Hochlobl. k. k. Hofbibliothek, Wien St. 13. „Soca" izhaja vaak petek in velja s poSto prejemana all v Gorici na dom poSiljana: Vae leto.....f. 4.50 Pol leta.....„ a.30 Cetvrt Jeta . . . ... „ 1.2o Pri oznanilih in jirav tako pri „po-tlanicah" se placujt? za uavadno tristop-no vrsto: 8 kr. 6e se tiska 1 krat 7 » n » i» 2 » & »> »> » » 3 „ Za vefie crke po prostoru. V Gorici, 24. marca 1881. Tecaj Xl Posamezne Stevilke se dobivajo po ' 10 soldpv v Gorici v tobakarnici v go-sposki n]ici blizo ,,treh kron". in na starem trgu.— V Trstu v tobakarnici „Via della ca3eima 3". Dopisi naj se blagovoljoo po§il,jaj» aredniStvu „So5e" v Gorici v Hilarijanski tisknnii, narocniiui pa opravnifitvu„So5eu TisKorenji v Sticsa-vi hisi St. 10 II. nadstr. Rokopisi se ne vracajo; dopisi naj se blagovoljno frankujejo, — Delalcem in drugiro nepremofcnim se naroBnina rniia, ako se oglase pri uredniitvu. Interpeiacija slovenskega poslanca dr. Tonkilja glede rabe slovenskega jezika pri Bodnijab v Pri-morji v seji drzavnega zbora 15. marca 1.1. Slovenska trgovinska firma M i 1 e s i 6 in Do-lenec sta pri c, kr. trgovinskem in pomorsketn so-difictv Trstu vloftladne 4. decembra 1880, fit. 14.022, meojiCno to2bo, pisano v slovenskem jeziku, katera se je pa z odlokom dne 7, decembra 1880, fit. 14.022, odbila kot nepostavna zato, ker ni sestavljena v jcd-nem jeziku tawofinje sodnije. Vsled priziva imenovane trgovinske firmc je c. kr. dezelntf vifije sodififce v Trstu se sklepom od 16. decembra 1880, fit. 4230, odlok trgovinskega sodifica ovrglo in teiuu ukazalo, da to2bo rcfii. Izvrficnje tega sklcpa je predscdnik viSje (leucine sodnije v Trstu ustavil ter ga s porotiilom od 22. decembra 1880, fit. 4230, predlozll c. kr. najvi-Semu sodifieu. To pa je z razsodbo od dne 11. januarija 1881, fit. 2, ovrglo sklep c. kr. vifije (Heine sodnije inpo-tvdilo sklep c. kr. tigovinskega sodifi&i. Razlogi te najvifije sodnijske razsodbo glaso se tako-le; „'l ozirom na to, da imajo sodnije nalog uradno paziti na to, da se natanko izvrfiujejo postavne do-lofibe glede rabe sodiiijskega jezika: z ozirom na to, da je res strogo izvrfievauje teh doloecb v interesu uravnane justiene uprave absolutno potrebno, katera bi se pokazala kot popolncm uemogoea, ako bi bilo straakam prepuficeno tia voljo, rabiti pri soduijskih vlogali ta ali oni jezik; z ozirom na to, ker ne gre sanio za pravice strank, mogla se je porabiti uaredba §. 172 cesarskega patenta od 3. maja 1853, fit. 81, in da iina po vsebini tega paragrafa najvi^je sodifice pravico razsojevati v dotiCuej stvari, ker je pravdna stvar; z ozirom na stvarnost, da sta bila, odkar se jc osnovala trgovinska in pomorska sodnija v Trstu, pri tej soduiji sodniji priznaua kot sodnijska jezika samo italijanski in iiemfiki jezik; z ozirom na to, da se ta staluo in brez izjem izvrsevana navada popol-nem strinja s predpisi §. 13. o. s. r., katere navade ministerska naredba od 15. marca 1862, fit. 865, nic" ne preminja niti je spremeniti ni mogla; z ozirom na to, da se vtdi iz vsebine in duba te ministerske naredbe samo ta nameu, da se morejo oni prebivalci slovauskih okrajev, ki razen slovanskega druzega i-dioma ne umejo, tega idioma pri sodnijskem (zaslifia-nji in v svojih sodnijskih vlogah fposluzevati, k o 1 i-kor je to mogode z ozirom na jezik ovne znanosti soduijskih uradnikov: z ozirom na to, da se v konkretnem slufaji ne more reLi, da se sttinja z namero te ministerske naredbe, ker je na-vedeno vlogo vlozil jeden triafiki odvetnik v inienu tr^afike trgovinske firme, ki gotovo zna sodnijska jezika11. Vsi navedeni razlogi pa so nicevi ter niso za-konom utemeljeni, ker so temveC nasprotni vsem po-stavnim doloebam, na katere se sklieujejo. Pred vsem se naglafia in konstatuje, da pred-sedstvo de-2elue vifije sodnije ni imelo nobenega vz-roka, ustaviti ekspedicijo sklepa de^elne vifije sodnije, ker iina po zmislu §. 172 cesarskega patenta od 3. maja 1853 fit. 81 samo tedaj to pravico, ako se kaj tacega skleue, kar bi zakone naravnost napaino tol-macilo, ali s Cemer bi se jih napafiDO uporabljalo. V navedetiem slucaji pa se to ni samo ne zgodilo, am-pak strinja se se sklepom dezelne vifije sodnije, s Cr-ko in duhom §. 13. o. s. r.\ z dvornim dekretom od i maja 1835 f& JjKTib.bd 15. marca 1862 k. 865, a;niftrodbo od 20. oktobra 1866 fit. 1861, katcro je z okroznico od 30. oktobra 1866 fit. 4920 trzafika vifija dezelna soduija naznanila kot vodilo vsem podredjp-nim si soduijam, in s clenom 19. driavne osuovne postave od 21. dec. 1867 fit. 142; predsedstvo vifije deMne sodnije ni imelo tedaj nobenega vzroka u-stavjjati sklep vifiie dezelne sodnije ter ga predlagati najvifijemu sodifi5u, in to tem meuj, ker se nobena stranka ni zoper to pritozila; dalje sledi iz tega, da tudi najvifije sodi^e ni imelo nobenega postavnega vzroka uradno posvetavati se o eklepu vifije deielne sodnije ter ga predrugacevati. Tedaj z ozirom na to, da §. 13. o. s. r. vsak v doieli navaden jezik priznava za sodnijski jezik in j« dvorni dekret od 22, decembra 1835 fit. 109 odrcdil, da so v sodnijah pripufiiena vsa pisma pisana v ka-cem de^elnem jeziku; z ozirom na to, da je trgovinska in pomorska sodnija v Trstu kompetentna ne samo za Trst, nego tudi za ve5 cisto slovenskih okrajev, n. pr. Komen, Se^ana, Podgrad itd.; z ozirom na to, da ste na Primorskem dvc tretjini vsega prebivalstva slovenske ali lirvafike naroduosti, da je tako slovenski ka-kor tudi hrvafiki jezik na Primorskem in v okrozji trgovinske in potnorske sodnije tr2afiko v de^eli na» vadni jezik, tedaj sta oba taka jezika, ki sta pripu-SCena v sodnijo; z ozirom na to, da se je z naredbo pravosod* njega ministcrstva od 15. marca 1862 fit. 865, 4. od-stavek, ukazalo, da imajo vse sodnije, kjer stamijejo Slovnni v slovanskem jeziku sestavljene vloge brez-pogojno sprejcmnti in 5e fcreba, dati straukain tudi slovanske odloke; z ozirom na to, da uiiiristerska naredba od 20. odktobra 18GG fit. 1861 izjavlja izreCno, da se ministerska naredba od 15. marca ne ozira samo na kazenske stvari, ampak na vse v slovanskem jeziku sestnvljctte vloge brez razlocka, naj take kazeusko-pravne pravdne ali uepravduo stvari obsezajo in da so