GEOLOGIJA 53/2, 169-172, Ljubljana 2010 doi:10.5474/geologija.2010.015
Pojavi nestabilnosti terena na dolenjskem krasu
Some cases of terrain unstability from the Dolenjska karst area
Magda CARMAN
Geološki zavod Slovenije, Dimičeva ul. 14, SI-1000 Ljubljana; e-mail: magda.carman@geo-zs.si Prejeto / Received 19. 10. 2010; Sprejeto / Accepted 17. 11. 2010
Ključne besede: plaz, podor, udor, karbonatne kamnine, dolenjski kras, Dolenjsko-Notranjske grude, Žužemberška prelomna cona, Slovenija
Key words: landslide, rockfall, sinkhole collapse, carbonate rocks, Dolenjska karst, Dolenjsko-Notranjska horst, Žužemberk fault zone, Slovenia
Izvleček
V prispevku predstavljam različne pojave nestabilnosti tal na dolenjskem krasu, ki so nastali v zadnjih letih v okolici Žužemberka in Dolenjskih Toplic. Dolenjski kras je svojevrstno razvit. Njegovi glavni značilnosti sta debel preperinski pokrov, večinoma iz glinastih zemljin in visoka gladina podtalnice, ki zelo niha.
Opisujem zemeljski plaz, dva skalna podora in en udor. Plaz iz okolice Žužemberka je nastal na debelejšem zemljinskem pokrovu, skalna podora pa v pretrtih karbonatnih kamninah ob Žužemberškem prelomu. Nastanek udora na območju Dolenjskih Toplic je vezan na tektonsko pretrte karbonatne kamnine v Dolenjsko-Notranjskih grudah in obilno deževje.
Abstract
The paper presents some cases of terrain unstability from the Dolenjska karst area formed in the last years around Žužemberk and Dolenjske Toplice. The Dolenjska karst has its own characteristic way of development. The main features are thick soil top, mainly composed of clay, and high and strongly fluctuating water table. Presented are a landslide, two rockfalls and a sinkhole collapse. A landslide nearby Žužemberk was initiated in soil top. Both rockfalls appeared in tectonically highly disturbed carbonate rocks along the Žužemberk fault. The sinkhole collapse in the area around Dolenjske Toplice developed in tectonically damaged rocks inside the Dolenjska - Notranjska horst and during a period of heavy rain.
Uvod
Zemeljski plazovi se redko pojavljajo na območjih karbonatnih kamnin. Vezani so na pobočja, kjer karbonatne kamnine prekriva debelejša glinasta ali gruščnato glinasta preperina. Za dolenjski kras je značilno, da so karbonatne kamnine prekrite z do nekaj metrov debelim zemljinskim pokrovom, ki pa je na geoloških kartah redko iz-dvojen.
Podori so v karbonatnih kamninah pogost pojav, na katere vpliva več faktorjev, kot so strma pobočja, pojav več sistemov razpok (še zlasti pri tektonsko pretrtih kamninah), vpad plasti, vzporeden s pobočjem in intenzivno fizikalno prepe-revanje. Pojavljajo se predvsem v času velikih temperaturnih nihanj (zmrzal v razpokah), v času dolgotrajnejšega deževja (izpiranje) in ob potresih (tresenje tal).
Udori so na karbonatnih oz. kraških tleh precej pogost pojav, ker pa so običajno manjših dimenzij, ljudje njihovega nastanka ne prijavljajo. Na širšem območju Novega mesta v povprečju beležijo do štiri udore na leto, največ jeseni. Njihov
premer običajno ne presega 3 m, globina pa znaša od 1 m do 2 m (ustna informacija, Pršina, Jamarski klub Novo mesto, 2010).
Lokacije opisanih pojavov so prikazane na sliki 1.
Pojavov nestabilnosti tal časovno ni mogoče vnaprej napovedati, vemo pa, da so bolj pogosti v jesenskih obdobjih večjih padavin, zimsko-po-mladnih obdobjih, za katera so značilna velika temperaturna nihanja ter ob potresnih in popo-tresnih dogodkih. Nestabilnost terena je pogosto tudi posledica človekove dejavnosti v prostoru.
Glede na Seizmološko karto Slovenije s 475-letno povratno dobo potresov, se območji Dvor in Dolenjske Toplice nahajata na območju z 8. potresno stopnjo. Tveganje nastanka podorov, plazov in udorov je ob 8. ali višji potresni stopnji zvečano (Vidrih & Ribičič, 1999).
