... Nekdanji član mornarice danes vneto zbira vojaške uniforme, v deseto nadstropje stolpnice hodi peš, svoj dan pa začne z brskanjem po spletnih prodajnih portalih z željo, da bi svojo zbirko uniform čim bolj dopolnil.
EVA RUDMAN
Pri 75 letih je Franc Koritnik opravil računalniški tečaj: »Vsak dan je treba oprezati za novimi objavami uniform. Če je ne kupim takoj, ko se pojavi, zamudim priložnost!« Ponosno mi pokaže svojo skrbno izbrano in ohranjeno zbirko uniform ter pripadajočih kap. Pri vsaki skrbno zabeleži poreklo in obdobje, iz katerega oblačilo izhaja, in pri vsaki Koritnik postreže z zgodbo.
Rojen je bil v Zibiki v kmečki družini, zdaj je že vrsto let Celjan. Od doma / je šel, kot toliko mladih fantov v tistem obdobju, ko ga ječa- A
Franc Koritnik na glavi nosi svojo kapo, ki je del mornarske uniforme, ki jo je uporabljal med letoma 1953 do 1956, ko je služil vojaški rok v Splitu. V rokah drži uniformno kapo svojega sina, ki je bil vojak alpinist.
Zmrznili obleka in ljubezen do morja
Franc Koritnik se spominja, kdaj se je njegova ljubezen do morja ohladila: »Bilo je 6. maja, bili smo v Kanadi, ladja je bila polna in težka, valovi so jo zalivali. Bil sem popolnoma moker in obleka je na meni zmrznila. Najprej sem moral na toplo, da se je obleka na meni stopila, da sem se sploh
lahko preoblekel. Takrat sem rekel, da imam dovolj in grem tja, kjer je drugih 20 milijonov Jugoslovanov - na kopno.«
Koritnik se je nato zaposlil kot skladiščnik v podjetju v Celju. Spominja se tudi prve plače in šefovega vprašanja, ali je plača kaj nižja od mornariške: »Samo sto tisoč, sem mu sarkastično pripomnil. Šef si je mislil, da sem nor, da sem zamenjal službo. Ob delu sem se v večerni šoli izobrazil za strojnega tehnika. In bil sem na kopnem, to sem si želel.«
Ljubezen do uniforme je ostala
Čeprav se je Francu Koritniku v nekem trenutku delo na ladji priskutilo, to ne velja za uniforme. Vedno jih je rad pogledal in ko mu je sin pred 12 leti za rojstni dan podaril prvo uniformno kapo, se je njegovo zbiranje začelo.
Danes njegova zbirka šteje več kot 50 uniformnih jaken, še več kap, med njimi kraljuje tudi njegova lastna mornariška. Koritnik vsako jutro pobrska po spletu in se spretno pogaja za dobre ponudbe. Vsako uniformo »popiše«, pravi, da mu je to še ostalo iz časov, ko je delal kot skladiščnik. Uniforme tudi fotografira in v računalniškem oblikovalcu spretno približa vsak veličasten našitek ter vojaški čin. Nima seznama, kaj vse bi še želel dodati v svojo zbirko, a ve, česa tam nikoli ne bo: »Imel sem priložnost kupiti uniformo gestapovca. A tega v moji zbirki ne bo, te krutosti nočem v svojem domu.«
Foto: Andraž Pure
26
BOGASTVO POD NAŠIMI NOGAMI
Kje so freske z Muzejskega trga in kdaj bodo na ogled v Celju?
Peskovniki z zapleteno sestavljanko
Jelka Kuret: »Včasih lahko zlagaš ves teden in ne uspeš zložiti niti dveh kosov.«
Kaj se dogaja z izjemno arheološko najdbo, na katero so naleteli arheologi leta 2017 pri prenovi Muzejskega trga, in kdaj bomo lahko v Celju občudovali enkratne freske, ki so bile del razkošne rimske vile in kakršne v Sloveniji doslej še niso bile odkrite? S temi vprašanji smo se odpravili k arheologu dr. Juretu Krajšku v Pokrajinski muzej Celje in k mag. Jelki Kuret, konservatorki- restavratorki na oddelku za stensko slikarstvo in mozaike v Restavratorskem centru Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije v Ljubljani. Tam se namreč trudijo sestaviti poslikan strop iz omenjene vile, medtem ko v Celju pripravljajo prostor za predstavitev najdbe, ki jo strokovnjaki primerjajo z vrhunskimi poslikavami nekdanjih Pompejev. Kdaj bo vse to končano, ni odvisno le od obeh ustanov, ampak predvsem od denarja, ki bo na voljo.
tatjana cvirn
V dveh prostorih Restavratorskega centra ZVKDS na Poljanski cesti v Ljubljani so razporejeni visoki peskovniki, polni lahke kamnine per-lit, ob katerih se strokovnjakinje ne igrajo, ampak majhne delčke poslikanega stropa iz Celja zlagajo v večje kose. Na čelu z vodjo mag. Jelko Kuret se že nekaj let trudijo sestaviti motive, ki so bili naslikani na obokanem stropu nekdanje rimske vile, odkrite pod Muzejskim trgom. Delo strokovnjakinj je videti, kot bi zlagale ogromno sestavljanko, a brez navodil. »Včasih lahko zlagaš ves teden in ne uspeš zložiti niti dveh kosov, kar je lahko tudi nekoliko nespodbudno,« pravi sogovornica.
Pet tisoč kosov
Glede na obseg najdbe v Pokrajinskem muzeju Celje ni bilo primernega prostora za sestavljanje, zato so kose odpeljali v restavratorski center v Ljubljano, kjer so nekaj izkušenj s tovrstnim delom že imeli. Ker so arheologi z restavratorko že ob izkopavanjih ustrezno označili pet tisoč kosov poslikanega stropa, je sestavljanje vendarle nekoliko lažje.
Preden so začeli v Ljubljani sestavljati in lepiti delčke, so jih morali očistiti, ker je bilo na njih še veliko zemljine. Z apneno malto, ki jo sami mešajo, lepijo koščke v večje sklope in praznine zapolnjujejo ter utrjujejo z nanodelci apna. Restavratorke, ki se trenutno ukvarjajo s tem pro-
Eden od sestavljenih 4
jektom, so poleg Jelke Kuret še zunanje sodelavke Roza Šantej, Barbara Kogoj in Petra Benedik.
»Fragmentov ne smemo zlepiti v prevelike kose, ker kvadratni meter tehta približno 50 kg. Odločile smo se, da je A3 največji format. Zaenkrat lepimo skupaj kose, za katere trdno vemo, da sodijo skupaj. Kaj bo z drugimi kosi, se bomo odločili v sodelovanju z mednarodno komisijo strokovnjakov, ki nam pomaga z nasveti.« Kot pravi Jelka Kuret, je dodatna težava, da je bil strop ukrivljen, zato je moral mizar za sestavljanje izdelati še poseben »peskov-nik«, ki omogoča sestavljaje delov v krivini.
Kakšna je bila
tehnika poslikav?
Čas korone je sicer nekoliko upočasnil sestavljanje, a so imeli strokovnjaki restavratorskega centra več časa za študij tehnologije poslika-ve. Ugotovili so, da ne gre za klasično fresko, kjer umetniki barvo nanašajo na svež omet, ampak za tehniko enkavsti-ke, kjer je barva zmešana z voskom in jo nanašajo na suh omet. Podrobnosti tega postopka zdaj v okviru svoje magistrske naloge raziskuje študentka konservatorstva--restavratorstva Roza Šantej.
Ko bodo kosi sestavljeni, bodo za to usposobljeni strokovnjaki opravili še 3D--skeniranje. »Pomembne so vse plasti posameznih delčkov, saj lahko tako spoznamo
podrobnosti gradnje v tistem času. Na zadnji strani imajo kosi na primer odtis trstike, na katero so takratni graditelji nanašali omet.« To pomeni, da kosi na zadnji strani nimajo gladke površine. Tudi zato še ni znano, kako bo poslikava sploh predstavljena.«
V	dvorani pod
trgom
V	Celju se bo treba za ogled ostankov iz rimskega časa spustiti v podzemlje, pod površino Muzejskega trga. Tam Pokrajinski muzej Celje ureja nov razstaviščni prostor, povezan s sedanjim lapidarijem. V njem bo predstavljen del rimske vile s sobo, kjer so arheologi našli ostanke poslikanega stropa. Freske bodo predvidoma na ogled v sosednjem prostoru. Kot pravi dr. Jure Krajšek, ki je sodeloval pri izkopavanjih na Muzejskem trgu, so na tem prostoru našli tako ostanke rimske vile iz 1. in 2. stoletja kot ostanke kasnejših
Za sestavljanje poslikave ukrivljenega stropa je bil izdelan poseben peskovnik.
Jure Krajšek: »Freske iz Celja so daleč najbolj dragocena najdba od vseh, ki jih trenutno poznamo v Sloveniji.«
Sestavljanje enega od motivov s stropa antične vile
VodjaViĆe'jskega« projekta vRestavratorskem Centru Zavoda zffiSarstvo kulturne dediščine Slovenije je mag. Jelka Kuret, k№efvatorka-restavratorka na oddelku za stensko slikarstvo in mozaike.
BOGASTVO POD NAŠIMI NOGAMI
27
Barbara Kogoj z apnom zapolnjuje prazna mesta med dvema zlepljenima koščkoma posli-kave.
Številni peskovniki z delci poslikaytt^jer študentka Roza Šantej raziskuje njeno tehnik
	mW* ^
	m
■Ши-	
	
if	¥
	
Dr. Jure Krajšek na mestu nekdanje antične vile, kjer so arheologi pred leti našli ostanke rimskih poslikav. Nekaj je vidnih tudi na stenah prihodnjega razstavišča pod Muzejskim trgom.
manjših term iz 3. do 5. stoletja. Najmlajši odkriti ostanki stavbe, ki je tu stala, preden so zgradili Staro grofijo, segajo v 15. stoletje.
»Vila je bila ogromna, v povezovalnem hodniku smo našli ostanke stebrišča, ki je imelo štiri metre visoke stebre. Soba, ki bo na ogled, je bila velika jedilnica s pogledom na notranji vrt s peristilom (notranjim dvoriščem, op. p.). Med zidovi vile smo našli 77 tisoč odlomkov fresk. Tiste, ki so bile del stropa, so v resta-
vratorskem centru, druge so še pri nas. Freske smo umestili v 80. leta prvega stoletja in so podobne, kot so jih našli v Pompejih, in sicer ne samo v meščanskih hišah, ampak celo v hiši, ki je bila najverjetneje last najprej priležnice in kasneje žene rimskega cesarja.« Tudi to priča, da so bili stanovalci v Celeji premožni, da so si lahko privoščili takšna bivališča. »Na tem mestu smo našli tudi najdbe, zaradi katerih domnevamo, da je ime-
la Celeja vodovod,« opozori Krajšek še na eno zanimivost.
Nekaj fresk je ostalo
Nekaj fresk je ostalo v prostoru, kjer bo novo razstavišče. Gre za poslikavo, ki je bila tipična za peristilne vrtove s podobo sive čaplje, narave, gledaliških mask ... Da je tudi ohranjanje teh fresk na steni zahtevno, pove podatek, da je ena od njih kmalu po odkritju padla s stene in jo je bilo treba prilepiti nazaj. Že na začetku
del je bilo treba paziti, da ne bi statično ogrozili stebrišča Stare grofije. Kot pravi Krajšek, so se pri urejanju novega razstavišča spopadali s ple-snijo in povečano vlažnostjo, zato so morali spremeniti projekt in vključiti prezračevanje, ki ga nameravajo urediti ob vgradnji dvigala. Projekt je tako vreden več kot 800 tisoč evrov, kar pomeni, da presega zmožnosti občinskega financiranja. Sogovornika se strinjata, da je projekt preveč pomemben, da bi bil samo na
plečih Celja, Jelka Kuret pa dodaja: »Odkritje in projekt prezentacije smo leta 2019 v Neaplju predstavili združenju evropskih umetnostnih zgodovinarjev in restavratorjev, ki se ukvarjajo z antičnim stenskim slikarstvom, in bili so navdušeni.«
Na stropu ali na tleh?