fedaj vsekako dovoljene v slovanskem jeziku sesiavljene to^be in drugc vloge v pravdnih zadevah; z ozirom na to, da se s tem vidi dokazana ne-resnifinost nadsodnijsktga motiviranja, Cefi, da je na-vedene ministerske naredbe jedini namen ta, da se samo onira prebivalcem slovanskih okrajev, ki ne ra-zumejo druzega razen slovanskega idioma, omogoci, da se poslu^ijo tega idioma pri sodnijskem zaslifianji in v svojih sodnijskih vlogah, kolikor je namreS to mogoee z ozirom na jezikovne znanosti sodnijskih u-radnikov, ker o takem skreenji ne govori navedena ministeraka uaredba, in ker je doloLbain Ciena 19 dr-^avne osnovne postave od 21. decembra 1867 fit. 142 naravnost nasprotna, v katerem elenu se priznava rav« nopravnost vseh v de^eli navadnih jezikov v uradu, tedaj tudi v sodniji; z ozirom na to, da je c. kr. dezelna vifija sodnija v Trstu se sklepom od 1G. decembra 1880 fit. 4230 priznala slovenski jezik kot v Primorji navaden jezik, konstatovala in potrdila, katera oblast-nija gotovo more o stvari korapetentno razsoditi, ker je na tnestu trgovinskega sodifiCa v Trstu in v tem oziru stvar dobro pozna; z ozirom na to, da omenjeni odlok najvifijega sodisca krati slovenskemu narodu na Primorskem postavno priznano in zagotovljeno jezikovno ravno-pravnost pri rabi v soduiji, in da naCin, kakor se doticni odiuk utemeljuje, more na vseone sodnije, ki so slovensko sestavljene vloge res in brez ovir spre-jem&le in refievale, tako vplivati, da bodo odslej take vloge odbijale; z ozirom na to, da mora to postopanje c, kr. najvifijega sodifiea veliko in opravieeno vznemirje-nje vsega slovanskega prebivalstva na Primorskem prozvati ter ga motiti v njegovem patrijotiCnem dutjeuji, ker mora v odbijanji slovenski sestavljenih vlog pri soduiji videti priiisk v ta namen, da bi svoje vloge sestavljalo nemfiki ali italijanski, v Corner pa zopet lezi teudeuca germanizo-vanja ali' ifcalijauijevanjft-drzavi neraziufiljiyo zvestostjo vdanega slovenskega uaroda; ^ z ozirom na to; da inia visoka vlada d o 1 z n o s t, datudislovanski narodna Primorskem b r a n i v rabi njegovega jezika pri c. kr. sodoijah, ker ima pravico do tega ustavno zagotovljeno — do-zvoljnjejo si podpisani naslednji vprafianji staviti do nj. ekscelence voditelja pravosodnjega ministerstva: 1. Ali je visokej vladi znana razsodba crkr. najvifijega sodififia od 11. januarija 1881, fitev. 2? 2. Kako misli visoka vlada neomejeno rabo ^lg- vanskih jezikov na Primorskem pri c. kr. eodnijah za-gotoviti in izveBti? Dr. Tonkli, dr. ViteziC, J. Nabergoj, dr. VoSnjak, dr, Mabek, K. Klun, Schaeid, Pfeifer, Obreza, Herman, Vojnovie, Adamek, KlaiC, dr. L. Monti, Supuk, dr, Bulat, dr, RenCiC, Borelli, J. Suda, dr, Gabler, 3, Tilfier, Vorel, Weber, Skopalik, dr, Fanderlik, Wura, Nedopil, dr. W. Kusy, dr. Mikyfika, dr, Jauza, Logika v nekih trglh na Oorlikem. Na Gorifikem so Slovenci kaj srecni ljudjo. Na jugu jim je v ponos lafika — pardon — „kralka ka* pitale", z imenom Se^ana, na severji pa Bovec, Uteri ifiCe svoje zavetje v nemfikem „Schulvcroiimu. Za SeLano se boji to sama trzafiki vladi prijazna ,,E-diiiost," da ne bi postala kak drugi Pazin; Bovec pa se ncki na vso moC poteguje, da bi zftilug za nemfiko fiolo ne prezlral. Ni cuda liotem, ako iz tnkih zavetij in braniSC tujega dtiha ptihajajo za logiko drugih gorifikih Slo-vencevCiidiieuovice. Inienovnll so namreeso le zdaj v Bovcu in v Sczaui tr^afikega natnestnika bar. Depretis-a za Castuega tr^ana, potem ko poznajo Le dolgo Casa njegove zasluge, kakorfine bar, Depretis ima v njih zmislu. Tr/.aSki nam. mora se cutiti raz^aljenega, ako pomisi;, da so na Krasu ni^ega njemu podlo^-nega u-radnika, c. kr. glavarja ocenili za soiodne zasluge veliko prej nego ces, nam. In ker so isti dan podelili tudi giofu F. Coroniniju enako cast, temu pa zarad znanih povodov o primernem Casu, mora si bar. Depretis misliti, da bi ne bili Bovcani in Krafievcifie sedaj nanj mislili, ko bi grof Coronini fie sedel na pred-sednifikcm stolu v diiavni zbomici. Bovcani so raztrobili po svetu, da so bar. De-pretisa pocastili zarad zaslog za nemfiko fiolo. Poza-bili pa so, da so z enako castijo povzdigniii grofa F. Coroninija, ki je dobil nezaupnico v dr2avnem zboru zarad Sole od istih ustavovercev, kateri se veselG zas-lug bar. Depretisovih za nemfiko fiolo na Primorskem. 'Pocastili so tedaj v isti seji, v istem hipu dva poli-tikarja, ki sta gled6 na namen bovfikih "visokonemcev v nasprotji. Se2anski politikarji sicer pripovedujejo v tr2a-fiko „Edinosttt, da so zastrau cest bar. Depretisa pocastili. Drugi Slovenci pa bodo mislili, dokler jim bolj-fiih dokazov ne dajo, da so se Se2anci samo bali za svoje politidno samostojno miSljenje. Ko bi ces. namestniku pripisovali tudi zasluge za nemfiko fiolo, potem bi jih sami ne iraeli, kakor jih zahteva-jo zasev „Etiinostitt 49. fit. 1. 1880. Pa odkrijtno o-braz tem modern, dase pokaiejo, kakorfini so. Neum-no in puhlo so se lani hoteli opravicevati, kakor da bi sami imeli spoznavati potrebo nemfikih Sol na Krasu. Oni so dobro vedeli, da ima v prvi vrsti bar. Depretis iste zasluge, in iste zasluge mu fie le zdaj pri-poznavajo, dasi pod drugim imenom. Prisvajali so si samostojnost, katere v tem niso imeli, in takd so dosegli, da kedar poreCejo belo, jim bo slovensko ob-Cinstvo pripisovalo samo Crno kot edino resnico. Po takem je dokazano, da ti visoki politiki imajo drugo logiko kot drugi Slovenci; po takem bomo vedeli za vselej, kedar se bahajo z dejanji, kakor bi jih samostojno izvrfiili, datakrat so gotovo nesamo-stojno obticali. Ko bi mi tudi drugih dokazov ne imeli, nam je njih omenjena izjava v „Ed.