Tektonske značilnosti območja
Obravnavano ozemlje pripada tektonski enoti Zunanjih Dinaridov, ki obsegajo skoraj celotno
Sl.1. Lokacije pojavov nestabilnosti Fig.1. The locations of the cases of terrain instability
javljajo apnencev drobir in za-glinjen grušč z lečami mastne gline, vzdolž katerih se prece-ja voda. Plaz se je aktiviral po omočeni glinasti plasti. Podlago gradi pretrt kredni apnenec. Plaz še vedno ni saniran.
južno Slovenijo (Poljak , 2006). Na območju OGK lista Ribnica, pripadajo Dinarski oz. Dinarsko-Jadranski karbonatni platformi. Strukturno je to območje zgrajeno iz vzdolžnih gub, prelomov in narivov v smeri severozahod—jugovzhod, ki ozemlje razdelijo v večje tektonske bloke in grude -Dolenjsko-notranjske grude (Pleničar & Premru , 1977). Nekateri prelomi v smeri severozahod—jugovzhod imajo regionalni pomen (Žužemberški, Dobrepoljski, Ortneški, ...) in se nadaljujejo v Južne Alpe.
Žužemberški prelom je eden najdaljših in najbolj izrazitih prelomov v Zahodnodolenjskih me-zozojskih grudah (Buser , 1974). Prelom s tipično dinarsko smerjo vseskozi poteka ob severni strani reke Krke in je na svoji celotni dolžini pokrit. Domneva se, da na obravnavanem terenu vpada pod strmim kotom proti severovzhodu. Ob močni prelomni coni Žužemberškega preloma so kamnine intenzivno poškodovane. Na Žužemberško prelomno cono so vezani pojavi termalnih izvirov, med njimi tudi termalni izviri v Dolenjskih Toplicah.
Zemeljski plaz
V neposredni bližini podorov pod Šempavel-sko goro se je leta 2003 sprožil plitev zemeljski plaz (slika 2). Plaz, širok okoli 50 m in dolg 60 m, je nastal v vinogradu na osrednjem delu jugozahodnega pobočja z naklonom 20°-30° (Dokl & Zorič, 2003). Pri tem so bili poškodovani vinograd, javna pot, oporni in podporni zidovi (slika 3) ter trije objekti (zidanice), od katerih so morali enega kasneje porušiti v celoti. Z vrtanjem so na območju plazu določili sestavo preperinskega pokrova, ki je debel dobre 4 m. V preperini se po-
Podori
V zadnjih letih prihaja do proženja blokov apnenca pri Dvoru v občini Žužemberk. Porušeni bloki so že povzročili škodo na stanovanjskem objektu in ogrožajo imetje in življenja lastnikov (Čarman, 2009). Strmo pobočje na levem bregu reke Krke prehaja v skalni greben (slika 4), ki je zgrajen iz tektonsko poškodovanih karbonatnih kamnin ter je podvr-
Sl. 2. Približne meje plazu
Fig. 2. Approximate contours of a landslide
Sl. 3. Poškodovan zid na območju plazu (foto: M. Čarman) Fig. 3. A damaged wall on landslide area
Sl. 4. Nestabilni bloki apnenca na grebenu (foto: Občina Žužemberk)
Fig. 4. Unstable blocks of limestone on the ridge
žen intenzivnemu in stalnemu procesu denudaci-je, kar povzroča odlamljanje blokov velikosti od nekaj dm3 do več m3.
Izvorno območje podornih blokov se nahaja v Žužemberški prelomni coni, kjer se stikajo jurske in kredne karbonatne kamnine. Apnenec je svetlo siv, gost in trden, lokalno je lahko nekoliko dolo-mitiziran, vzdolž lezik je zakrasel. Je skladnat z zelo položnim vpadom plasti v pobočje ali vzporedno s pobočjem. Kamnino sekata dva izrazita sistema subvertikalnih razpok, ki vpadata proti jugozahodu in severovzhodu, ob katerih apnenec razpada v različno velike bloke. Natezne razpoke so odprte, valovite, večinoma gladke in široke do 15 cm.
Dva večja apnenčeva bloka sta se sprožila v letih 2005 in 2008. Na način gibanja podornega bloka prizmatične oblike iz leta 2008 (slika 5), dimenzij cca 1,5 m x 1,2 m x 1 m, je vplival naklon pobočja, ki v odlomnem delu znaša okoli 45°, nato pa se zmanjša na 25° do 30°. Blok se je po pobočju izmenoma kotalil in odbijal, vse do ravnine. V obdobjih sprožitve blokov na območju Žužemberka in v njegovi okolici ni bil zabeležen noben potres, tako da njune sprožitve ne moremo povezati s potresom (ARSO, 2007, 2009).