Odločitve, kako bo strop postavljen na ogled v Celju (na stropu ali na tleh), še ni.
Sestavljeni so trije večji deli stropne poslikave, ki se ne stikajo. Skupno merijo približno 14 kvadratnih metrov, kar predstavlja 35 odstotkov izvirne površine stropa. Trenutno o različnih možnostih predstavitve poslikav odločajo mednarodna strokovna komisija ter konservatorji, konservatorji-restavratorji, arheologi, umetnostni zgodovinarji, arhitekti in muzealci iz slovenskih ustanov.
Foto: Andraž Purg
Najdba pri Turški mački
V restavratorskem centru se ukvarjajo tudi s kosi stenskih posli-kav, ki so jih arheologi našli pred desetletji pri izkopavanjih pri Turški mački. Ker deset tisoč kosov ni bilo tako dobro označenih kot freske z Muzejskega trga, so imeli strokovnjaki veliko težav. Pomagal jim je računalniški sistem Pedius, ki ga je izdelal Institut Jožefa Stefana. Na vsak del najdbe so nalepili črtno kodo, dele poskenirali in jih digitalno obdela-
li ter začeli sestavljati. Sestavili so 3 krat 4 metre velik prizor, a še vedno je veliko delov, ki se barvno in z motivi ne ujemajo. Domnevajo, da gre za dve različni poslikavi. V centru načrtujejo, da bi končali še ta projekt, ko bo končano sestavljanje stropa. Poslikavo s tega najdišča bi v Celju radi vključili v stalno arheološko razstavo v Knežjem dvoru, saj imajo tam na ogled že mozaik, ki je bil najden s freskami.
Med poslikav^mi iz najflPyri Turški mačktje|u3i motiv dveh račk.
28
NAŠE AKCIJE
Pridružite se nam!
Pod zvezdami bomo gostili zvezde
V medijski hiši Novi tednik in Radio Celje z Občino Braslovče pripravljamo prireditev z dobrodelno noto Zvezde med zvezdami. Na Skupn'em placu v Braslov-čah se bomo dobili 26. maja ob 17. uri, popoldne polno zabave pa bomo zaokrožili z veselico s pravimi zvezdami.
eva rudman
Da nihče ne bo lačen, se bodo prijavljene ekipe pomerile v kuhanju dobrodelnega golaža. Ob 17. uri si bomo zaželeli dober tek in nato razglasili zmagovalca. Z izkupičkom bomo organizatorji v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Slovenije na počitnice peljali rejniške družine in družine iz socialno ogroženega okolja občine Braslovče.
Ob 18. uri bodo pod zvezdnatim nebom nastopile prave zvezde, na svoj račun boste prišli vsi ljubitelji prave slovenske veselice. Tokrat predstavljamo tri od sedmih zvezd, ki bodo pod zvezdami pričarale čarobno in spekta-kularno noč Zvezde med zvezdami z Novim tednikom in Radiem Celje.
MIRAN RUDAN
»Od Trojan proti Štajerski so vedno največje >žur-ke<, to je naša regija! Sicer se veselim celotne sezone zunanjih veselic, letos bo naporno, zelo tempirano, ampak odlično,« pravi Miran Rudan, ki bo ena od zvezd našega spektakla Zvezde med zvezdami. Rudan sicer niza glasbene uspešnice drugo za drugo. Kot pravi, bi bil greh, če bi izbral svojo najljubšo, a obljublja, da bo vse tiste, ki jih poslušalci najbolj obožujejo, odpel tudi 26. maja v Braslovčah.
Letos pevec obeležuje tudi 40-letnico svoje pevske kariere, ob čemer bo novembra izdal tudi dokumentarni film o svojem delu z naslovom Amen.
WERNER
»Najraje bi živel nekaj življenj, da bi uresničil vse svoje želje. Kot otrok sem želel biti pilot, slaščičar, ladijski kapitan ali celo predsednik države. Za slednjega sem preveč odkritosrčen, a zmagala je ljubezen do glasbe,« je povedal Werner, ki bo to svojo ljubezen delil z obiskovalci spektakla Zvezde med zvezdami. Pevec je v svoji pevski karieri sicer pel že na več kot tristo koncertih, ki si jih je skupno ogledalo pol milijona ljudi: »V srcu nosim vsak nastop. Za vsakega lahko povem kakšno malenkost, ki se je tam zgodila. Upam le, da so ga nekam v srce shranili tudi moji poslušalci.«
NINA DONELLI
»Prvič sem nastopala pri desetih letih. Nosila sem črno-belo pikčasto obleko, v dvorani ob materinskem dnevu pa je bilo več kot tisoč ljudi,« se svojega prvega javnega nastopa spominja naša tretja zvezda večera Zvezde med zvezdami Nina Donelli. »Takrat sem pela v slovenščini, danes pojem v hrvaščini,«
pravi Nina, ki bo vse svoje največje uspešnice odpela tudi v Braslovčah. Čeprav poje v hrvaščini, predvsem z namenom dosega širšega območja poslušalcev, bi z veseljem sodelovala tudi s slovenskimi pevci: »Sodelovala bi z marsikom! Prvi mi na misel pade Žan Serčič, a tudi z Janom Plestenjakom bi z veseljem zapela.« Nina Do-nelli se letos vrača na največji hrvaški festival CMC, kjer je pred leti prejela tudi nagrado za naj debitantko. Poleg Hrvaške obožuje Slovenijo, slovensko obalo, z veseljem sede na letalo in gre pozimi za soncem.«
JAVNO VODSTVO GROFJE CELJSKI
ODPIRALNI ČAS:
TOREK - NEDELJA 10.00 -18.00
PONEDELJEK,
PRAZNIKI
ZAPRTO
INFORMACIJE:
WWW.POKMUZ-CE.SI MUZEJ@POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618
21
Nedelja , maj 2023, ob 11.00,
KNEŽJi DVOR.
VsTOPNiNA: 5€
ШШ&
Substrati Humovit so na vol o v trgov nah
iiwuB ) SM Tehnika
f "JAGER
in v izbranih kmetijskih zadrugah.
SUBSTRATI ZA VAŠ VRT

1873•2023
USTVARJALNO
29
Laško skozi kristalno kroglo (Foto: BA)
Med prst, rada ujela bi ljub*.* nje toplina naj objame	'
■,Javi se pred vrati moj sa srca,
nai ustavi se p	dna b0 toplo.
„njem ostane, da mi ve
«»karmora, reka£asa,
Naj odnese, «e ter-n	0
-rtOVOTiliom^!|odovine,
" m*
Г 1
"Jß
I If
■31
n
Razstava fotografij in misli Pusti življenju, da se te dotakne bo v Knjižnici Laško na ogled še do konca maja. (Foto: BA!
Petra in Damjan Kolšek vsak svojo strast predstavljata na skupni razstavi
Dotiki, ujeti v fotografijah in besedah
Obiskovalce Knjižnice Laško v teh dneh nagovarja razstava fotografij in misli zakoncev Petre in Damjana Kolška z naslovom Pusti življenju, da se te dotakne. Razstava združuje fotografije, ki jih je v svoj objektiv ujel Damjan, ter misli, ki so se ob pogledu nanje porodile Petri. To je njuna prva razstava, ideja zanjo pa je vzniknila v Knjižnici Laško. Laščana sta se z veseljem odzvala povabilu, da dotike, ki sta jih ujela v fotografije in besede, delita z obiskovalci knjižnice.
bojana avguštinčič
Zapisovanje misli je Petrina jutranja meditacija. Kot darilo sebi in drugim jih zapiše na družbenem omrežju. Zaveda se svoje sposobnosti čutenja, sočutja in empatije do sveta, ki jo obdaja, pri čemer svoja razmišljanja, spoznanja, doživetja in občutja, pa naj bo to veselje
ali žalost, rada ubesedi in te svoje misli tudi deli z drugimi. Kar čuti duša, naj sliši svet, da se človek čuti razumljen, sprejet in raznolik, pravi. Veseli jo, da so ti njeni zapisi ljudem ljubi, in marsikdo ji prizna, da se lahko poistoveti z zapisanim. In kdo ve: morda bo te svoje
M
Žito kot simbol plodnosti, izobilja in sreče je Petri in Damjanu še posebej ljubo. Sama ga tudi gojita in iz pšenice pridelujeta moko, iz katere Petra peče domač kruh. (Foto: Damian Kolšek)
misli nekoč izdala tudi v knjižni obliki.
Njen velik navdih so Damjanove fotografije. Ob pogledu nanje se ji vedno utrne kakšna lepa misel in tako kot se Petra in Damjan dopolnjujeta na tem področju, drug drugega učita in dopolnjujeta tudi v vsakdanjem življenju. »Postala sva dober >tim<. Bogatijo naju skupni projekti, kot je ta razstava,« pravita.
Kaj se ju v življenju najbolj dotakne?
»Trenutek,« odvrne Petra, »trenutek, ki ni načrtovan«. Večinoma takšne trenutke najdeta v naravi. »To so povsem preproste stvari, kot je na primer školjka v pesku. Nekdo bi jo morda spregledal, midva jo opaziva. In takšni trenutki se naju dotaknejo in naju osrečujejo.«
Damjan takšne trenutke rad ujame v fotografski objektiv. Motive išče predvsem v naravi, doma, na izletih, dopustih ... »Vse fotografije, ki so predstavljene na razstavi, odražajo naju: stvari, ki jih imava rada, ki naju osrečujejo in umirijo,« pravi Damjan. Čeprav se ljubiteljsko s fotografiranjem ukvarja že od osnovnošolskih dni, so na razstavi na ogled le fotografije, ki jih je posnel v zadnjih petih letih oziroma od dne, ko sta s Petro svojo ljubezen po devetnajstih letih okronala s poroko.
Ker imata zelo rada živali, sta na fotografijah pogosto njuna štirinožca, muca in pes. Rada imata tudi naravno cvetje in zelenje, predvsem pa obožujeta sončne vzhode in zahode. Ob njih se naužijeta energije, ki io potrebujeta za vse izzive
Tako kot na razstavi se zakonca Petra in Damjan Kolšek dopolnjujeta tudi v življenju. Bogatijo ju skupni projekti, kot je njuna razstava v Knjižnici Laško. (Foto: BA)
ЈГ ж Џ
< »
v življenju. Ker sta razstavo postavljala v velikonočnem času, sta predstavila tudi fotografije s to tematiko. Upodobljeno je tudi žitno klasje, ki je Petri in Damjanu še posebej ljubo in jima predstavlja velik navdih. Kot pravita, sta najprej sama začela peči kruh, nato je Damjan naredil mlin na kamne, zdaj imata že celo polje pšenice, iz katere zmeljeta moko za kruh.
Zanju najlepša letna časa sta poletje in jesen. Takrat se najbolj poglobita vase, pravita, narava takrat zasije v najlepših barvah. Čeprav obožujeta tudi zimo, na razstavi ni nobene fotografije z zimskim motivom. Ker je razstava na ogled v pomladnem času, ko večina ljudi že težko pričakuje toplejše dneve, sta se odločila, da bosta zimo »prihranila« za kdaj drugič.
Rada se ozirata tudi v nebo. Damjan rad fotografira strele
in druge nebesne pojave. Na razstavi sta se poklonila tudi domačemu mestu. Na ogled so namreč tudi fotografije Laškega. Te so posnete v posebni tehniki fotografiranja skozi kristalno kroglo.