* dovojj. Mi pa imamo fie drugih dokazov v direktnih.vii;ibi>^i nam opripo^e* •dujejo sami, da grofa Coroninija{ niso samostojno vo-. lili za Castnega trzana. Dasi se jim.je ponujala pti-¦• lika sama ob sebi za tako poslavljenje, ne bili bi ga izvrfiili, ko bi jim ne bila dofila inicijativa od drugod. In kakor za grofa Coroninija, bi gotovo ne bill pokazali samostojnosti tudi za bar, Depretisa ne. Mi bi vedeli veliko povedati, kako so 86 stvari vrfiile; ali danes noCemo dalje govoriti. Razvidno pa je, da taki politiki kakorfini so v Bovcu in Sezani, vtegnejo — v svoji samostojnosti I — ifavm n»jvee» nwproiija, in fla idejo za teboj, kamor hoCes. Gg. bar. J)eprctis in grof Coronini naj : jemljeta pndeljeni lima Casti, kakor moreta; mi po- | vemo samo slovenskemu obCinstvu, da sknpno poslav-Ijenje teh dveh moi kaie na nezrelost iu breztaknost hovSkih in seianskib pplitikov, ki se dajo voziti, ka-. kor se kouiu spoljubi, in ki niso vredni, dabi jih ke« daj v postev jemali, ko bi slovenskega obcmstva ne bl&movali pred drugira svetom. „Nashn Ijudero ui vefi pomagati" — smo slisa-)i te dm iz nst ranogih in zrelih domaCih veljakov. „Napravi jim opomin s satiro" —so govorili isti in drugi. .Napravirao krii in vrzimo pero o& at ran" — so rekli tretji. In takdbi bite najbolje, ako bi ne imeli pred ocroi — pametnejSega obCinstva in ljml-Htva, ki ni se zgubilo svojega zdravega Cuta. Soianski iu bovftki politiki pa botejo poleg seba tucli drugo obclnstvo komproraitovatt. Oni bi radi boj napovedali zreUemu obCinstvu, nasiin Casnikom, uasiut pt-ticvjam, nasim protestom, nasiin dei, zborom in vo Cini sedanjega drzavnega zbora! . In taki politiki hotejo poslavljati viaoke arele mole naaprotnih potij! Taki ljudje v svoji breztaknost' sebe blamujejo in ne nas, in to je — naSa tolazba zanadaljnji razvoj naSega ljudstva in tolazba, da smo ved nego premalo povedali o najaovejsi taktiki pokvarjenih domaCih po-lit pritlikovcev. dan, a pri svttni gosposki mnogokrat ravuo pravica zgine. Navadno tekata pravdarja v prvi slepi jezi k pravdniku, ta, ce je lakomen hliuec, zvilo tolazi: Le vse po resnici mi povejte, da red ngodno izpade; legal bom ie pozneje jaz namesto vajo. Pravdnik so sicer ne laic, a tavua se po atarem geslu: prima re-gala jnris est negare. Z zanikaojeni se res reside* pojasnjoje, a toiba zavIeCe, in potrebnje mnogo ne-pricakovauih dokazor. Enkrat je vendar toibe kouec, in tedaj se pravljica uresnidi, kako sta pravdarska so-seda dobila prazne orehove lupine, pravdnik pa je je-drca v iep vteknil. (Dalje.) Pravdarjem. ,Ako se ho«e kdo ta tvoje suknjo ptavdMi, navni am fo warn Se *goraj» fUM- Mat. Nek siovenski Casopis je poCetkoma §e precej dobre Ciiuike o gmotuem uapredko naroda donasal; ni davno pa nag je nakrat osnpnil, ko ? neki uvodni polemiki zagovarja potrebo tozeb. Nas 8. g. zupnik pa je tii nedelje pri popoludanskem naukn hodo biCal strast piavdarjev, ter atavi, na mesto diagih javnih tozuib poti, cenejSe pomocke do sprave. Ker je iup-nik zuan moi na narodnem polji in gotovo prepriCan o svojem predmetu, mislim, da bode celemii naiodu koristilo, ako sporoCim tudi drtigim to, kar sem si zapomnil o trj priliki. Evol ne su§a, ne tofia, ne ogenj, uedrogenime ne vzrofijo toliko revs&ine in razpada naSih posest-uikov, kakor pa strastno pravdanje. Ne omenjam toliko stroSkov za pravdnike, am- pak v prvo vrsto devam izgubo zlatega fasa. Denar . je tako okrogej in ostane vselej temu, ki ga zna za- sluiiti; zemlle tudi nihfie ne sme; ie jo izgubi ne- marnei, pripade priduej§erau: uarod vender ostane. Poglejrao na pr., kako se pravda pofinc in na- , daljnje. Nedeljo po vecernicab stopi nek kmet mirno . in zadovoljno v bi§o svojega soseda, ter ga opomni, naj mu oni ostali znesek placa; sosed je zarad dra- _ gib hiSnih nezgod cemeren, in se mu odreze: toliko dasa si ie cakal, imei Se potrplenje, ker imamo tudi droge dnine — zasluzke moje porafiuuiti. Trda be- seda kiiCe drugo, in. poslednjid se npnik razkaScn po- „ slovi, rekoC: Caj, te bom ze nasukal. S tabo bom kmalu pri kraji. Poncdeljek tedaj iznemirne postelje .. zgodaj.vstane, se ne, zmeni ne za iivino, ne za delo, edino reae.ieni: stara, pazi doma, jaz grem v mesto. Razkafcni kmet se tedaj vstopi pred pravdnika, a ta . ga za danes odpravi, rekoc:'Mi morate se te in druge dokaze donesti.., Takoj v cetrtek ie aa§ kmet tozbo narekuje, aposlednjiC kmeta pravdnik opomni, da naj vlozi denar za trad in koleke, ker drugaie tozbe ne vlozi. Na§ kmet i§de denar doma, in se poslednjiC v mestu zadoizi. Tretji teden stoji ua§ kmet sopet pred pravdnikom, vpraSaje ga je-li ze tozbo vIoLil. Ce gre ., vse prav od rok, v Sestih tednib prinese berid ie dan nalpge; zdaj sledi pies skrbi in tekanja v mesto na drugo stranko, od te zopet na naSega kmeta, vmes ...pa odlogi na.odloge, in ce sreLuo, se pravda reSi v . Jetu. Lah o reCem, da obadva pravdarja sti potra- . tila polovico dni v mestu, all v nczmoznosti med temi na kakSuo resno delo dcma misliti; drugo polovico 4 leta. jima je pa nevgodoo vreme iiuiCila, tako, da sta z eno tozbo izgubila zlati Las dveh let. Povrbu te tozbe iina kmet opraviti v mestu zarad obleke, dav- . kov, bolezni, zenitovanja in drugih opravil. Kako vse ; huje je za kmeta, Ce se toLba napne za ped zemlje, ako vsi Skrici pravdniki, zemljemerci in cenilni mo2je . pred biso pridrdrajo. YpraSam: kako je mogoCe, da bi mati zimlja vse te rane zacelilat PoreCe kdo: enkrat ni nobenkrat. Ta pregovor, : pravijo zlate bukve, je najlaznjiviSi raedvsemi. Enkrat . je vendar enkrat. Kdor je enkrat ukradel, ne more vse svoje dni trditi, da ni tat, in ce ga zasadijo in . obesijo, po tern ni enkrat ali nobenkrat vse eno. Tedaj se vecldel po pravici refe: enkrat je deset-, sto-.. krat, Kdor je enkrat budobno ali napeLno zaCel i\-., veti, rad celo zjvljeoje po enkrat tako 4ivi. Naikmet gre le. enkrat dvukrat v.tednu v mesto, lepo enkrat se tozi, in jjokuka v gostilno, a to po enkrat oblece kmeta v preresnicni pregovor; navada. ima 2elezno - srajco. Pravica in nebeSkq kraljestvo, pravijo, silo trpi. J)obro, ko bi se, tudi res provica .a.silo sp^ftyiljv pa vzemi, Ce pride do odlo5ilncga btpa (momenta) pri k.icih si bodi volitvah, Nemeo jo bode potegnil z La-hom, da tudi z italijanisimom, a postonemu avstrij-skemu Slovencu nne boa Miha" ne bode dal svojega glasu. To smo zapazili lani pri mestnih volitvab, iu zalibog eelo oni, Kateri jed6 c. kr. kruh, obruili so za Lahe. (Dalje). Dopisi. Uhonska nesramnost in kaj Qorilki Slover ci zattevati. (Dalje.) Toraj z naSim poStiMiiin ter popolitoma pravil-nim j.zakaj" n?is, prav rnili labonski — v znanstvu italijanSCine Se prirlikovci — rencgatje zabavljajo. Dobro, gospoda !a3La, meSana se slovensko krvjo! Znano je, da v