Sl. 5. Podorni blok iz leta 2008 (foto: Občina Žužemberk) Fig. 5. Rock block fallen in 2008
Udor
Konec leta 2009 je po obilnem deževju na vrtu za stanovanjsko hišo v Dolenjskih Toplicah nastal manjši udor, skoraj idealno okrogla odprtina s premerom in globino preko enega metra (sliki 6, 7). Podlago tvori jurski apnenec, ki ga prekrivajo glinaste zemljine. Po besedah lastnice hiše, je izkop za 10 let staro hišo v celoti potekal v glini in je bil brez posebnosti. Udor je nastal brez kakršnih koli predhodnih znakov, verjetno zaradi izpiranja gline v kraške kanale. Ena od značilnosti dolenjskega krasa je tudi, da se podtalnica nahaja plitvo pod površjem (Knez et al., 2004). Njena gladina zelo niha in pri tem izpira material; pojav se imenuje podpovršinska erozija vode (http://www. mgs.md.gov/esic/fs/fs11.html), dodatno pa je k izpiranju prispevalo še obilno deževje.
Sl. 6. Udor za hišo v Dolenjskih Toplicah (foto: A. Ivekovič) Fig. 6. A sinkhole collapse behind the house in Dolenjske Toplice
Sl. 7. Udor od blizu (foto: A. Ivekovič) Fig. 7. A sinkhole collapse, a close-up
Zaključki
V zadnjih letih so bile na območju dolenjskega krasa zabeležene tri različne vrste nestabilnosti tal. Njihov nastanek je večinoma posledica razpokanosti kamnin ob tektonskih conah in/ali padavinskih viškov.
Skalna podora in zemeljski plaz se nahajajo na območju Zužemberške prelomne cone, kjer se stikajo jurske in kredne karbonatne kamnine. Zaradi prelomne cone so kamnine močno razpokane, kar povzroča njihovo hitro erodiranje in razpadanje. Podorni bloki v okolici Zužemberka so posledica erozije skalnega grebena in se bodo najverjetneje pojavljali tudi v bodoče.
Pojav zemeljskega plazu na karbonatnih kamninah je vezan na debelejši zaglinjen preperinski pokrov na strmejšem pobočju. Plaz se je pojavil kot posledica precejanja vode po glinasti plasti. S podatki iz vrtin in izkopov za različne objekte ter iz preiskav terena z dinamičnim penetrome-trom, bi lahko izdelali karto debelin glinastega pokrova. Na osnovi takšne karte bi nato lahko določevali potencialna območja plazenja.
Udor je nastal v glinastih zemljinah na pretrtih jurskih apnencih. Na tem območju s kompleksno tektonsko zgradbo, v povprečju beležijo do štiri takšne pojave na leto, predvsem v jeseni. Smiselno bi bilo izvesti analizo pojavljanja udorov glede na letni čas in količino padavin, pri interpretaciji pa upoštevati tudi tektonsko zgradbo.
Literatura:
ARSO, Urad za seizmologijo in geologijo, 2007: Potresi v letu 2005 (zbornik). splet: http://www. arso.gov.si/potresi/poro%c4%8dila%20in%20 publikacije/potresi%20v%20letu%202005.pdf
ARSO, Urad za seizmologijo in geologijo, 2009: Potresi v letu 2008 (zbornik).splet: http://www. arso.gov. si/potresi/poro%c4%8dila%20in%20 publikacije/Potresi%20v%20letu%202008.pdf
Buser, S. 1974: OGK, M 1: 100 000, Tolmač za list Ribnica (Beograd): 1-60.
Čarman, M. 2009: Inženirsko-geološko poročilo o pregledu skalnega podora Stara gora pri Dvoru (občina Žužemberk). 20 str. in priloge. Arhiv GeoZS, Ljubljana.
Dokl, S. & Zorič, Z. 2003: Plaz Stara Gora pri Dvoru (Konte). Geotehnično poročilo z idejno rešitvijo sanacije plazu. 34 str. in priloge. Geo-ing d.o.o., Maribor.
Knez, M., Slabe, T. & Šebela, S. 2004: Karst uncovered during the Bič - Korenitka motorway construction (Dolenjska, Slovenija). Acta Car-sologica (Ljubljana) 33/2-4: 75-89.
Pleničar, M. & Premru, U. 1977: OGK, M 1 : 100.000, Tolmač za list Novo mesto (Beograd): 1-60.
Poljak, M. 2006: Tolmač za Strukturno-tekton-sko karto Slovenije, M 1: 250.000, (Ljubljana): 1-53.
Vidrih, R. & Ribičič, M. 1999: Porušitve naravnega ravnotežja v hribinah ob potresu v Posočju 12. aprila 1998 in Evropska makroseizmična lestvica (EMS-98), Geologija (Ljubljana) 41: 365-410.
splet: http://www.mgs.md.gov/esic/fs/fs11.html, 20.10.2010.