Ustvarjalni duši
Petra in Damjan sta človeka mnogoterih talentov. V življenju jima je dano veliko priložnosti, ko lahko razvijata svojo ustvarjalnost in jo nadgrajujeta. Ni ročne spretnosti, v kateri se ne bi preizkusila. Petra rada ustvarja iz papirja (izdeluje voščilnice, origami ...) in težko sprejema, da ima dan samo štiriindvajset ur, ona pa dve roki in glavo polno idej in želja. Po izobrazbi je profesorica sociologije in geografije. Svojo poklicno pot je začela kot prostovoljka v Hiši generacij Laško, kjer je zdaj koordinatorka dejavnosti. Dejavna i'e tudi na drugih
področjih, med drugim v Župniji Laško in na kulturnem področju. Želi si, da bi imela več časa za branje knjig.
Tudi Damjan je ustvarjalna duša. Fotografira že od osnovnošolskih dni, ko je v šoli obiskoval fotokrožek. To so bili še časi črno-bele fotografije, se spominja. Je ljubiteljski fotograf, po duši planinec in planinski vodnik ter po izobrazbi električar in inženir mehatro-nike. Veliko časa tako v službi kot doma preživi v naravi, kjer najde navdih za fotografiranje. Svoje znanje o fotografiji nenehno poglablja, razvija in dopolnjuje s samostojnim izobraževanjem s pomočjo spleta in tiskane literature ter v različnih fotografskih tečajih. Vedno odprt za nove fotografske izzive se loteva različnih projektov. Za fotografiranje različnih prizorov, kot so na primer božični, tudi sam pripravi in izdela
cr-emn
30
ZA ZDRAVJE
_	v	v v	■	C ■ i	■ i ■ ■ ■
Za vec osvescanja o fibromialgiji
Dvanajsti maj je dan osve-ščanja o fibromialgiji. Celjsko društvo Fibromialgiki in prijatelji je pred dnevi na Dobrni pripravilo srečanje za svoje člane in druge, ki se soočajo s to diagnozo. Fibromialgija je kronični bolečinski sindrom, za katerega je značilna razpršena bolečina po vsem telesu.
Med simptomi tega stanja so utrujenost, težave s spanjem in težave s spominom. Nekateri bolniki poročajo tudi o sindromu nemirnih nog, sindromu razdražljivega črevesja, o težavah s sečnim mehurjem, nenormalnem občutku zbadanja v koži ter o preobčutljivosti na hrup,
svetlobo ali na temperaturne spremembe. Fibromialgijo pogosto spremljajo tudi depresija, tesnoba ali posttravmatski stresni sindrom. Bolniki imajo pogosto tudi druge oblike kronične bolečine. Vzrok bolezni vsa ta leta še vedno ni pojasnjen, verjetno je posledica kombinacije okoljskih, duševnih in nevrohormonskih dejavnikov, kot sta psihični stres in psihična travma. Dokazano je bilo, da bolečina izvira iz osrednjega živčevja.
Na srečanju je bilo več strokovnih predavateljev, ki so s svojim znanjem in izkušnjami poskušali odgovoriti na vsa vprašanja o fibromialgiji. Zanjo je značilno, da je pogo-
sto prepozno diagnosticirana, da mora bolnik opraviti ogromno preiskav in da tudi osebni zdravniki o tem stanju še nimajo dovolj znanja, da bi ga čim hitreje prepoznali. Med predavatelji so bili infektolog Branko Šibanc, mag. psihoso-cialne pomoči Lara Plajh, fizi-oterapevtka Neža Plošnik, delovna terapevtka Urška Pocajt Sumrak ter mag. zdravstvene nege Karmen Wirth Čepin. Na srečanju so predstavili tudi delo interdisciplinarnega programa za fibromialgijo v Psihiatrični bolnišnici Vojnik in knjigo Fibromialgija.
SŠol
Foto: Društvo Fibromialgiki in prijatelji
Vloge medicinskih sester naj se zavejo tudi politični odločevalci
Strokovno društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Celje (DMSBZT) je včeraj v Narodnem domu v Celju podelilo zahvale tistim, ki so se upokojili v letu 2022, izstopajočim pri njihovem delu pa so izročili srebrne znake in podelili naziv častne članice. Proslava je bila organizirana ob 12. maju, ki je bil mednarodni dan medicinskih sester, in ob 5. maju, ki je bil mednarodni dan babic.
Srebrni znak, ki je najvišje priznanje društva, so prejeli tim zdravstvene nege iz Zdravstvenega doma Šentjur, Apolonija Filipšek s travmato-loškega oddelka Splošne bolnišnice Celje, Dragica Planko iz Zdravstvenega doma Celje ter Hilda Maze iz Splošne bolnišnice Celje. Dobitnica naziva častna članica DMSBZT Celje za leto 2022 je Dragica Strašek, ki je do upokojitve delala kot patronažna medicinska sestra v Zdravstvenem domu Celje.
Čestitke so namenili tudi dobitnikoma zlatih znakov Zbornice zdravstvene in ba-biške nege Slovenije - Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije. To sta Matej Mažič iz Splošne bolnišnice Celje in Tomislava Kordiš, predsednica društva, ki je sicer zaposlena v Zdravstvenem domu Šentjur.
Tomislava Kordiš, predsednica Strokovnega društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Celje (Foto: SHERPA)
Kordiševa je opozorila na pomen babištva v družbi. Zaradi njihove pomembne vloge v celotnem življenju žensk je treba zagotoviti sredstva in podporo za razvoj babištva, okrepiti njihovo izobraževanje in dati babicam močnejši glas v zdravstveni politiki.
Ob mednarodnem dnevu medicinskih sester pa je spomnila, da Mednarodni svet medicinskih sester želi, da bi se v zdravstveni negi v prihodnosti znali soočiti z globalnimi zdravstvenimi izzivi in da bi izboljšali globalno zdravje za vse.
»Učiti se moramo iz lekcij pandemije in jih prenesti v de-
janja za prihodnost, ki bodo zagotovila, da bodo medicinske sestre zaščitene, spoštovane in cenjene. Poudariti je treba pomen ukrepanj in naložb v zdravstveno nego. Zdaj je čas, da pogledamo v prihodnost in pokažemo, kaj bodo te naložbe v prihodnosti pomenile za zdravstveno nego. Kampanja je medicinske sestre premaknila iz nevidnih v neprecenljive v očeh oblikovalcev politike, javnosti in vseh tistih, ki sprejemajo odločitve, ki vplivajo na zagotavljanje in financiranje zdravstvene oskrbe,« je še poudarila Kordiševa.
SŠol
Več kot jih boste pripeljali, več boste pobrali!
t MONIKA 2022
ž &
NAROČILNICA ZA
novi tednik
Ime in priimek: Naslov: Telefon: Datum naročila:
E-naslov:
Podpis:
Naročnino bom plačeval: U mesečno _| na 3 mesece _| na 6 mesecev □ letno
Soglašam s prejemanjem računov na elektronski naslov (e-mail)_
S podpisom potrjujem naročilo Novega tednika do pisnega preklica, vendarza najmanj 12 mesecev. Pogoji in spletna prijava: https://www.novitednik.si/postanite-narocnik
Novi tednik naročam na predlog (ime, priimek in telefon oz. e-mail):

Več na:
www.n ovited n i k.si/po-stanite-narocnik
NT&RC, d.o.o. Prešernova 19 3000 Celje
ZA VSAKEGA NOVEGA NAROČNIKA PREJMETE DARILNI BON PLANETA TUŠ CELJE V VREDNOSTI 20 EVROV.
BONE V VREDNOSTI 20 EVROV PREJME TUDI NOVI NAROČNIK!
1	naročnik = 20 eur
2	naročnika = 40 eur
3	naročniki = 60 eur
4	naročniki = 80 eur
5	novih naročnikov = 100 eur ...
ZA VAS JE PRIPRAVLJENIH
1000 EVROV
e-mail:
narocnine@nt-rc.si
telefon: 03-42-25-171
Akcija traja od 16.3. do 31.5.2023 oz. do podelitve bonov v skupni vrednosti 1000 eur. Bon v vrednosti 20 eur prejmeta predlagatelj in naročnik po plačilu trimesečne naročnine naročnika. Število novih naročnikov na posameznika ni omejeno.
www.novitednik.si
novi tednik
vedno? г илжој I
INFORMACIJE
31
OGREVANJE Z IR-PANELI EKOSEN
Več informacij in prijave za izmero: www.ekosen.si
Zavihajte rokave in bnovo naredite vaš dom še lepši
Narava se je ponovno prebudila in vabi v svoj čudovit objem. Daljši in toplejši dnevi so odlični tudi za prenovo doma. Ob posegih, ki poskrbijo za lepši videz, je pomembno, da se zaščitimo pred vlago in plesnijo ter izboljšamo energetsko učinkovitost. Pri tem nam bo pomagala energetsko varčna zidna barva, še več pa bomo naredili, če se odločimo za inova-tivno infrardeče ogrevanje.
Vlažnost in plesen sta pogosti težavi, s katerima se srečujemo tako v starejših kot v novejših zgradbah. Spomladi se zaradi obilnejših padavin raven vlažnosti lahko precej zviša. Da bi zaščitili svoj dom pred vlago in preprečili nastanek plesni, je smiselno uporabiti posebne materiale, kot je energetsko varčna barva Thersmosun. Razvili so jo v Ekosenu, kjer se posvečajo izdelkom, ki so trajnostni in s katerimi izboljšamo kakovost bivanja.
Barva za tople stene brez vlage
Thermosun je barvi podobna snov in ter-moizolacijski premaz, ki zagotavlja energetsko varčnost in dolgotrajno zaščito prostorov. Stene so po nanosu na dotik prijetno tople ne glede na hladno lego ali slabšo izolacijo. Barva Thermosun prav tako pomaga pri porazdelitvi zraka in pripomore k enakomernemu ogrevanju prostora. Preprečuje nastanek plesni in daje prijeten občutek topline. Tako ohranjamo svoj dom suh in zdrav, kar je ključnega pomena za naše udobje in dobro počutje. V kombinaciji z infrardečimi grelnimi paneli pa dosega izjemno učinkovitost ogrevanja.
Energetsko učinkovito ogrevanje prihodnosti
Ob visokih cenah energentov veliko razmišljamo, kako narediti svoj dom energetsko učinkovitejši, s tem pa prihraniti pri ogrevanju. V Ekosenu, ki so pionirji za infrardeče ogrevanje pri nas, imajo odlično rešitev in dolgoletne izkušnje. Infrardeče ogrevanje deluje podobno kot sonce. V Ekosenu so
TIH	ENSSLIN		
ENERGETSKO VARČNA BARVA			
	bi	висзез a	
	5<		
>u o o
Q_
CП
O
ga z inovativno tehnologijo razvili v ogrevalni sistem, kije diskreten, prinaša prijetno udobje in je visoko nadzorovan ter učinkovit. Skoraj celotno energijo, ki jo porabi za delovanje, pretvori v prijetno toploto prostora. S pravilno izbiro in umestitvijo pane-lov ter z naprednim regulatorjem se učinkovitost ogrevanja še poveča. Investicija je nižja v primerjavi z nekaterimi drugimi sistemi ogrevanja, možna je tudi po korakih. Življenjska doba panelov je dolga, s pravilno uporabo pa boste optimizirali porabo in dolgoročno prihranili stroške ogrevanja.
Kdaj med obnovo načrtovati sistem ogrevanja?
Pri obnovi ali gradnji je smiselno razmisliti o ogrevanju že v fazi načrtovanja arhitekture in gradbenih del, saj to omogoča optimalno načrtovanje in izvedbo ogrevalnega sistema ter lahko zagotovi pomembne prihranke. Ogrevanje moramo prilagoditi zahtevam stavbe, kot so velikost prostorov, njihova izolacija in lega. Obsežnejša obnovitvena dela, ki vključujejo zamenjavo oken, prenovo fasade, prenovo strehe ali obnovo notranjosti, vplivajo na zahteve po ogrevanju. Prav tako je smiselno načrtovati sistem ogrevanja, če obstoječi sistem ne deluje učinkovito ali če razmišljamo o prehodu na obnovljive vire energije.