Gorici se presneto malo sliSi italijan-Siine, tembolj se pa med vsrini, italijan5ICi, obcuje v onem nokvarjenem uijalektu furlanskem. Mari-li se ima naft slovenski „zakaju (ptrcbe) sramovati, te sliSi vaS v furlanScroi ztani „zlajf4, Bklanfara, ttS!osar% „mlekarsa* itd. Sram vas bodi, Ce narodu nasenui oCitate, o demur pcjma cintate, a gnoja pred svojimi duri ne vidite! *) In zoput vain na deo^lo mlprta usta povem, da mnogoter Slovenec vas Italijane v znanstvu italjjan-§Line za „berzGto* (gori§k» izraz) v Solo pelj ^ Cital sem, ui dolgo tega. imiijansko pismo od naj veto ga tahonst, v katerem je teijal nek dofg od svojega — tudi ne napoiitanca, nego porenegaCenega Slovenca— prijatelja; a za Riga, Ce taki ljudje tako spakedrauo italijanSCmo po glavi bijejo, moramo biti mi Slovenci le ponosni na svoj „zakajK. Zopet imam v svoji ma-lihi (driim se g. Trdine,) druzega, ki brez pomofii Slovenca ne more niti par stavkov v italijanSCini skr-pati, in vendar je moi, kateri se ima le edino Slo-vencem zahvaliti, da lebko brez skrbi zivi, najvcCi zabavljivec proti vsemu, kar po slovensko di§i. Cela Gorica pa vp, da mu je bil oce iz hribov, mati pa h Mirnega. Lepo in prav fletno je gospodom lahonom, ko jim je nsklavartt dal toliko dobiCka, da popuotlan-ski Cas pie2ive s paltco v roki ter mozko okoli bi-Ijarda v znani kavarni postavljajo se; & grdo pa je, da nasib ubogib gorjanov pri njibovi zabavi — Ce slucajno kak vstopi, kateremu se je lah v jutro ^ri-klanjal — niti pogleda vrednib ne spoznojo. Da so pa goriski italijanisimi, lahotii in Iahon-CiCi pravi Benjamini vlade, vti z sKvo na Sempasko polje. Tabor je m'nol z navdu§enjem, a rairao ter ni kalil miru nobeii'.mi go .skeuui Italijanu, temmanj pa lahonu. NaSi Italijaui imajo svojo druslvo nginnasticou (telovadno diuslvo), in to je bilo pred ne davnim baje zaradi protiavstrijskeii govora od si. c. kr. vlade razpusCeno. Dobro, smo si mislili tedaj mi Slovenci, vendar je vlada enkrat naredila pameten ko-rakt A kaj,.nekterilr-. Ujani so v svojem patrijotizmu tako trdni. da so jo takoj vkrenili, kako se dajo druStvn duri zopet odpreti. PredrugaCili so ime — pa vsaj nad vrati stoji se vedno v velikib erkah nSocieta di ginuastica" ~ ter vlada jim ju zopet vrata odprla, a oni predseduje, zarad katerega je bilo Irustvo raz-puSceuo §e dandanasnji, in ostalo je prav popolnoiba vse pri starem. Prasam pa,, kaj bi se zgodilo z namt Slovenci, Ce bi se le.piCico pregre§ili? Bog in sv. Fforijan nnj nam bi pomagala iz ognja, in se ne bi slo gladko t Mi pa ?e nimaino boriti le proti Ialwnstvut Nam je sovrazDik, kakor..fabom LKemec. A vrag me I*) Pordarjara tukaj, dfc jaz iojalne ia prftTi&ie Laha spoStnjem; /»« od govarjam samo onim, ki ao nesTamni ysyo-jem obaaianji proti nam. Pit. IziWovifiine (Izv. dop. —^Konec). O, krajni. zlasti o stavbeni in zdtavstveni policiji, bi tudi lahko inarsikaj povedal v dokaz nasih gnjilih razmer. Kako je n. pr. iupanstvo roke, k»izem dr2alo in jib se dizi glede neke samovlastne stavbe, po kateei so skodova* ni obCinski in privatni interest, ter se ne zmeni ne za opravicene pritozbe, ni za dekrete visih oblastnij; kako se je izdelal nek odtok ali kaiuil, iu kako je dalo iupanstvo izkopani materijal natanCno po stare-sinstvenem sklepu (?) izvoziti; kako se nadzorujejo mesnice; (v AjdovsCini imamo doktorja zdravilstva in ranocelnika, onstran mosta, v Stuujali.je izsolanpod-kovaC—kot meso-ogleda pa posluje obCinski slu-ga, kateri ima le toliko sposobnosti za ta posel, ko-likor se je nahaja na dnu kozarca), in ie mnogo druzega. Dostavek. Istina je, volitev stareSinstva je ovrzena in napovedana druga za dan 27. tek. meseca. Ajdovci, zvedrite se ter skrbite sami kot budni Cu-vaji*) svojih pravic in koristi, da iztrebite zastararo kuino gnjilobo s tern, da izvolite neodvisne, zna-Cajne zastopnike, katerim bo vu§e zaupanje zadostna odskodba za njihov trud, moze, katerim je blagor ob-cine in njihovih soobc.uiov na sreu, in ki se hodo radi zrtovali spolnovaje svoje Castue driavljanske dolz-nosti. — _____________ A j d o v e c. IZ Ajd0V§Cine, 23. marca (Izv. dop.) Dopis iz AjdoviCine v zadnjej stevilki „SoCeu ima le agitn-cijski namen. Poltiu meric a v onrm dopisu naStetib doka-zov so le gidii laz iu obrekovaujo. Jaz bi hotel ie danes to trditev dokazati; **) ali ker ni bil moziceljna dopis §e do konca natisnen, in ker bode slcdila gotovo se cela kopica laznjivih doka/,ov hocem do-pisniku dobro in tebtno kasneje je odgovoriti na njegovo obrekovanje. Za danas mu le toliko reCem: Ajdovcem ni treba praviti, koliko resnice je na onern dopisu, oni dobro vedo, da je neka tukaj dobra zna-na trojica le zarad tega oni dopis v SoCi priobCila, ker je upala, da nam bo stem nasega obCe spoStova-nega in obCe preljubljeuega — trojice ne vzamem v poStev — sedanjega zupana vsaj pri nekterih po-niiala in ogrdila, in s tein dosegia, da ne bo pri blii-nji volitvi zopet za iupana izvoljen. Ali Ajdovci so 5e pri vsakej priliki in tako tudi pri zadnji volitvi po-kazali, da so moiaki iu ne otroci; oni imajo dovolj razuma in vedo dobro^ komu zaupati, in hoCejo, da jim bo,1e tudi za naprej moi kot iupan in ne napih-nen in domiSljiv otrok. ***) Z Dunaja, 15.mar. (Izv. dop.) (Profesor dr. Anton F i s t e r.) Vfieraj popoludue smo pokopali znanega nam rojaka prof. dr. Fisterja, kateri se je v revoluciji 1. 1848 posebno odlikoval. Nemci ga jako Cislajo in ljubijo, ker je bil Fister, dasi duhovnik, vendar jako liberalen moi, vnet za svobodo in napre-dek Clovt'Stva. Tudi jaz sem Fisterja osebno pozoal, seveda §e le sedaj, kader se je vrnil iz Amerike. Enako sreco so tudi imeli nekateri mojih rpjakov. Ker Nemci o Fisterji nekoliko drugaCe sodijo, posebno zastran narodnosti, upam da bode prav, ako sedaj pevem, kako je Fister sain o svoji narodnosti so-dil, s Cemer mislim Nemcem sapo zapreti. Anton Fister (Nemci ga pisejo Fttster) je bil rojen v Radovljici I. 1808. Studiral je v Iijub^jani. Bogoslovne nauke je dovrsil na Dunaji, kjer je tudi napravil doktotat iz teologije. L. 1834 vrnivSi se v svojo domovino bil je namesCen v Ljubljani za pro-novedoika v stolni cerkvi. Ali ie leta 1835 bil je premeSCen v Trst in od tod 1. 