Toplejši dom in nižji stroški ogrevanja
V Ekosenu zagotavljajo strokovno vodenje skozi celoten postopek izbire ogrevalnega
sistema. Najprej vas obiščejo pri vas doma, se pogovorite in skupaj pregledate prostore, ki jih želite ogrevati. Potem vam pripravijo energetski izračun ter določijo pravilno moč in količino panelov. Montaža je enostavna, brez velikih posegov v prostor, izvajajo pa jo le izkušeni električarji. Paneli nimajo gibljivih delov, zato ni vzdrževanja, možnost okvare pa je minimalna. S tem še dodatno prihranite, za vsa vprašanja pa so vam vedno na voljo v Ekosenovi tehnični podpori.
Poskrbite to pomlad tudi vi za lepši dom in z energetsko učinkovitimi rešitvami iz Eko-sena prispevajte k lepši prihodnosti našega planeta. Skupaj lahko naredimo svet lepši.
Ekosenovi strokovnjaki za infrardeče ogrevanje so vam na voljo na telefonski
številki 080 30 10.
Obiščete jih lahko:
v Miklavžu na Dravskem polju (pri Mariboru), Ptujska cesta 17, v Mengšu (pri Ljubljani), Gorenjska cesta 19, v Kopru, Piranska cesta 2.
<03EN
Naredimo svet lepši
32
DAN ZDRAVJA
Velik odziv obiskovalcev
Sobota je bila dokaz, da zdravje ni odvisno od vremena
Muhasto aprilsko vreme sredi maja je Dnevu zdravja tokrat prizaneslo, odraz tega pa je bilo zelo dobro obiskano mestno središče ob prireditvi Dan zdravja. Organizatorja JZ Socio in Mestna občina Celje sta obiskovalcem dala ponovno priložnost, da se seznanijo z vsem, kar se v našem mestu in širše dogaja na področju omogočanja zdravega načina življenja, in da se srečajo z ljudmi, ki so vezni členi v številnih društvih in organizacijah, ki se trudijo osve-ščati in pomagati ljudem pri korakih v zdravo življenje. Možnosti je ogromno.
EVA RUDMAN, SiMONA ŠOLiNiČ
V	središču je bila tudi medijska hiša Novi tednik in Radio Celje. Program »na zvezdi« smo začinili s plesom, z glasbo, s telovadbo in tudi z igrami, bogatimi nagradami. Tudi naši novinarji in radijska ekipa so se družili z mimoidočimi, svojimi bralci in poslušalci.
Brezplačno
»Veseli smo, da je bilo v mestu toliko ljudi, saj smo videli, da tudi nekoliko slabše vreme ne zmoti želje tistih, ki želijo spoznati, kaj se na področju zdravega načina življenja dogaja v mestu. Pomena zdravja se moramo vsi zavedati ves čas, saj je takrat, ko zbolimo, ponavadi na žalost skoraj prepozno. Želela bi, da bi si vsak, če je morda življenjski tempo hiter, vendarle vzel vsaj enkrat na mesec čas in videl, kaj vse mu ponujamo. V našem Javnem zavodu Socio vsak mesec brezplačno pripravljamo različne dejav-
V	mestnem središču se je v soboto predstavilo več kot 50 društev in organizacij s področja zdravega načina življenja. Med mimoidočimi je bilo mogoče slišati pohvale, a tudi kakšna ideja je »padla« o tem, da bi bilo dobro v Celju imeti takšno prireditev večkrat.
nosti, meritve krvnega tlaka in sladkorja, sprehode in predavanja. V tem izrazito stresnem času je ljudem na voljo veliko dejavnosti in radi bi, da se jih udeležujejo, saj imajo možnost,« pravi direktorica JZ Socio Suzi Kvas.
Tudi zdravnica Jana Govc Eržen, ki je eden ključnih členov Dneva zdravja v Celju, pravi, da je zdaj čas, da se ljudje začnejo zavedati, kako izjemna vrednota je zdravje. »Zadnja leta so pustila globoke sledi že zaradi epidemije. Ne morem reči, da so ljudje zato bolj
osveščeni ali zdravstveno bolj občutljivi. Veliko bolezenskih stanj je namreč v tem času >za-stalo<, ljudje se niso oglasili k zdravniku, niso nadzorovali dejavnikov tveganja. Zato so bolezni danes precej neurejene, predvsem visok krvni tlak, holesterol in sladkorna bolezen. V zdravstvenih domovih delujejo tudi centri za krepitev zdravja, ki so pomembna točka in priložnost za ljudi, da se udeležujejo individualnih posvetov in delavnic. Tudi zdravniki si želimo, da bi ljudje prišli v ambulante pravočasno, da bi prevzeli del skrbi za lastno zdravje. Zdravnik, ki ima dva tisoč ali več bolnikov, ne more poklicati vsakega, naj pride na pregled, za to mora poskrbeti posameznik sam. Zdravstveni domovi so zdaj odprti, zato naj ljudje ne odlašajo z obiskom zdravnika, če zaznajo, da nekaj ni dobro z zdravjem. Človek svoje telo najbolj pozna.«
Foto: Andraž Purg
Ekipa Novega tednika in Radia Celje je medse povabila tudi župana Celja Matijo Kovača. Na fotografiji z njim radijski voditelj Boštjan Oder, urednica Novega tednika Manca Mirnik, prokuristka NT&RC Anica Šrot Aužner, Simona Brglez in Eva Rudman.
Dogajanje v središču mesta je zjutraj začelo Društvo Dren, ki je poskrbelo za raztezne vaje in mirno telovadbo, kar je pospešilo srčni utrip ravno toliko, da so obiskovalci Dneva zdravja dobili dovolj energije za pestro dopoldne. Društvo Dren, kjer člani pravijo, da so zaradi telovadbe zdravi kot dreni, v svoje vrste vabi nove člane, ki obožujejo telovadbo na prostem. Enkrat mesečno se tudi odpravijo na pohod, skupaj radi nabirajo tudi zdravilne rastline.
Zbrane je na prireditvi nagovorila tudi zdravnica Jana Govc Eržen, ena od gonilnih sil projektnega sveta Celje, zdravo mesto: »Za zdravje moramo skrbeti sami, ne okolica, zdravniki in drugi. Zdrava prehrana je pomembna vsak dan, kajenje ni zdravo, elektronske cigarete niso zdrave, predvsem pa se je treba gibati. Sama se izjemno zavzemam za čim več telesne dejavnosti v šolah, ne le uro, dve ali tri na teden. Otroci in najstniki rabijo ogromno gibanja med šolo in po njej. Tako da - manj domačin nalog, več gibanja, a tudi več spanja.«
Tehnični del radijske ekipe na čelu z Aljošo Bončina in Brankom Ogrizkom je poskrbel, da smo po vsem mestu poslušali samo najboljšo glasbo. Ta nas je spremljala tudi, ko smo iskali srečneže, ki jim je magična kocka Novega tednika in Radia Celje prinesla čudovite nagrade.
DAN ZDRAVJA
33
Če koga »na zvezdo« niso privabila telovadna društva, je to zagotovo uspelo orientalski plesni skupini Sayyi-dah, ki deluje pod vodstvom Brigite Žaler. V skupini je več kot 20 plesalk, ki plešejo na Ptuju in v Celju, poleg arabskih rade plešejo tudi turške, indijske, egipčanske in ciganske plese, a tudi sodobne, ki jim dodajo orientalski pridih. Čeprav Sayyida v arabščini pomeni ženska, so članice povedale, da bi medse z veseljem sprejele tudi moške predstavnike in po potrebi temu celo prilagodile ime - le dovolj pogumne še iščejo. Kar nekaj zainteresiranih se je ob njihovem nastopu zbralo v Celju, kjer so za plesalkami, če že ne bokov, obračali glave.
Sobotno dogajanje je do vrhunca pripeljal Domen Ku-mer. S svojo glasbo, energijo in sproščenostjo je za trenutek celo priklical malce sonca izza oblakov, z veseljem pa je zapel in zaplesal z obiskovalci knežjega mesta, se z njimi fotografiral in vse skupaj povabil tudi na naš naslednji skupni dogodek, kjer bo gost na naši prireditvi Zvezde med zvezdami, ki bo 26. maja ob 17. uri na Skupnem placu v Braslovčah.
Mimoidoči so se na modelih na stojnici Fakultete za zdravstvene vede Celje poučili tudi o tem, kako je videti samopregled mod in dojk.
Velik odziv je imel tudi medgeneracijski pohodni se ga je udeležil tudi' TifflWastnak (skrajno levo). Z njim direktorica JZ Socio Suzi Kvas, župan Celja Matija Kovač in ravnateljica OŠ Lava Marijana Kolenko.
Eden najbolj zanimivih za ogled in vajo je bil prikaz postopka oživljanja. Prikazali so ga predstavniki celjske bolnišnice in Rdečega križa.
Na Dnevu zdravja je bila s svojim vodnikom, policistom Gorazdom Bombekom, tudi Megi. Izurjena je za iskanje eksploziva. V mestu je bila tudi njena pasja sodelavka, ki je izurjena za iskanje orožja.
34
BRALCI POROČEVALCI
Levčki so peli in plesali
Povezali so nas »popsi«
Levček poje in pleše se imenuje vsakoletna zaključna prireditev Vrtca Danijelov levček. Letos je bila v dvorani Narodnega doma, ki so jo povsem napolnili starši in sorodniki nastopajočih ter jih nagradili z močnim aplavzom.
Zavedajo se namreč, da je bilo v pripravo glasbenih in
plesih točk malčkov vloženega veliko časa in truda otrok ter vseh vzgojiteljic in njihovih pomočnic. Nekateri so več tednov celo sami izdelovali del kostumov za prireditev.
Zbrane je pozdravila ravnateljica vrtca Renata Koštomaj, ki je povedala, da je bil letos program zasnovan v znamenju štirih letnih časov, ki je
vsak po svoje lep in poseben, taki so bili tudi nastopi otrok. S pomočjo pesmic in plesov so malčki iz enot Center, Slomšek in Vojnik poslušalce popeljali skozi jesen, zimo, pomlad in poletje. Na koncu je iz vseh otroških grl zazve-nela še mogočna himna vrtca Danijelov levček, ki je otrokom drugi dom.	TC
Po več kot treh desetletjih ponovno obiskali Požego
Utrinek z nekajdnevnega obiska pri srbskih prijateljih iz OŠ Emilija Ostojić Požega
Med Šentjurjem in Požego v Srbiji se že skoraj 80 let tkejo prijateljske vezi, ki se prenašajo iz generacije v generacijo. V 70. in 80. letih prejšnjega stoletja so bile izmenjave učencev, učiteljev in drugih občanov skoraj vsakoletne. Ponovno sta občini vzpostavili sodelovanje leta 2010. Oktobra 2022 sta listino o sodelovanju podpisali še Osnovna šola Franja Malgaja Šentjur in Osnovna šola Emilija Ostojić Požega.
V skladu z listino o sodelovanju sta naši prvi srečanji namenjeni spoznavanju obeh šol, krajev, držav, podobnosti in razlik šolskega sistema, organiziranosti in ponudbi različnih dejavnosti šol ter iskanju skupnih točk z namenom uspešnega sodelovanja ter medsebojnega bogatenja. V preteklih mesecih so sodelujoči učenci iz OŠ Franja Malgaja Šentjur spoznali osnovne značilnosti srbske države in jezika, občine Požega ter sodelujoče šole. Z
urejenim panojem v avli šole so del naučenega prenesli še na sovrstnike.
V začetku aprila smo se dve učiteljici in pet učencev udeležili prve ponovne izmenjave v organizaciji OŠ Emilija Ostojić Požega. Po prihodu v Požego v zgodnjih večernih nedeljskih urah smo imeli večerjo z neformalnim druženjem s predstavniki in z izbranimi učenci njihove šole. Naši učenci in učenci OŠ Emilije Ostojić so se spoznali in po večerji odšli na domove k izbranim vrstnikom.
Sledilo je nekaj kulturno in družabno pestrih dni. Prisostvovali smo pri urah pouka, spoznavali podobnosti in razlike obeh šolskih sistemov ter se družili z domačini. Učiteljici sva se sestali s tamkajšnjimi učitelji, strokovnimi delavci in predstavniki občine. Srbski gostitelji so nam razkazali Beograd in njegovo okolico. Obiskali smo celo podružnično šolo v hriboviti vasici Roge, ki ji
daje poseben čar ohranjanje tradicije in kulture. V srce se nam je vtisnila pripoved upokojenega učitelja, ki je pripovedoval o slovesu ob koncu izmenjave v 80. prejšnjega stoletja med Šentjurčani in prebivalci Požege.
Za učence je bila izmenjava nepozabna izkušnja, obiskali so nove kraje, spoznali nove prijatelje, njihovo kulturo in način življenja.
Občini Požega in OŠ Emilija Ostojić Požega se zahvaljujemo za izjemno gostoljubje kot tudi za pripravljenost na sodelovanje in uresničitev zadanega programa. Posebej se zahvaljujem naši Občini Šentjur, ki je omogočila, da se je ponovno obudilo sodelovanje s pobrateno občino, in nas podpira tudi pri organizaciji obiskov v Požegi.
Prihodnje srečanje bo septembra, ko bomo gostili učence in učitelje iz OŠ Emilija Ostojić Požega.
JASNA DREŠČEK, JOŽICA NOVAK
Želja članic Humanitarnega društva Vera, da osrečimo in razveselimo čim več ljudi in skupin, se je uresničila. Uresničili smo željo članice, da obiščemo Sončkov dom v domačem kraju Štore.
Članice smo tako potrkale na vrata doma z vsemi sesta-
vinami za izvedbo delavnice »popsov«. Oskrbovanci in tudi članice smo natančno opazovali, kako izpod rok članice in mojstrice Lidije Šuhl nastajajo sladke dobrote na palčkah. Seveda smo se v njihovi pripravi preizkusili tudi vsi preostali. Popackali smo vse naokoli, a
se je splačalo. Nastali so namreč izjemno okusni »popsi«, ki so bili vredni vsakega truda. Najbolj glavno od vsega je, da smo pri tem vsi uživali, se smejali in navezovali nova prijateljstva.
VERICA ŠTANTE
Družili in zabavali so se ob izdelovanju »popsov« oziroma sladkih dobrot na palčkah.
Pod isto streho
V torek, 25. aprila, smo se učenci I. in II. OŠ Žalec družili v projektu Pod isto streho. Učenci šolskih skupnosti obeh šol smo z mentoricami pripravili druženje in obisk.
Obe šoli sta namreč v isti stavbi, torej pod isto streho. I. OŠ Žalec je po številu učencev največja šola v Žalcu, II. OŠ Žalec je šola s prilagojenim programom. Učenci obeh šol se sicer na poti v šolo in iz nje srečujemo, a nepoznavanje in nevednost sta otroškim predstavam dodali veliko mero zadržanosti drug
do drugega. Sicer vemo drugi za druge, a dlje od tega, da smo si včasih pomahali čez atrij ali radovedno kukali skozi steklena vrata k sosedom, nismo prišli. S spodbudo mentoric in ščepcem otroške radovednosti smo se odpravili spoznavat sosede, s katerimi se učimo pod isto streho.
Po kratkem uvodu na skupnem hodniku obeh šol smo se učenci razdelili v dve skupini in odšli na sosedski obisk drug k drugemu. Raz-kazali smo si šoli, se poigrali in spekli piškote prijateljstva,
ki smo si jih ob koncu srečanja izmenjali. Ugotovili smo, da nismo tako zelo različni, da se vsi otroci radi igramo, se ukvarjamo s športi in radi jemo sladoled. Tako smo s spoznavanjem drug drugega zagotovo znižali kakšno ograjico v glavah in prestopili kakšen visok prag. Posladkali smo se s piškoti prijateljstva, ki smo jih skupaj spekli, in po obeh šolah je dišalo po novem prijateljstvu. Obljubili smo si, da se bomo zagotovo še obiskali, da bo prijateljstvo pod isto streho dišalo še naprej. LANA BANOVIĆ
Učenci šolskih skupnosti I. in II. OŠ Žalec so z mentoricami pripravili druženje in obisk.
BRALCI POROČEVALCI
35
Obeležili 17 let delovanja
Sedemnajst let nazaj je vrata odprl Pegazov dom, vsekakor eden pomembnejših projektov v lokalnem okolju. Ustanovljen je bil z namenom, da ponudi visoko kakovostno in celovito oskrbo stanovalcem, da razvija sodobne koncepte dela ter varno in stimulativno okolje zaposlenim. In v preteklih 17 letih nam je to dobro uspevalo.
Na praznični dan smo pripravili raznolik kulturni program. V uvodu nas je z venčkom ljudskih pesmi razveselil domski pevski zbor, kjer so pod vodstvom Jelke Zorin Belcer družno zapeli stanovalci in zaposleni. Nastopil je bend, sestavljen iz nadebudnih šestih fantov in dekleta, ki sliši na ime Veseli
Florjančani. Na prireditvi so sodelovali tudi otroci zaposlenih. S prepevanjem sta nas razveselili Mija in Karla, slednja je za stanovalce napisala tudi pesem in jo prebrala. Neli je zaplesala s člani otroške folklore iz II. OŠ Rogaška Slatina. Za poskočne ritme je poskrbel ansambel Rogaški odmev ter na plesišče privabil številne plesalce.
Zbrane je nagovorila direktorica Irena Strašek in se med drugim dotaknila pomembne lanske pridobitve - urejenega parka pred vhodom v dom. V imenu lastnikov je spregovoril Miha Mihalj, ki se je ob koncu zahvalil zaposlenim za trud.
V Pegazovem domu že vrsto let ob obletnici podeljujemo priznanje za naj delavca.
Tokrat je naj delavka za leto 2022 postala delovna tera-pevtka Valentina Jecl.
Vsi prisotni so prejeli novo številko domskega časopisa Pegazov utrip, kjer je v sliki in besedi zajet prelet preteklega leta, predstavljene so tudi osebne zgodbe nekaterih stanovalcev. V avli doma je na ogled čudovita razstava steklenih izdelkov Steklarne Rogaška.
Delati v domu starejših je lepo. Upam si trditi, da smo tisti, ki delamo v domu, čuteči in srčni ljudje, ki z veseljem in s predanostjo opravljamo svoje delo. Najbolj smo veseli, če so srečni in zadovoljni naši stanovalci, naša velika družina. In že hitimo naslednji obletnici naproti.
IRENA STRAŠEK
Naj delavka za leto 2022 je postala delovna terapevtka Valentina Jecl (desno).
Se je Dražen v Celje res vrnil »na velika vrata«?
Oboževalci Dražena Ze-čiča in njegove glasbe smo se precej razveselili, da se Dražen vrača v dvorano Golovec s svojim velikim samostojnim koncertom. Lahko bi rekli, da se je vrnil v svojem slogu in »na velika vrata«. Pa se je res?
Če bi sodili po zasedenosti dvorane, bi lahko rekli, da je tako, enako, če bi njegovo vrnitev v dvorano Golovec sodili po odzivih občinstva. Svoje poslušalce in oboževalce je resnično spet navdušil, kot zna le on. Dražena od drugih ne delajo drugačnega le njegove pesmi, temveč tudi neverjetna energija, ki jo izžareva, njegova neprisiljena prijaznost in vera v to, kar počne. Tudi njegovemu
nastopu ni mogoče nič očitati, čeprav tisti, ki ga poznamo vrsto let in obiskujemo njegove koncerte, občasno vseeno začutimo, da se pozna, da zdravstveno ni v najboljši koži in da mu telesno počutje ne dovoljuje, da bi bil ves čas v svoji najboljši izdaji. A poudarjam, da je to mogoče zaznati le občasno, ker svoje počutje izjemno dobro prikrije s svojo energijo, močjo, voljo in z željo, da bi dal ljudem, ki ga imajo radi, resnično največ, saj jih ima iskreno rad tudi on in jim je za vse na svetu pripravljen dati le najboljše.
Mnogi se večkrat sprašujejo, od kod mu takšna priljubljenost, ko pa je večina njegovih pesmi otožnih in
polnih nesrečne ljubezni. Del odgovora se skriva v že omenjeni energiji in ljubezni do občinstva, drugi del skrivnosti njegove priljubljenosti pa je, da so njegova besedila večinoma tako človeška, da se skoraj z vsakim od besedil lahko kdo poistoveti, najde v njih sebe in delček svoje usode. In to je tisto, kar človeka poleg izjemno lepih melodij potegne, da pesmi ne le prepeva in posluša, ampak se ob njih pogosto zamisli nad sabo, nad svojim življenjem in nad tem, kar mu je in mu morda še bo namenila usoda.
Po vsem napisanem lahko brez greha napišem, da se je osebno vrnil »na velika vrata« v Celje, čeprav žal tega ne morem zapisati za celoten
koncert, saj odkar so njegove nastope prevzeli drugi, so koncerti mnogo manj efektivni in prijetni, kot so bili še pred časom. V prvi vrsti je zagotovo treba opozoriti na slabo ozvočenje, saj se je v nekaterih delih dvorane slišalo izjemno slabo in so bili sploh vmesni govori nastopajočih dveh, Dražena in prve akterke koncerta Ivane, precej nerazločni, da o pogosti tako imenovani mikrofoniji sploh ne izgubljam besed.
Kot drugo me izjemno moti, da zaradi želje, da bi zapolnil dvorano, organizator združuje dva koncerta v enega pod pretvezo, da za isto ceno občinstvo dobi več. Sicer gospo Ivano Kovač izjemno spoštujem, kot pev-
ka mi je tudi zelo pri srcu in sem jo imel nekoč priložnost osebno srečati.
A tokrat je bil njen nastop odločno predolg, kajti čutilo se je, da se občinstvo v večini ni odzivalo, kot bi se moralo, in je bolj kot ne čakalo, kdaj bo konec in bo na oder stopil Dražen. Kdaj se bodo organizatorji naučili, da več ni nujno vedno tudi bolje, na srečo vsaj voditelja kljub svoji neizvirnosti nista bila predolga in nista preveč zavlačevala.
Če potegnem črto, lahko rečem, da Dražen ostaja Dražen, da ga imajo ljudje radi in je tudi prav tako, saj si to zares zasluži in se je po tej plati vrnil v Celje »na velika vrata.«
Izjemno pa me moti, da organizator razlikuje ljudi po njihovi invalidnosti, kar se ni zgodilo prvič. Za ljudi na vozičkih je odredil brezplačen vstop, medtem ko za druge invalide, kot so slepi, gluhi, lažje gibalno ovirani, da ne naštevam vsakega posebej, te ugodnosti ne omogoča, vsaj objavlja tega ne in tudi, ko zbiraš informacije o koncertu in nakupu vstopnic, omenijo le ljudi na invalidskih vozičkih. Ne gre za brezplačno vstopnico, temveč za kršenje načela enakosti, za diskriminacijo in kršenje konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov. Takšno razlikovanje in razvrščanje invalidov resnično ni potrebno in je neprimerno.
SEBASTIJAN KAMENIK
S
zc
psiholoa ravju m
om o duševnem adih
V	obdobju odraščanja se mladostnik sooča s številnimi spremembami. Z njimi se lahko spoprime in jih sprejme, lahko pa pri tem vseeno naleti na težave, ki vplivajo na njegovo duševno zdravje. Mladi spoznavajo sebe v interakciji z okoljem, kar vpliva na njihovo počutje, doživljanje, samopodo-bo, vrednote in čustvovanje. Normalno je, da mladi v tem obdobju izkusijo stres in stisko. Problem nastane, kadar sta stiska in stres prevelika ovira pri vsakodnevnih dejavnostih.