1839 v Gorico za ver-ske znanosti in splosno pedagogiko na ondotnem li-ceji. V Gorici je bil do 1. 1847. Tega leta je priSel na Dunaj; tu je bil profesor bogoslovja na dunajskem vse«Cili§Ci. Se svojimi predavanji in svobodomiselninu propovedmi pridobit si je Ijubezen vseh dijakov. Fister ai bil uCen moi. Svojopopularnostje dosegell. 1848., ko je bil voditeij akademiCne mladine. Bilo je ravno dne 12. marca 1S48, ko, se je vnela revclueija. Vlada je data vseuCiliSCnim profe-sorjem povelje, naj si prizadevajo pomiriti dijake. *) Stisalt. smo, da bo ta opomin bressrspeSen. Tudi jo dosel drag dopis, ki kaie dru^o lice. **) Sklicujemo se na "Vaao poStenost, da dokazete pozneje, kar danes trdite brez dokazor. Upamo pa tudi, da volil-ot sami razmers poznajo, in da ne bodo toIIH t svojo Skode. Zana5amo se da Tolilce, da so mofiko obnaaejo. • KJr, **¦) »«kaj o«el)R0itB9ga iBtQ tuhaj upusiili, Ur. Profesorji so bili v konsistorijski dvorani posvetujoS se o tej stvari, a Fister je ravno v vseuclliSeni cerkvi propovedal. Tudi on je bil dobil povelje, naj poskusa pomiriti mlade razburjene duhove. „Jaz pa semB, pravil nam je Fister, 8odgovoril vladi, da ne murem propovedi (pridige) p.eJrugacit, ket sein jo 2e unci na papitji. Spodbujal sem dijake, naj se ue u-strasijo, naj ae bojujejo za svobodo.- Takiat je izgo^ voril znane beside: ?Fur das VaterJand dart* euch kein Opfer zu gross sein". j Profesorji niso mogli dyakov pregovonti, naj bi se pmnirili. Revoiucija je biia tu. Se 13. marca je Fister imel predavanje. Dijakom je polagal na sfce, alt ves ttud je bil zastonj. Dijaki so ua to napadli deieluo liiso. Temu krdelu se je pridruzil tudi Fister. Istega due se je osnovala akademicna legija. V nofii pred 14. inarcem so bili zbrani v avli. Tu je bil tudi Fister, ter je obljubil dijakom, da se bode pridruzil alciidemiCni legiji kot vojaiki dubovnik (Feld-pater). Fister je bil dusa legije; vnemal je dijake in spodbujal, naj ljmUvo oboro^ajo, naj bodo stanovitni. Njegova viaoka pos:ava, visoko Leio in lep organ so bili kar piiinerui pomofcki voditelju, kateii je vodil mlade uijake. ..... Due 15. marca je bil v tistt deputaciji, kateri se mu je sla zahvalit za konstitucijo. Vsi pravijo, da je imel dolgo sukujo in visoke, uinazane skornje, In tako ja iel k cesarju. Upor 13. marca je imel zalostne nasledke. V mestu je palo 15 dijakov. Sklenilo se je, da jih bodo slovesno pokopali. 0 tem pogrebu, ki je bil 16. marca, pripovedoval je Fister jako rad in navduseno, da ga je bilo lepo slisati. Profesorski zbor ga je praSal, ali bi hotel pale dijake blagosloviti in na pokopalisCe spremiti. Seveda Fister je to z veseljem obljubil. Kuvnutelj pisaruice duuajskega nadvladike mu je bil prepovedal spremiti dijake v duhovniSkem oroatu. Ali Fister se je za to povelje malo brigal. Spremil je dijake do obene bolnice. Ko je tu zagledai nadrabi- nerja Mannheimerja in kantorja Sulzerja, govoril je na glas, da so ga vsi slisali: „Moja gospoda, tovartsi, mi imamo tu isto slufcbo, da bi tistim, kateri so za svobodo pali, zadojo Last sfcorill. Ali jim nofierao tega vkup storiti ?u Oba juda sta mu podala roke. Fister je pravil, da je ta trenotek bil najlcpSi, kar jih je doftivel Star! in uovi zakon sta se zedinila pod za- stavo svubode. Na grobu je Fister govoril znane be* aetle: Blagor njim! To je najlepSa sunt, umreti za domovinot Blagor njim I Oui sose zttvovali za veliko idejo. Zmagajte, ve, svete idejel Naj zniaga resnicat Naj znmga pravicat Naj zroaga svobodal i Ko se je osnoval drzavni zbor, bil je izvoljen za poslanca v predmestjih Mat abilf, Guinpendorf in ltos- sau. Sprejei je ptvo volitev. V drzavnem zboru je govoril o francoski in angleski revoluciji, kar je dalo vladi povod, da ga je mislila na odgovornost pokli- cati. Ko se je drzavni zbor premestil v KremozHr in ko je bil razpuscen, moral je Fister pobegniti iz Av- strije, ker je slisal, da ga je vlada zatozila zarad ve- leizdajstva. Fister je zapustil Avstrijo, bezal je po noei Cez mejo, samo da ga ne bi dohitela avstrijska policija. Uni je bezal ter se skrival, kakor nam je sam pripovedoval, in ta beg ga je strasno utrudil. Bezal je eez Piusijo. V Ratiboru ga je policija zasle- dila. AH s pomocjo ratiborskih meScanov je u§el in pobegnil najprej v Loudoa. V Londonu se ni mudil dolgo casa. Zapustil je AngleSko ter se napotil v Ameriko. I V Ameriki je bil za navadnega u&telja. Godilo se mu je slabo, silno slabo. Zelel si je priti domu v Avstrijo, zoto je zapustil mcseca oktobra leta 1876 Ameriko ter se je vrnil najprej v Gradec k svojim sorodnikom. Ali ze meseca julija 1877 je priSel na Dunaj. Stanoval je na Landstrasse v Salesianergasse St 8. _______ (Konec prih.) (2 Dunaja. (DruStvo .Sloveaija*), ki im* nalogo zastopati slovenske visokoSolce na Dunaji, iz-obrazevati je in zabavljati se v narodnem duhu, vsta-novila Bi je v preteklem letu knjiZnico, ki je za izvr-sevanje Slovenijinega poklica neobhodno potrebna. Vsakdo, ki pozna stanje ubogega slovenskega dijaka, posebno v tako velikem mestu, v6 tudi, da nam ni mogoce potrebnih knjig si nakupiti. Obracamo se te-daj do castitih slovenskih rodoljubov ter je najsrfi-nejse prosimo, naj nam ble^ovoHjo podariti raznovrst-nih kojig, kolikor le morejo. Marsiktera kojiga le^i pri Vas v prahu brez koristi, ktero bi mi jako po-trebovali, osobito tezko pogiesamo Janeziievo litera-turo, namred ..Cvetje*'', ,Slov. GJisnikc*, itd. Mnogo-krat se n. pr. po kakem umdem gospodu ^upniku knjige skoro zastonj razprodajo: ko bi se pri takih prilikah dobrotnik nasel ter je za nas nakupil, storil bi pai jako dobro delo. Rbdoljubi! Kolikokrat se Luje iz Vasih ust izrek, da je mladina up in nadeja na§e« ga naroda! Ako kedaj, najtedaj stopi naVa§amesta, ako Vas naj vredno nasleduje, mora se za ta poklic pripravljati, mora se uLiti; k temu pa namjetreba slovenskih pripomotkov. Vsak dar, poslan nam podn&slovom: „Slovenija, Wien, Uuivetsitat", bo nam dobro doSel in bode z vroCo hvale2nostjo sprejet. Za fidbor: J. VoCic, predsednik, Mi Murko, tajnik. Politidni pr^gled. V drz. zboru se je dovr§ilo ta teden obravnavanje o zamotanem hi§nem davku, in Tirolci bodo glasovali tndi pri 3. branji z. desnico. Zdaj prifine