V	pomoč dijakom, ki se znajdejo v položaju, iz katerega ne vidijo izhoda, sva Anže Medved in Urh Grabnar iz Ekonomske šole Celje v četrtek, 13. aprila, pod vodstvom mentorice Andreje Tanšek organizirala dogodek na temo duševnega zdravja mladih. Na predavanje sva povabila psihologa Domna Kralja z inštituta za javno zdravje. Dogodka so se udeležili dijaki četrtih letnikov, nekaj dijakov iz drugega letnika in posamezni dijaki tretjega letnika z ravnateljico Metko Nosan in nekaterimi profesorji naše šole.
V	prvem delu so Denis Štiglic, Ema Tkauc in Gal
Turecki, ki so zaposleni v UP Mojacasa, predstavili skrb za zdravje na delovnem mestu. Z nami so delili deset nasvetov za zdrav življenjski slog mladih, z Urhom Grabnarjem pa smo izvedli minuto za zdravje, ki jo dijaki UP Mojacasa redno izvajajo na delovnem mestu.
Dogodek sta z glasbo popestrili Julija Dermol in Nika Praznik, pesmi Karla Destov-nika - Kajuha in Toneta Pavčka je recitirala Ema Kocjanc.
V drugem delu je psiholog Domen Kralj predstavil, kako skrbeti za duševno zdravje. Izpostavil je, da je stres vsakodnevno prisoten v življenju, problem pa nastane, kadar ga je preveč. Izpostavil je najpogostejše duševne bolezni in stiske mladostnikov ter predstavil tehniko sproščanja z vizualizacijo, s katero si v takšnih primerih lahko pomagamo sami. V živo smo izvedli tehniko sproščanja. Predstavil je tudi spletno svetovalnico To sem jaz, Klic v duševni stiski
Pohod po Turistični osmici Sveti Štefan
Letošnjega tradicionalnega pohoda Turistična osmi-ca Sveti Štefan se je udeležilo 205 pohodnikov.
Zbrali so se pred gasilsko--kulturnim domom v Svetem Štefanu. Pot so nadaljevali proti Babnim Brdom in mimo Babne Gore, kjer je bil pri cerkvi svete Ane daljši postanek za malico. Naslednji postanki so bili še pri gostilni Čoklc, domačiji Ivana Žaberla in gorci Silva Ratajca. Povsod so poskrbeli za domače dobrote
in odlično domačo kapljico. Pohodniki so pot nadaljevali preko Predol nazaj do Svetega Štefana, kjer je bila v gasilskem domu veselica z Ansamblom Franca Ocvirka in s pevko Lidijo Andrej Mu-žerlin.
Za organizacijo pohoda so letos poskrbeli tamkajšnje folklorno društvo, krajevna skupnost, prostovoljno gasilsko, konjeniško in vinogradniško društvo.
MILENKA BLAŽEVIĆ
Družili so se na poti med domačijami in gorcami.
Dijaka Anže Medved in Urh Grabnar iz Ekonomske šole Celje sta pod vodstvom mentorice Andreje Tanšek organizirala dogodek na temo duševnega zdravja mladih. Na predavanje so povabili psihologa Domna Kralja.
in Tom telefon. Na vse te svetovalnice se lahko obrnemo, kadar smo v stiski ali potrebujemo pomoč.
Kot organizatorja dogodka sva se zelo veliko naučila, saj je bila izvedba takšnega predavanja za naju nekaj povsem novega. Ponosna, da sva ga uspešno izpeljala in hkrati naredila nekaj koristnega s področja zdravja za dijake naše šole, se zavedava, da je zdravje naše največje bogastvo.
ANŽE MEDVED, URH GRABNAR

Мјл
ШјШШ
IP5'' . Л ■«фШџат^^


36
AKTUALNA PONUDBA
Iščete dober nakuo ali odlično storitev?
I POZOR1-
Preglejte aktualno ponudoo
'»4 1
7 X ALL INCLUSIVE + ANIMACIJSKI PROGRAM + PLESNA GLASBA+FISH PIKNIK+OGLED BUDVE...
že za 549 eur
M0NTENEGRINAhotel&spa4*
LOKACIJA: Rvfe ilovic'n 5 km So Budve PLAŽA: J00 v, počcc nk, deho ELodnaka BAZEN: zjvanV b anen
STORITEV: AaLliJCnenij/E:nsamopo^1tr(^žni;oi3jtrl( (od 7. do 10.
ure),samo^osteano kosilo (od 13. do 15. ure), srmo postežoa
večerja (od it), do 21.30 uro) i/ glavni restavraciji. • |:>cjj>^iclian^l<i
prigrizki (kolćisiinaaliačinl)t/r,si anloied.o pijo čooa. Srnslus.ve
barih oe) OOo do 23. urk (iePeijjs n«oon pirače, pii^O) bsloid
rdeče v)nd, es pttro cotto, so koo/i iz (ankžmota,na .aidnc i з
mineralna rnck a.
KLIMATIZIRANO: dO
INTERNRjT:WvtiArezVL00
PARKIRiLČE: ZLeaelačno, do zesedbe mest
OSTALO: voRRlzorna neno^ii^ban )етр \i |esSei 202Z HoTel ш Ш
sob in apoEEmvJo. Gilavaa narOanoccSa. SrijT bari, koeferečd1 center,
otroško 2anaejj n io neSraoja igrife —ps en ntas s turško Inofcc^ye irr
savno, možao/S mn/kb ргоГ. doplačlie
OPOMfEs o° sos—On Rafa.ovte- slo i°Oui)l)^€? aosdi olsnmornka
sprehajalns -ft žara.n 2mž
IZLET Z ŽPDJO IN»FlSH 2^ј^1ј1Г b</ (od 9.30 do P6J0 fi|jf)
Panoramska vožnja po Budvannki s^1 o/Iiss1 {Ha - —taštići -Kamenovo j MiloJev - Koaljeee -|rda p Ol> TRrfan) in гтто znamenilik f Irk bivorso, Jop l-loč)rI Trstano in Saešice dr) zaliva Boka Keta/sSa. Dveomi pcrolotrnalii ree polcOoCv LuštšGT in kopanje so plaži 2anjita: ki ttel kot епз nsj j ejiSi) cmrgorsOiO plaž. Kosilo sa I < f) i o k)lp|)ižiek (njegnš—i sir. pscj^—t in Pivej in glavna jed (plnve /lPa: poilogs in solata); fkijnče ne-me)eno (pivo, vieo, Ocrmnša »saklja«, vo(ja, sskf
Paketna cena 549I^PJiaEjio3o^1juPujiE3:
•	7xALL INCLUSIVE v hotelu MONTENEGdižIP^ v sobi P/2TWC BP SAT TV saf F S KL-nuperior
•	pijačo tobTod^lipe
•	animoc ijskiprogram te^po OSLAX TURIZMA in ekipa RVDIO CELJE)
•	ogled B..aldtn ta ^ot^nloioo \z^di(iiicoož
•	zabavo o-glosbeni prooram v;^air^e(|:ii'
•	izlet z laljoin aRsh Rikrn k« too zaovu Boke Koto rs k o
•	poldnoBnilnlažoUlcinj
•	majico (zpomin noaokupnn VEVčlanice n ekipo "Pojdi z menoj Noaogn tedsik. in Rad.a Ce^'n ter Rela.oa")
•	organ|Z3c|j'o^n^^v.?(d|nx programa »oKOPNE POČITOIPEZRB DI3MCE iJE IX RkLAXiM«
POPUSTI: odrasoa osotna nrn dod^)/n em I nžišču 1 . «it DOPLAO IRA:ka anrr^ousni ioreooo89 EUR po osebi. Zo tetukti «reaoz «n reltoij 3tU0LSOpA - PODGORIZA - LJUBLJANA (o Rokek Gi6o r/rs 9.6.) 20Z0ZRsa osoto« za I(si^^lnI draon))or in letališča do hvVaia iv aazaj r^o1^ nOo fcn otaoz Za sobo 1 /o OdOOC CMS LAT TV «eO FS Ož - мрепот 30 EUR n azsebz. Zk TT	daazi
odrasle,za o(^[on^^n^0r3o s(o f). leta 1 TAR ne dan. Za enaponjeto ooodo ( ernnleas e) Ш0Г 3o ( Za strosko «osreeAoakja R« .Ш nz peijaornao (vouchoan. По aLV(rancojR od)AV)di pntovanjo (riziko oa00 nterl 3d oio1^1^!1 fa % ne aL nt0a o deodi Za faku0ot|dno |ziaso o(kraio rremooi1
_Relax
PECITYCENTERCELJE: Mariborska cesta100.®034288340-PECEUE:Stanetovaulica6.@034288320
PRENESI APLIKACIJO
T&YI МДУ1 ГС1 IP IM MARnri ТДУ1
ТПУ1
CELOVITA OBNOVA KOPALNIC Z MATERIALOM
KERAPRODUKT d.o.o. Hmeljarska ulica 8,3312 Prebold inffva>kpranrndiikt si 051-436-777
ШШШ l/EDADDAhlll/T Cl
в;чо
VSE ZA PIS
Prodaja, najem in servis multifunkcijskih
naprav	-
Celovita ponudba Disarniškeaa materiale
r
W: birobit.si T- ГП.Х1 AOfi Л1ПП
PODLISTEK
37
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE
Thea Schreiber Gammelin: slikarka, pastorjeva hči, sestra po duši Alme M. Karlin (7
Odločni nasprotnici Hitlerja
Thea Schreiber Gammelin in Alma M. Karlin sta bili odločni nasprotnici Hitlerja vse od njegovega prihoda na oblast. (Foto: zasebni arhiv Helene Ojsteršek)
Alma M. Karlin je živela zelo skromno, v njeni hiši je vladal vojaški red, življenje se je odvijalo po strogem urniku. Dan se je začel z obiskom maše v cerkvi Marijinega vnebovzetja. Dopoldne in po kosilu je pisala, takrat je morala v hiši vladati popolna tišina. Sledil je sprehod. Karlin je bila navdušena pohodnica in s Theo Schreiber Gammelin sta pogosto prehodili tudi po 40 kilometrov na dan. Uživali sta v večernih pogovorih ob vinu, pogosto so ju obiskovali gostje z vseh koncev sveta.
Spomladi 1936 sta ju obiskala Heinrich in Marie Schreiber. Pastor je razmišljal o upokojitvi in nakupu hiše v Celju, kamor bi se umaknil pred nacizmom. V začetku junija, dva tedna po obisku, je umrl. Theo je smrt očeta globoko potrla. Po njem je podedovala dragoceno pohištvo, porcelan, srebrn jedilni pribor, posteljnino ... Odločila se je, da vse to pripelje v Celje. Želela je polepšati dom in se obdati s predmeti, ki so ji obujali ljube spomine. Podedovala je tudi denar, s katerim si je istega leta kupila posest v Pečovniku.
Z Almo M. Karlin sta takrat živeli v središču mesta, v stari »rimski hiši«, poleti 1939 pa sta morali hišo zapustiti. Občina je namreč nameravala širiti Ljubljansko cesto in pri tem hišo podreti. To je bil po besedah Thee Schreiber Gammelin zgolj izgovor, da so ju lahko pregnali iz mesta. S celjskim pekom Josipom Kirbišem je Karlin hišo zamenjala za vilo v Zagra-du. S to selitvijo sovpada začetek zelo težkega obdobja.
Thea Schreiber Gammelin je bila, tako kot Alma M. Karlin, odločna nasprotnica Hitlerja vse od njegovega prihoda na oblast. V tem duhu sta že pred vojno aktivno delovali. Karlin je bila kmalu po nemški okupaciji Celja zato zaprta. Iz mariborske meljske vojašnice - predvidena naj bi bila za deporta-cijo v Dachau - jo je junija 1941 rešila Schreiber Gammelin. Sledila so zasliševanja gestapa in neuspešen beg v tujino. Leta 1942 je gestapo v Celju zaprl še Theo Schreiber Gammelin. Potem, ko se je Karlinova leta 1944 pridružila partizanom, je tudi Schreiber Gamme-linova začela delati kot kurirka za Kozjanski odred. Kljub temu ji je povojna oblast 13. novembra 1945 zaplenila
posest v Pečovniku. Tri dni pozneje je v Nemčiji umrla njena mati Marie Schreiber (6. 3. 1872-16. 11. 1945).