obravnava o g 1 a;v n i vsoti zemlji^kega davka. Ta obravnava, k kateri se jo oglasilo nad 40 govornikov, trajala bo gotovo na en teden. Vtorek je Hokenwartov klub izrocil po g. Obrezi pripravljeno postavo o borzinem davku. D r L zbor je dovolil pobiranje davkov do konca maja z ve5ino 50 glasov! Pred veliko nocjo gotovo ne izvrli dri. zbor svojega posla. Gosposka zhornica namerava delati zapreke zbornici poslancev, zlasti v Lienbacherjevein §ol-skem predlogu. Naud. minister pa je inla&en proti temu; morda bo Las, da vrzejo tudi njega. Sveto leto traje od 19. marca do 1. no v., in je razglaSeno v namen, da Bog odvrne stiske in preganjanje sv. cerkve. Vojska med TurSko in Griko je neiz-ogibljiva kljubti dolgemu posredovanju. Obe vladi se oborozujete dalje in dalje. Na Eusko zdaj ves pol. svet gleda v upu in strahu. V upu, da bo §e nadalje ev-ropski mir, in kakor kazejo izjave cara Alek-sandra III, ho6e on v prijaznih razmerah ^iveti v dosedanjih zvezah. V strahu pa so nekteri diplomat!, ker se boje, da bi jo novi ruski car druga^e zasuknil nego njegov ofic. Velikih spre-memb pa vendar ne bo delala ruska politikaza zdaj ii4 zunaj, ker bo treba Husiji dati na zno-traj na veliko stranij nov obraz. Zlasti hocejo prej zatreti niliiliste, kateri ^ugajo novemu c&ru. Naslo se je zadnje dni v Petrogradu mnogo dinaaiita in v obLe najuevurniSega streliva. Ve* liko ncvarnih ljudij zapirajo. Kolikor se sliSi, hocejo dr^ave osnovati skupen mednaroden zakon zoper nevarna drustva. Aleksander III. poslai je nasemu cesarju telegram, v katerem upa, da bosti Itusija in Avstrija sloztio delovali v kulturnem napredku. Srbska skupScina je sprejela 22. t. m. z 98 glasovi zoper 48 glasov 2elezni§ko pogodbo. Dobro! P. n. narocnikom! S koncem tega meseca potece prvo detrt-letje. Gospodc naro5nike, ki niso §e poslali naro&rine, prosirao naj se podvi^ejo, da jim bo list redno dohajal. Opravni§tvo „SoLea. Domade stvari. Vabilo. Citalnicna poddru2nica v Gorici v-Ijudno vabt vse p. n. druStvenike poddm^nice in i\-talnice k govoru „o narodnem gibanji goriS-kih Slovencev", — ki bode v nedeljo 27. marca ob 7. uri zveCer v Citalnifcni dvorani. Po predavanji bode v Fajferjevi gostilni domaca zabava z narodnim petjem. Dr. Tonkli je, kakor smo zadujiC poroCali, ob-Sirno pojaSnjeval v drz\ zboru razmere goriskega me-sta, o priliki, ko so ga bili za glavnega govornika stavili pri obravcavi hisncga davka. Tehtno je do-kazoval, da Gorica bi morala vstevati se med ona mesta, katerim se ne odbiva 15, ampak po 30 od sto za hiSne poprave. Se enkrat klidemo: AH mu bodo pa za to Italijaai goriSki hvaleioi? Gori§ko mestno stareSinstvo je bilo po-slalo posebno deputacijo k grofu F. Coroniniju s prosnjo, da bi zopet spfejel poslanstvo za gori§ko mesto. Deputaciji se je zahvalil za izrazeno nm za-upanje, ysled katevega ho5e tudi sprejeti poslanstvo. DeL. Sols, svat je stareSinstvu goriskega mesta razodel, da nima ono oblast samo foloCevati naucnih primoSkov za tukajSnjo vi§o realko; to obiast ai ptisvaia za prihodnje de2. Solski svet sain. Vojaka, topnifiarja, je konj, v ponedeyek vGo: rici tak6 moSno sunil v glavo, da je oblezai takoj mrtev. Beve2 bi bil w djwwe* to dosl^i}. Rokodelsko podporno drultvo — italijan-sko'— se nahaja tudi v Gorici, in ima v svoji glav-nici nad 9000 gold. Izdalo je laui v podporo nad 800 gold. Matidne knjige za 1. 1880 so prisle. Kdor jih ii i §<• dobil, naj ppSlje po-nje k poverjeniku, prof. Andr. Marusic-u (Via Giardino st<;v. 12, v II. nad-stropji). Bukve so dosle za vse. druStvenike, ki so poravnali letnino ali zastanke do 1. 1880. PoStuina znaSa 5 krajc. Iz Komna nam porofiajo: Due^20. marca o----- biskal nas je visokorodni gospod grof Lantbieri ter povabil vse odsluzene vojake k pogovoru gled6 usta-novitve vcteranske poddru^nice za Komcn in okolico. Za zdaj vpisalo se jih je 6, a v kratkem navaste Ste-vilo gotovo do 30. Semenj sv. Jo2efa je reven, kakor so letos vsi semnji manj 2ivahni kot druga leta. RevSCina ka2e se povsod, in tudi prihodnje leto bo le tezavno boljSe; to smemo in zdaj prciokovuti, ker trta nam le malo upanja daje. Od lanskega leta zmrzncne se z vozovi vozijo domu, kar jih je pa fie iivih ostalo, se pa vslcd bolozni su8e\ Zato pa gg. udom cotiilne komi-sijo bi svetovali, da bi prifili uvrsCevat kraske vino-giadc tudi o trgatvi v prve razrede; jaz monim, da so imeli pri ceuitvi poveCala na ofiehf, V Trstu je 22 .letni Karol Sarinih, kovafi, u-moril svojo lastno mater. Zjutra, ko je 61 let stara zenica se spala, prerezal ji je zloCiuec vrat. Triaika siovanska ditalnica priredi dne 26. marca ob 8ty2 na vefter besedo s tern sporedom: 1. D. Jenko: Siliu bogovi; zbor. 2, Proch: Planlnskl rog; za citre z lokom in za iwivadtie citro prlredil Blumlacher; 3. J. Stritar: Izgubljeni sin; doklamujo gdd. E. Hakel. 4. Verdi: nTravlataH; piano, gosli, orgle; gdL. Scbilbacb, gg. Dragatin In PoliC. 5. Stoos: Na strati; bien5e6i zbor z bariton-solom. 6, Umlauf: «Spomin ua Ems"; Solo ua citre, g. Hofbauer, 7, A. TovaCovski: Bozc llvl; zbor. Na Kranjikem poSljejo m zanaprcj vaako.leto 3 iisjboljSi udenci obrtniSke nadaljcvalne sole v Ijub-Ijuni na driavne strolke v dri, obrtnifiko fiolo v Gradcl. Dr. 3. Bleiwdia v zadnjih .Novicah" k&U neoporefino, kakd so se hlovenSCini vrata odprla v sodnije 1862, — a zdaj, veklikne Castitljivl naS vodja, a zdaj po preteku 19 let po tolikcm napredku njenem in po tolikib enoglasnih zahtovah v slovenskih casnikin, javnih taborili, delelnih zborih, vladar-jevili in mini8terskih zagotovilih naj bi se jej v u-Btavni Avstriji anno 1881. zopet zaprla po odloku gosp. WaBerja in Strcmayerja?! Ajdovfifiina je tudi imenovala grpfa Fr. Co-roninija za cabtuega obcana., Kranjsko hranilnico je okradel njen blagaj-nik, v Ljubljani znani nemSkutar Presnitz za okoli 30.000 gld. Ko so ga zaprli, je takoj obstal veliko tatviuo, in je menda ves denar zaigral na ^dunajski borzi. Veateneckova afdra pred ljubljansko de-legirano sodnijo. V 11. St. BSoCcu, ki je bila za-sezena, brati je bilo to-le zanimivo porofiilo iz Ljubljana: nSodniskapreiskavapokazalajeoznanem Ve-steneckovem Skaadalu, da so se c. kr. okrajuemu ko-misarju Dcll-coturesoknapobila