Thea Schreiber Gammelin se je na odločbo celjske mestne zaplembne komisije pritožila. Zaradi številnih zbranih pričevanj njej v podporo je komisija odločbo o zaplembi 10. aprila 1946 razveljavila. V še ne povsem pojasnjenih okoliščinah je po vojni brez svoje vile v Zagradu ostala tudi Alma M. Karlin. Zato sta se preselili v Pečovnik. Sledilo je obdobje strahovite revščine, saj sta bili obe brez vsakršnega vira prihodkov. Živeli sta v hudem pomanjkanju, pohištvo, posteljnino, porcelan in drugo sta menjavali za hrano. Alma M. Karlin je umrla 14. januarja 1950 zaradi tuberkuloze in raka na prsih.
Se nadaljuje.
Barbara Trnovec, Pokrajinski muzej Celje
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
ALBUM S CELJSKEGA
Šmarski hotel Ivan Habjan, 1913
V prvi polovici 19. stoletja, ko je bil zgrajen prvi objekt, je bila gostilna v lasti družine Jagodič. Lokacija gostilne sredi šmarskega trga je bila že v osnovi idealna. V bližini je bila cerkev, trgovina, hranilnica, šola, upravne pisarne ... V stavbi pa ni bila samo gostilna, pač pa tudi prenočišča, zato je že Karel Jagodič uveljavil status hotela.
Ko je avgusta leta 1907 postala last družine Ivana Habjana, je novi lastnik še razširil dejavnost. V sklopu gostilne je bila dvorana z gledališkim odrom, v kateri so se odvijali razna srečanja, občni zbori, veselice ob pustu in silvestrovem, gledališke predstave, koncerti ipd. Ob poslopju gostilne pa je bil tudi velik gospodarski objekt, v katerem so bila skladišča, klavnica, hlevi za konje in prostor za privez konj. Gostilna je bila
Šmarje pri Jelšah Hotel tJvan Habian.
pravzaprav srce kraja. Tu so se sklepale kupčije, posveti, pogovori, saj so v Šmarje kot upravno središče prihajali po opravkih ljudje s celotnega območja Obsotelja in Kozjanskega, pa tudi od drugod. Poznana je bila ponudba hrane, od šmarske kisle juhe, golaža do vampov in seveda še vrsta drugih jedi in domačega vina. Posebno privlačen je bil gostilniški vrt s senco velikih kostanjev. Pred gostilno je bilo dolgo časa avtobusno postajališče za smer proti Rogaški Slatini in Kozjanskemu.
Po drugi svetovni vojni je gostilna z objekti postala družbena last. Prešla je v upravljanje trgovskega podjetja »Jelša«. Dobila je novo ime »Šmarski hram«. To ime je prevzela nato nova stavba, ki so jo leta 1982 postavili na mestu stare gostilne. Nova stavba je nadomestila staro, vendar na nekdanje
gostilne ni mogla nadomestiti. Čeprav je arhitekt novega objekta, domačin Janez Ander-luh, s strehami dvokapnicami sledil podobam stavb starega trga, pa je bilo tradicijo stare gostilne težko obdržati. Stara Habjanova gostilna, kot jo vidimo na fotografijah in jo imamo v spominu starejši Šmarčani, bo ostala nepozabna podoba našega kraja kot primer lepe in urejene trške arhitekture in gostilniške ponudbe imenitne stare gostilne.
Prispeval: Jožef Čakš
Na portalu www.kamra. si objavila Knjižnica Šmarje pri Jelšah; rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje; info: srecko.macek@ knjiznica-celje.si; medijski pokrovitelj: Novi tednik
Razglednico hrani domoznanski oddelke Knjižnice Šmarje.
SUPER ŠPORTNA
KOMBINACIJA
Za vsak nakup nad 10 EUR prejmete na blagajni en izvod dnevnika Ekipa BREZPLAČNO.

stopajo v Шг
DNEVNIK EKIPA BREZPLAČNO

Aktivnost poteka samo v izbranih trgovinah Mercator
od 24.4. do 12.5.2023 (razen ob sobotah) oziroma do razdelitve zalog.
Ne velja v spletni trgovini Mercator. Več na www.mercator.si.
Mercator
moj najboljši sosed
38
RAZVEDRILO
Eno pivo bom, dokler ona spi.
Nocoj te ne bom pustil spati.
Lahko je začeti iz nič, težje je priti iz minusa.
*****
Recept za dobro voljo: v parni likalnik nalijte žganje in po pol ure likanja boste srečni.
*****
Ko je videl cene zelenjave, je populil marihuano ter zasadil česen in papriko.
*****
»Dragi, naga sem ...« »Kaj vse si boš še izmislila, samo da ti ne bi bilo treba kuhati kosila!«
*****
Ko parkiram bočno, pritegnem več pozornosti moških, kot če se lepo uredim.
*****
Moja žena je prava čarodejka. Svoje napake lahko v minuti spremeni v moje.
*****
Bila sem na poroki, kjer so vse moške prosili, naj stopijo k osebi, ki jih najbolj osrečuje. Skoraj so pohodili
natakarja ...
J	i	'Ww:
Malo sem razpravljal s svojo ženo, nazadnje me je pustila na ribolov.		
Oven
Tehtni ca Ш
i 9
ГХЛ
Upokojitev pri 65 letih? Jaz sem pri 75 letih šele začel delati!
V samo šestih tednih pitja čaja za hujšanje je Rajko izgubil 600 evrov.

Ste vedeli? Če boste sadili na vrtu popolnoma goli, vam bodo sosedje postavili ograjo brezplačno!
V trenutku se lahko odzovete zelo ognjevito in s tem prestrašite tudi tiste, za katere bi želeli, da ostanejo na svojem mestu. Potruditi se morate za večjo sistematičnost v svojem delovanju. Čakajo vas odločilne urice na poslovnem področju, zato zavihajte rokave in se potrudite za svoj uspeh. Vaš vladar vam bo pomagal, da boste močno izostrili svoj šesti čut. Naj vas vodi naprej po vaši poti, pričakujete lahko večji uspeh.
3ik

Lev

Devica
Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro.
Že dolgo imate občutek, da je pred vami prelomno obdobje, v katerem se bo marsikaj spremenilo. Zadeve se bodo sunkovito premikale v želene smeri, zato ni treba skrbeti za prihodnost. Vpliv Venere, vaše vladarice, vam bo pomagal, da boste pridobili prednost, na katero ste že v preteklosti nestrpno čakali. Odločitev ne bo najlažja, dokončno jo lahko sprejmete šele takrat, ko boste v sebi čutili, na katero pot morate zaviti.
škorpijon
Izkoristite presežek energije s tem, da se boste bolj osredotočili na ljubezensko področje. Imeli boste odlično priložnost dokazati, da ste človek časti. Pred vami je nepričakovana pot, dotika se poslovnega dela vašega življenja. Naredili boste usoden korak in si s tem omogočili uspeh ter spoštovanje. Vaša vladarica je v vodnem znamenju, prinaša vam spremembe, ki se dotikajo ljubezenskega in finančnega področja.
Z odrezavim vedenjem si lahko nakopljete samo kakšnega sovražnika več, pa še v slabo voljo lahko spravite sebe. Popoldanske urice v tem tednu namenite lepši plati življenja. Ogrelo vam bo srce in tudi dušo, s tem boste tudi poskrbeli za boljše počutje, saj se vam pojavljajo težave z občutljivim živčnim sistemom. Pred vami je pomembna pot in z njo povezana pomembna odločitev.
Dvojčka
Držati se morate prvotnega načrta, saj bo v nasprotnem primeru vaša energija razpršena, zaradi česar boste nemočni in brez pravega zagona. Pomoč, ki ste jo v preteklosti tako zelo potrebovali, bo prišla nenadoma. Vstop Sonca v vaše znamenje vam bo v odlično pomoč, polni boste optimizma, vaša komunikacija bo odlična, zato se boste mimogrede lahko dogovarjali tudi na poslovnem področju. Uspeh bo viden kmalu.
Rak
Strelec
Sprejeti boste morali odločitev, čeprav so vaše misli že usmerjene v nove projekte. Nujno je, da razrešite najprej stare zadeve, da se lahko oblikujejo nove. Vpliv vašega vladarja v retrogradnem gibanju vam bo v oporo, še posebej pri zadevi, ki je povezana s poslovnim področjem. V tem obdobju boste imeli možnost novega začetka, poguma in zanosa vam ne bo manjkalo.
Kozorog
Oseba, ki se vam bo skušala približati, ima posebne odlike in zasanjano boste gledali v nov dan. Vaša zbranost bo zato malo motena, zato se pripravite in delujte v skladu s svojim prepričanjem. Vpliv retrogradnih planetov bo vrtel čas nazaj, zato imate odlično priložnost, da popravljate zadeve, ki ne stojijo na pravem mestu. Naredili boste korak naprej.
V nekaterih trenutkih še sami ne boste točno vedeli, kam in ne kako. Prepustite se toku življenja, naj vas vodi močna energija, ki trenutno vlada v vašem življenju. Bolj si morate zaupati, bolj morate zaupati tudi v svoje sposobnosti, ki se vam kažejo na vsakem koraku. Posvetili se boste tudi vplivu preteklosti, saj vam nekatere zadeve ne dajo miru.
Vodnar
Nikar si na ramena ne nalagajte še dodatnega bremena, sajpotrebujete trenutek ali dva, da zadihate. Nihče ne zmore biti bitke na dveh bojnih poljih. To seveda ne velja samo za poslovno področje, ampak tudi za ljubezen in čustva. Vstop vašega vladarja v zračna dvojčka vam je lahko v odlično oporo pri komunikaciji. Odlično se boste izkazali pri projektu na poslovnem področju, zato lahko kmalu pričakujete spremembo.
Čeprav boste želeli ostati v ozadju, vam ne bo uspelo. Zavzeti morate svoje mesto in jasno ter glasno povedati svoje stališče. V ljubezni zaenkrat ne bo sprememb, ne glede na to, da bo tudi pri vas preteklost trkala na vrata. Soočali se boste z novimi izzivi in hrepeneli po večjih spremembah na vseh področjih življenja. Energije vam ne bo primanjkovalo.
Ribi
Z začudenjem boste opazovali nekoga iz svoje okolice in ne boste razumeli, kako je mogoče, da so ljudje tako samosvoji. Umaknili se boste v ozadje in spretno pridobivali točke zase. Tudi v molku je del modrosti, boste ugotavljali in s tem pridobili veliko prednost pred tekmeci. Občasno boste zmedeni, izgubite lahko tudi orientacijo, kam in kako naprej. Vaš vladar je v direktnem gibanju, zato je čas za akcijo. Nahaja se v znamenju bika, kar je odlična postavitev za finance in čustva.
Ponovno se boste zalotili, da delate račune brez krčmarja. Vaše delovanje mora biti v tem času sistematično, ne smete si dovoliti nobene napake. Mirno in preudarno boste povedali svoje mnenje in se pri tem osvobodili blokad, ki so vezane na preteklosti. Skušali boste najti kompromis med dvema nasprotnima si zadevama. Obeta se vam krajša pot, ki vam bo prinesla velike spremembe.
HOROSKOP JE TOKRAT PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA.
Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani
Astrologinja Gordana.
novi tednik
RAZVEDRILO
39
SUDOKU 570
Nagradna križanka
POMIJEMO, DOBER OČISTIMO GLAS ... Z VODO DEVETO VAS
MEDNARODNA OZNAKA ZDA
Križam Ke &
ugamKe
ŠKODLJIVA ŽUŽELKA, KI ŽIVI V ZEMLJI
NARODNA: DEKLE, DAJ MI ROŽ ...