na Vesteneckovo povelje, in da je bil Vesteneck prvi, ki je svoje pisaoe krcemske tovariSe nagovoril, da naj Dell-cotu okna pobijejo. A sodoifika preiskava zoper Veste-necka in tovariSe se je flwegen Mangel an baser Ab-sicht" ustavila, in zdaj c. k. zandarmerijski vahtmaj-ster litijski, ki je bil sam poleg pri tern okenskem pobljanji, to2i litijskega 2upana in de2elnega poBlanca g. Koblcrja zaradi ^aljene casti. Obravnavanje o tej tozbi se bode vrSilo v ponedeljek, 14. t. m. pred c. kr. deleg. sodnijo v Ljubljani ob polustirih popoludne. Zatozenca bode zagovarjal dr. Hose." „Novice" pa porocajo o obravnavi takd: ffPre-tekli pondeljek 14. t. m. je bila v Ljubljani pred o-krajao sodnijo razpravn to2be iandarskega nwacht-meistra" K. Wagnerja zoper litijskega 2upana g. A. Koblarja. Wagner je namreL tozlil gosp. zupana za-voljo raz^aljeoja casti, ker je ta v naznanilu de2elni vladi navedel, daje bil med pobijalci oken v Litiji tudi zandarski ,wachtmeister* in cel6— kakor ljudje pravijo— pijan. Tozmka je zastopal drftivni pravdnik g. Mubleisen, namestu g. Koblarja je prisel kot pooblagcenec gosp. notar Luka S v e t e c, zago-vornik pa mu je bil gosp. dr. Hose*. Oba ta dva sta ugovarjala temu, da bi smel g. Koblar toLen bit! za-voljo tega, kar je storil kot & upa n, toraj v imenu srenjskega odbora, k eeraer je bil po svoji zupanijski dolSnoaU priraoran, ker je bil pono5ni fikandal pteve-lik, iupanstvo pa inm skrbeti za javni red in mlr; torej je tieba, da se to2ba u2e iz tega vzroka zavrze. Ce pa se vendar dalje obravnava, potem je toienec pripvavljen nastopiti pot dokazovanja r e8 ni c e ali vsaj to, da je imel zupao dosti vzroka za nazna-nilo, ie bi prav po vsem tte bilo resniLno. — Potem so se zasliSale Stiri pride, ki so pod ^risego po-ttdile fatowa, da w V drulbi, ki je okna nobijale, polegVesteuecka videle tudi landarja Wag* nerja, deloina pa, da je bil res pijan all vsaj , njo, vinjeu.—Drzavui pravduik v iuienu toznika vendar-le octane pri tozbi, gosp. dr. MoS6 pa pri svojik prvih predlogiu, da gosp. Koblar ne sme tiran biti pred aodoijo sa to, kar je storil litijski zupan kot izvrse-valui organ sklepa srenjskega odbora, kar jc zavoljo j veiikansktga in pomijSljivega skaudala moral storiti. Bazeu tega je pa po priCaa dokazano, da je le pre-veC vzroka imel za Lo. Beseda gosp. zagovornika je bila krepka; ostro je bieYd obuaSanje litijske gospode, i-avao tako gosp. Koblarja pooblaSceaec gosp. uoiar Luka Svetec. — Naceluik inestue soduije, svetnik j gosp. Lodeuigg, je kot vaik pravice po vsem t«t«i j r«ZM»dil tako, da je gosp. Koblar nekriv, a „watht-meUter* ubsojen placati stro§ke obnmmve. | Zoper to inzsodbo se je dtiavui pravduik pvitoM do j dcaelue soutuje. — Pri obiavuavi jo bilo pricujociU muogo poshisalcev, posebno iz jurislicuib krogow* Zares zanimiva je biia ta pravda. C«5, bralci si vtegnejo nuiogokaj posneti iz te pravde, zlasti pa kuk vtisek je uaredila na kranjsko prebivalstvo. „SI. K.* j in po njetn „Tribnueu sta prinesla obSiruisi popis o i tem litijskfia skaudalu, ki jc bil .prvikrat pn d sod-uijo*. Pokazalo se je vse drugace, nego so hoteli po fcasnikih naznaniti svotu, ci§, kakor da bi Vestenecka j se zraven ue bjlo. Zlasti je pomenljivo to-le porotilo aSl. Nar,8: „Joz>fa Lavrencic, katero so vpraMli v gostilui, ko jc bil priea poltg, zakaj ni pri komisiji, ko je bila zaslisaua, povcdala, in imenoval,* vseh, ki so bili zraven pri oknopobijauji, rekla je: Yahtraaj-stra niacin hotela zato imenovati, da bi ga v nesreco ne >pravi)a, Vesteneka pa nisem imenovala zavoljo njegove visoke sluzbe*. Zur Frage fiber die Gleichbereclitigung der Slovenen, (K praSaujti o euakopravuosti Sioven-cev) von Ii. Pomladinovic\ Untersteiermark 1881. Druek der Buchdiuckerei „Politik* in Prag. Ta knjizica, ka-tero je slovenski pisatelj sam zalozil, obsega v leks. obliki na trdnem in lcpein papirji in z razloeuim, pri-jetnim tiskoro 106 stranij, in razpravlja, kakor je vi-deti iz naslova, bolj Nemcent kot Sloveneeiu, sloven-ske razmere v Soli in v uradu, da svet spozna, kako* jo enakopravnost pri nas Se samo na papirji. Brosuia obsega 7 naraviio razreiljenih poglavij: 1) pleme slovcusko, 2) politi^no p«Mje Slovencev, 3) jezik slnvonsKi, 4) ljudska Sola v Slovencib, 5) v ka-kera jeztku se poduenje v srednjih solah in na ucitelj-skih pripravniSt-ih, 6) uradui jezik in 7) „liberalizeni in klerikalizem". Kazprave Slovencem saiuim, kakor pisatelj sarn pravi, pojaSnjujejo in zdroiojejo samo to, kar se je in tisoCkrat razgovarjalo po siovenskih li-stih; potiebne pa so, da se tujci, zlasti nasi pol. na-sprotniki v Nenicih podnce o nasih resniCnih in kot takih §e vedno ^aiostuih razuierah v Soli in v uradu, in slednjiC o nasih skromuih in zares le prepohlevnih teijatvab. Pisateljev jezik je pravilcn, krepek in se odlikuje \sled mirne objektivnosti. Primeroo in do-volj bistro pobija sofizme in zvijaSe naSih nasprotni-kov zlasti s tem, da navaja o nas misii in sodbe nem-§kik veljakov in zavra^a tako Neince z nemskim oro-zjem. Veseli nas, da je Nemcem tudi dovolj dokazal starost, veljavaost in vredaost sloveuskega jezika, ki spada zarad notranje modi med prvc jezike, in mu je treba samo potrebnega razvoia v prvi vrsti iz samega sebe. Zlasti smo zadovoljni, ko v enem stavku graja tudi nase jezikosiovce, ki hofojo 6ez mero in nad p o t r e b o sedaujedobnega razvoja mehcati na§ raz- I memo itak mebki jezik. j Kjer povdarja pisatelj, da nadvladuje uem^ina, je preziral Primorje, kjer imamo primorski Slovenei, zlasti v Gorici in v Trstu, uradni jezik skoro iz-kljuCuo italijauski. Alt tuj je tudi ta, in naceltio za svoj nameu se pisatelj torej ni pregresjl. V obfie in posamno se stiinjamo z namero iu trditvami g. pisatelja. Tudi so njegove terjatve politifino izrazene, ker kar on zahteva, namje najpotrebnise in najmanj, kar nam je zdaj terjati. Kar g. pis. neKoliko optimistno trdi, da se ne damo ve6 iznenaroditr, ravno tako ne, kakor se je nas narod vspe§no ustavljal in upiral potujCevauju v pre-teklosti, te ne dobro oprte trditve in nade ne more-mo tukaj spodbijati, ker je g. pis. le to naglasal, kar je obCe slovensko menepje. Hjceuio pa ta optimizem o priliki nekoliko racijonalnise opraviciti in skreiti na pravo mero. Naj se omenimo, da Bismarck ni reak-cijonareu, kakor g. pis. miali, zarad antisemitskih simpatij, vsled katerih se na Nemskem, zlasti Pru-skem, zdaj Judje vspeSni§e progaujajo; omejenost pro stosti izvua na NemSkem iz drugih vzrokov, iu bomo tudi mi prostejSe dihab, ko nasi nasprotniki z nem§ktiui dijaki vied ne bodo imeli veC podpore v judovskih glasilih, zlasti duoajskih. To mimo gred6. Onim rojakom, ki hocejo skupiio pied ocmi imeti nase zahteve, gorko priporofiamo imenovano knjizico, in 2e-limo zlasti g. pisatelju, da bi se ma trad in stroSki popkicaii, kakor zares zasluzl. F. pfe. Slavuo iupanstvo bovsko uam j«> poslalo s proS-da naj objavimr, proti placllu sledefe na- znanilo: Obcioski svet bovgki je v seji 19. t. m. eno- glasno iaienoval Ekscelencijo uameKtiuka barona Pr«- tisa za iastiiega triaoa, Miak© Eksceiencijo grof F. Coronini-Cmnbwi-skega v Sempetru pri Gorici. Javna zaiivala. . gospodom, bi so za me glaso-\m zabvaljujein za izka- Vsero oniro vali pri zadaji volitvi, zaiio iu» zaupinje. Ob enem naziiaiijam, da bi ne tnogel vie spn-jfcti tega fc%stnega posla, ako bi me €€•. gg. volilci hoteli zopet poftastiti » s*v.»j»n»i glasovi. V Ajdovs^ini, 20. i;ia:ca 1881. VENCEL JOCHMANN. Dunajska borza. 1 24 Marca Knotui Ari. dolg t bankftveib ... * I TA gl. U5 kr. Knotni dri. tlolg v srel>ru . ...» I 75 „ 10 „ Zlatarenta ......... ¦ I 92 „ 60 „ 1860 4rfc. posojilo . ..•..,¦[ 129 „ 75 „ Akcije narndne hanfre.....• I 804 „ — n Krcditoe akttje...... . .¦ * I 295 „ 40 „ Loudon............I 117 „ 20 „ Srebro............I — » ~ » Napol.............I f » f7 „ C* kr. cekini . . . ,......I 5 „ 50 „ Driavne marke ......... | 57 „ 10 n Na podtogi razsodbe v. c. k. ile2. zdravni-§kcga sveta od v. c. k. namestnistva dovoljene larijaceljske kaplje za zelodec izvrsten pripomo6ek zoper vse ^elodecne bolezni posnbno pa se sponaia pri netecnosti, zelodecni slabo-sti, slabodi§e&m dihu, ke-dar cloveka napenja, mu ki-slo podaja, kedar ga grize ali vjed'a, pri zelodnencm kataru, zgagi ali rezalci, te sc nareja pesek alt kasa, pri prcobilnosti slia, zlateu-ci, pri studu in metanji, glavoboln, prihajajofem od zelodca, zelotfeinem kren, pri zaprtem 2tvotu, prena-sitetiosti bodi z jedmi ali pijacami, pri glitah, vranCnih, jeternih ali he- moroidalnih bolestih. Vsaka steklenica stane s podukom o rabi 35 kr. Glavna zaloga za Gorico pri gospodu le- karniearju-. A. pi. Gironeoli v Gorici, blizo „treh kron". Centralna zaloga za razpo§iljanje - Apotheke zum heJligen Scliutzengel des Carl Brady, Krem- sior. Map'nren. Listnica aredniStva. Nekaj dopisov morali smo odlo-iiU za prih. Francosko zganje s soljo [2au k m k France] Fransbnnntwein m\ Mi napravil pod nadzorstvom po izvimeirt predpisu iznajdnika Viljema lee-ja «. CHISTOFOLETTI. To zdravilo, katero sem jaz napravil, pomaga br2, prej kot katero drugo, profi zunanjemu in notranjemu vnetju, opeklinam in speklinam, proti novim napa-dom, nednhi, rakom, diisti, natokn kivi v glavo, za obvarovanje. zobov, proti otiski, dtssenteriji, boleCinam, ne obrazu, v uSesih, v glavi, zlati 2ili, mrzlici, ozeb-kom, putiki, neprebavnosti, bolecmam na jetrih, na oJieb, zastarelim ranam, vpifieuju osnemu in muSi^ne-mu, skrnjakn, kurdeju, 2ovam in omotiei. Veiiko sprigeval imamn, ki potrjujejo mod tegi izvrstnega zdravila. I V 70. letu svoje starosti sem si popolnem ozdra-j vil piste na rokah s francoskim zganjem in soljo. G. .SeuitsJky, c. k.:finan$ni komisar I. r-, Z Va§im frahcoSRim 2ganjem s sop?> sem" dOMg^t najboljSe vspehe, za katere se Vam ueskocno zahvaljbjet:: Alojz Klobucar, 2upnik in dekan v pokfoji. Prodoja se v izvirnih boteljkah po 40 kr. samo pri G. Cristnfoletti-jn, lekarju in c. k. dvornem priskrb-niku v Gorici na Travniku 14. Opomba. Knjiznico iznajdnika V. Lee-ja, kateri podufujr, kako se rabi izvrstni domaCilek, dodajamo brezplacno. '¦ \ najem sc oddti liisast. (i ulica „della Canonica" pn sv. Boku, z dvori§6em in vrtom. Vaznaiiilo. Na ^eljo vseh ^upanij se^anskega politic-nega okraja bo obCni zbor in pogovor zoper nrcklaiiiea proti cenilnim komisijam dne 14. aprila t. 1. ob 10. uri v Gorici v gostilni „pri treh kronak". Vljudno vakimo tudi druge za-stopnike ^upanij iz druzik okrajev gori§kih. — Pogovor bode: V kaki razmeri jc goriski okraj v primeri z Istro in s Kranjsko, in kaki pripo-inocki bi bili nasvetovati in odlociti. 2upanstvo Tomaj, 19. marca 1881. ANTON CiERNE, inpan. IIAMJA Mm V EuftUBLtffAM „Fouriiier tovaraa" priporofia lasfna izdclko naj lepSega „FOURNIER-A". Bergerjevo mediciusko MILO IZ S9I0LE (TUEKRSB1FE). PriporoLcno po medic, strokovnjakih, rabi se skoro v vscb evropskih dr^avah s sijajnim vspehom proti \sakovi\stni necistosti na polti, sosebno proti kronicnir.i in lusldnastim liSajem, hra-stam, nalezljivim hrastam, proti rudecemu nosu, od-zebljini, poteoja nog, prhljaju na glavi in bradi. — Bergerjevo milo iz smole ima 40% .smole iz icsa, in se bistveno razlocuje od vsvh drugih smol, ki se prodajajo. — Da se prekanjanjn izogneg, zahtevaj doiocno Bergerjevo milo iz smole in glej na znani zavitek. — Kot iicostio milo iz smole za odstra-nj"nje necistostij na polti, zoper hiaste na polti in glavi otrok, kakor kot neprekosljivo kosmetsko milo za vmivaiijo in kopanje za vsakdanje rako rabi: ki ima 35% glicenne in je fino perfmnano. Ceil is kamd vsake mis 3a kr. 2 brasuro Tied. Glavni razposiljavec: tckamar G. Hell v Opavu. Glavna zaloga za Gorico pi i gg. lekarnarji F. Cristofoletti (Zanetti) in A. Pontoni. I Wokulat priporoda spominke na sv. obkajilo s slovenskim berilom, v finih barvali sto komadov za 4 gl. 50 kr., 1 komad 5 kr. Kristalni prah za perilo najbolj§i iu cenejii pornoce* pryjBimh one it ostriiene n\R Edini iadel^ s katerim se dose^e bli« scobiai ^i'g^/cftnatbst i^vlafe»o&tivi)ii»ftisi se y Vranjem nic ne izgubi Narocila-sse izvrsujejo po vrsti, kakor dohajajo; zato je dobro, da se vsak naroci o pravem casu za svojo potrebo, ker se bli2a (Sas, ko se naroCila kopiCijo. Schutzmarke EDINI PRODAJALEG G. Wettendorfer, "Wien, Heruals, Veronikagasse 32. fcdavatelj i„ odgovorai uredmk; F. PODGOKNIK. — Tiska; „Hilarijaiiska tiakftroa« ? Crorici,