MAČEK IZ RISANKE
OBDAN, OMOTAN
Povsod z vami
NAPOLNJEN PREKO MERE
SNEŽNI PLAZ
ZVAREK, PREVRETEK
PRITRDIL-NICA

ZEMELJSKA SE DELI NA SEVERNO IN JUŽNO
SOBNA RASTLINA
POVEČAN (VODOTOK)
NASPROTNO FINCI SO OD NETO SOSEDI ...
20
ČRNA, DCVIIITAT GORLJIVA RE5S TEKOČ! VA DOSEŽEK VRTNA __RASTLINA
POTOMCI ISTEGA PREDNIKA
17
MEJI NA JEMEN
PRVI ČLOVEŠKI PAR
PROIZVAJALEC OLJA
KOZJI GLAS
VRSTA LEPILA
PIONIR SL. INTERNETA (MIŠO)
TROPSKI KOPITAR
MUZEJ V NEW YORKU
MATILDA JE DELO ROALDA ...
ŽIVI BOEMSKO
Oče
(LJUBK.)
22
GLAS, KI RAZLOČUJE POMEN
POLAGANJE TLAKA
21
13
14
ENOTA ZA MOČ
OTOK V KARIBSKEM MORJU
ZVIŠANI TON E
PROSTORNINA
SESTAVINA BENCINA IN NAFTE
16
REDEK ELEMENT Te
TITOV ČIN
TIBETANSKO GOVEDO
REPUBLIKA
RUSKE FEDERACIJE
PRVA SL. FILMSKA ZVEZDA
PRAVNI AKT
PETER PREVC
POMIRJEVALA
POLJSKA BOLNIŠNICA
POLDRAGI KAMNI RUMENE BARVE
DOSEŽEM 19
GOL NAMEŠČATE MAKE-UP
ZAPOSLENE SO V LESNI DEJAVNOSTI
MEDMET, KI IZRAŽA ZAVRNITEV, NEJEVOLJO
ŽIVI V ISTEM KRAJU ŠEF (ANG.)
18
TRG (FR.)
INTERNETNA DOMENA ETIOPIJE
TAKA, KI UPA
AMERIŠKA IGRALKA (HELEN)
IGRALKA TKAČEVA
PRIPADNIK NOMADOV
MORSKA RIBA
DRŽAVNA BLAGAJNA
SRČNI PREDDVOR
ORGAN SLUHA
DRAGI KAMEN
GORA NAD SEVNICO
PER ASPERA ... ASTRA
23
DESKA S KOLESCI
POŠKODBA NEPARNA KOŽE ZARADI DRGNJENJA
15
NEKDANJA 10
JUŽNOAFR.
REPUBLIKA
KAJAKAŠ KAUZER
NOVO MESTO
NAREJENA JE NAPIS NA IZ VLAKEN KRISTUSOVEM KRIŽU
ITALIJANSKA IGRALKA MIRANDA
KANSAS CITY
VSEBUJE ODDELEK ZA OPIJ NAJMLJAŠE V VRTCU
12
SRNJI SAMEC
ISKATELJ-STVO
PRIPADNIKA MONGOLSKEGA LJUDSTVA
MUSLIMANSKA DUHOVNIKA
AMERIŠKI IGRALEC LEMMON
SLOVENSKI
PIANIST BERTONCELJ
Nagradni razpis:
1.	nagrada: odeja in knjiga Kuharske bukve -zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice
2.	nagrada: predpasnik in knjiga Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice
3.	nagrada: kuhinjska krpa in knjiga Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice
KUPON
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20	21	22	23	
Ime in priimek: Naslov:
Obkrožite: a) sem naročnik
Telefon:
b) občasni bralec Novega tednika
S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si.
Podpis:
Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo.
Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov
tajnistvo@nt-rc.si
2			7		3			6
6							7	2
1					2			8
	7			9		5		
	5			4		2	1	
4	2			1		9		
		8	6		1			
			8				4	5
		3	4					
SUDOKU 261
8			6			4		
	6	4	3	8		1		
	1		4			3		
9	8							
				5				9
5				1				8
					3		2	
		3			2		1	5
		7			9		6	
REŠITEV SUDOKU 569
REŠITEV SUDOKU 260
5	2	8	6	7	9	4	3	1
4	7	9	8	1	3	5	6	2
1	3	6	2	5	4	8	9	7
7	6	1	5	3	8	2	4	9
2	9	5	1	4	7	3	8	6
3	8	4	9	6	2	7	1	5
6	4	2	7	8	1	9	5	3
9	5	3	4	2	6	1	7	8
8	1	7	3	9	5	6	2	4
7	8	3	6	9	2	4	5	1
4	1	6	5	3	8	2	7	9
2	5	9	7	4	1	8	3	6
6	4	5	2	1	7	9	8	3
8	2	1	9	6	3	7	4	5
9	3	7	8	5	4	6	1	2
1	7	8	3	2	6	5	9	4
3	9	2	4	7	5	1	6	8
5	6	4	1	8	9	3	2	7
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešite nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 23. maja.
Geslo iz številke 19: Ptičje petje
Izid žrebanja:
1.	nagrado: odejo in knjigo Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice, prejme: Irena Mravlak iz Šentjurja.
2.	nagrado: predpasnik in knjigo Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice, prejme: Slavica Lipovšek iz Celja.
3.	nagrado: kuhinjsko krpo in knjigo Kuharske bukve -zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice, prejme: Adrijana Jošt iz Vojnika.
Nagrajencem čestitamo. Obvestilo o nagradi jim bomo poslali po pošti.
V naših križankah
vam besede ne bodo španska vas.
i
i
Križanke po meri reševalcev. Ker si zaslužite najboljše.
www.trik.si
8
9
7
2
5
3
4
6
11
40
PISANI SVET
Obiskal jih je predsednik vlade Še na mnoga uspešna leta!
Društvo za zaščito konj in ostalih živali v Orovi vasi na Polzeli je v nedeljo obiskal predsednik vlade dr. Robert Golob.
»Za nas je to izjemna čast, saj smo mu lahko predstavili naše zavetišče za rejne živali, malo pa tudi >podebatirali< o težavah, s katerimi se srečujemo in kako bi lahko življenja rejnih živali izboljšali. Dr. Golob je res krasen sogovornik, je preprost človek, ki je pripravljen poslušati, sklepati kompromise in ponuditi rešitve,« so člani društva zapisali na družbenem omrežju in dodali, da so v njegovi družbi preživeli čudovito nedeljsko popoldne in da so hvaležni za takšno presenečenje, ki jim daje nov zagon.	ŠO
________________HdH__________
Robert Golob v družbi predsednice društva Natalije Nedeljko (Foto: FB)
Tretjič tekli na Rifnik, drugič kolesarili na Dobrovlje
Športno-umetniško društvo Rifnik iz Šentjurja je minulo soboto pripravilo tretji tek na Rifnik, ki se ga je udeležilo malo več kot 30 tekačev. Večdnevnega deževja se niso ustrašili niti v Braslovčah, kjer so v soboto pod streho spravili drugi Rekreativni in šolski kolesarski vzpon na planoto Dobrovlje, ki jo je osvajalo 80 tekmovalcev.
Tekači na Rifnik so premagali 1,9 kilometra dolgo razdaljo in 305 višinskih metrov. »Čeprav smo majh-
no društvo, neznano v svetu prirejanja tekaških prireditev, smo se spet zelo potrudili za tekače,« je povedala tajnica društva Mojca Kolar.
Nov rekord proge je s časom deset minut in devet sekund postavil Timotej Bečan, državni prvak v gorskem teku, član slovenske reprezentance v gorskem teku. Pohvalil je organizacijo prireditve in številne podrobnosti, ki so ga prijetno presenetile. Z njim se je strinjal lanski zmagovalec teka Miran Cvet, ki se je letos uvrstil na drugo
mesto. Tretji je bil Blaž Pri-stovnik.
In kdo je bil najhitrejši v Braslovčah? Med ženskami je naslov najboljše kolesarke ubranila lanska zmagovalka, domačinka Tajda Glamočak, med moškimi tekmovalci je absolutno najboljši tekmovalec drugega kolesarskega vzpona Marko Plank iz Štor. V šolski kategoriji je bila pri deklicah najboljša Ida Až-man iz Braslovč, med dečki je bil najhitrejši Andi Šmerc iz Velenja.
TS, ŠO
Tako ie na cilj pritekel zmagovalec letošnjega teka Timotej Bečan. (Foto: Tomaž Kolar)
Del ekipe sodelavcev Štajerskega vala (Foto: Štajerski val)
Pred 70 leti, maja 1953, je začela oddajati najstarejša regionalna radijska postaja v Sloveniji, ki se je takrat imenovala radio Društva ljudske tehnike Šmarje pri Jelšah, danes pa jo poznamo kot Štajerski val. Naši novinarski kolegi so ob tem pripravili slavnostno akademijo, na kateri izvrstno vzdušje pričarali Policijski orkester, Nina Pušlar in Nuša Derenda.
Radio so zasnovali domačini, zbrani v Društvu ljudske tehnike Šmarje pri Jelšah. »Oddajnik so zasnovali v odsluženi bančni blagajni, anteno so namestili na zvoniku šmarske cerkve,« je spomine nizala dolgoletna urednica in direktorica Mimica Kidrič. Takratne republiške oblasti v Ljubljani so radio, ki je oddajal iz improviziranega studia in brez
dovoljenja, prepovedale. Šmarčani so šli podporo iskat v Beograd, kjer naj bi predsednik nekdanje skupne republike Josip Broz Tito naročil: »Ima, da svira!«. Programska direktorica Greta Kokot Rajkovič je poudarila, da so lokalni mediji danes postavljeni pred veliko izzivov, med drugim si medijski prostor delijo s spletnimi platformami in se prilagajajo novostim. Kljub neurejenemu sistemskemu financiranju ustvarjajo vsebine tudi za spletno stran in za spletna omrežja. Da je mreža regionalnih medijev neprecenljiva, saj z neodvisnim novinarstvom izjemno prispeva k dostopnosti do informacij ter obveščenosti in vključenosti ljudi v svoje okolje, je na akademiji poudarila tudi ministrica za kulturo dr.
Asta Vrečko.
Družinska zabava
Načrt o prireditvi na prostem se sicer Osrednji knjižnici Celje zaradi negotovega vremena v soboto ni izšel, a je bilo tudi v prostorih Knjižnice pri Mišku
Knjižku zelo veselo in zabavno.
Tradicionalna zabava za vso družino je privabila številne obiskovalce, ki so letos uživali ob predstavah veverič-
TS
ka Emila z Rogle in Gledališča Pravljičarna, ob pesmih in trikih čarovnika Grege ter ob plesnih mojstrovinah Malega Harlekina. Za piko na i so bile na voljo sladke palačinke.
TC
Plesalci Malega Harlekina so bili med nastopajočimi na sobotni prireditvi v Knjižnici pri Mišku Knjižku. (Foto SHERPA)
Preselili so se v nove prostore
Jagros je v petek v Podčetrtku odprl novo trgovino. V zgradbi, v kateri je domovala do zdaj, bo uredil 16 stanovanj. (Foto: osebni arhiv)
Na Dobrovlje je v soboto kolesarilo 80 tekmovalcev. (Foto: TT)
Družinsko trgovsko podjetje Jagros je v petek v Podčetrtku odprlo novo poslovalnico in sočasno v tem kraju zaprlo svojo staro.
Odprtje je pospremil kratek kulturni program, v katerem
so nastopili otroci osnovne šole in vrtca iz Podčetrtka, ki jim je Jagros ob tej priložnosti izročil donacijo tisoč evrov. Obiskovalce je nasmejal Matjaž Javšnik. Nagovoril lih ie tudi župan Peter Misja,
ki je vesel, da stavba, kjer je bila do zdaj trgovina, ne bo samevala. Podjetje Jagros jo bo prenovilo v stanovanjsko zgradbo s 16 stanovanji.
ŠO