IZDAJA KMETIJSKA PROIZVAJALNA POSLOVNA ZVEZA V ŽALCU Prizor z volišča kmetijske zadruge Vinska gora pri Velenju, 16. XI. 1958. ★ ★ ★ »Kadar se naključju, temu razvajenemu spremljevalcu gibanja, zahoče, mimogrede naprti kakemu neznatnemu zemljepisnemu pojmu čast postati zgodovinski pojem. Tako so iz komaj znane tesni na meji Tesalije v luči zgodovine zablestele Termopile. Popolnoma povprečna vas v bližini Bruslja je čez noč postala Waterloo. In zares malo znana rečica med južno-bosenskimi masivi, sestrica Pive in Tare, je v pozni pomladi 1913 zaživela v četrto razsežnost: ta skromna voda je takrat prenehala biti Sutjeska, zgolj ena številnih Drininih bistric, ona je takrat postala SUTJESKA, ozko grlo revolucije jugoslovanskih narodov, pojem zavestnega junaštva in žrtvovanja, pojem zmage človečanske misli nad materialno premočjo. SUTJESKA je bila hkrati vzrok in posledica revolucionarnega zorenja jugoslovanskih množic, vprašanje in hkrati odgovor o možnosti popolne samozataje človeškega individuuma, ki ga je nahranila in prevzela globoko etična kolektivna ideja!« (Iz knjige Zvonimira Kržišnika: »SUTJESKA«) Savinjski hmeljarji! Smo sredi med svečanimi proslavami obletnic veličastnih prelomnih dogodkov iz domala po vsem svetu znane in slavne nedavne zgodovine jugoslovanskih narodov: 15. obletnica SUTJESKE, 15. obletnica rojstva Nove Jugoslavije, 29. XI. 1943, 40. obletnica ustanovitve KPS! Ali ne ponuja taisto naključje sicer neznatnemu, v državnem merilu, zemljepisnemu pojmu Savinjska dolina čast postati zgodovinski pojem v naši kmetijski proizvodnji, enako kot pred 15 leti Sutjeski? Resda je primerjava smela, primerjava malega z velikim. vendar v razmislek jo kliče v teh dneh — naključje! SAVINJSKA DOLINA — nova, blesteča zmaga kmetijske zadružne misli! ★ ★ ★ IVA J ŽIVI 29. NOVEMBER, ROJSTVO NOVE JUGOSLAVIJE! Po odločitvi Minulo nedeljo, 16. novembra 1958, so si med drugimi kmetijskimi zadružniki tudi hmeljarji celjskega okraja prvič v zgodovini našega kmetijskega zadružništva po svobodnem preudarku in iz svojih vrst izbrali zadružne svete, ki bodo odslej temeljni organ v upravljanju kmetijske proizvodnje na svojem področju. Ne da bi nadrobneje ponavljali naloge in pomen novih zadružnih svetov, ker smo se s tem seznanili že v predvolilnih dneh, pa vendarle menimo, da ne bo napak, če se mimoi drugih obveščevalcev javnosti, radia in časopisja, tudi v »Hmeljarju« malo dlje pomudimo ob pregledu in oceni te vsekakor prelomne odločitve! S pripombo seveda, da se bomo večji del zadrževali le znotraj področja OibLO Žalec, osredka slovenskega hmeljarstva. Čelni pogled na Hmeljarski dom v Preboldu. Najprej številke! Minulo nedeljo je spregovorilo 3.986 članov in članic kmetijskih zadrug: Žalec, Petrovče, Gotovlje, Šempeter v Sav. dolini, Polzela, Braslovče, Trnava, Prebold, Šešče, Griže, Vinska gora, Galicija, Ponikva pri Žalcu, Vransko, Tabor in Go-milsko. Upravičenih volivcev je na področju naštetih kmetijskih zadrug bilo 4.455! Preračun na odstotek pokaže, da je glasovalo 89,5% vseli volilnih upravičencev. Še o tistih, ki niso volili! Upravičeno onemogočenih (službena zadržanost, bolezen težje narave itd.) je bilo 156, neupravičeno je izostalo 313 volivcev, neveljavnih pa je bilo 29 glasovnic. Kaj nam že na prvo oko povedo te številke? Kaj moremo z njih razbrati? Kar smelo pribijmo! Minulo nedeljo, 16. XI. 1958, je pri volitvah v nove zadružne svete spregovorila štiripetinska večina, ki je po vseh veljavnih merilih v civiliziranem svetu upravičena, da odloča za celoto! Da! Štiripetinska večina sme odločati tudi za tiste, ki se sami ne morejo ali nočejo javno odločiti! Nova Jugoslavija napreduje nenehno in v urejenih vrstah. Kdor koli ne zmore ali noče vskladiti svojega koraka s strumnim pohodom vse naše skupnosti, je neusmiljeno obsojen na bedno propast. Zakon družbenega razvoja ne more upoštevati slabičev in omahljivcev, pa tudi ne tistih, ki trmasto vztrajajo v nevednosti! Strog zakon razvoja — vendar zakon! Vsekakor bo prav, da v »Hmeljarju«, glasilu Kmetijske proizvajalne poslovne zveze Žalec, združenju zgoraj naštetih kmetijskih zadrug, objavimo izid posebnega nagradnega razpisa. Upravni odbor Kmetijske proizvajalne poslovne zveze Žalec je namreč sklenil nagraditi najboljše med dobrimi! Glavna merila za to- kratno razvrstitev so bila: priprava na prelomno odločitev minulo nedeljo, 16. XI. 1958, v kar je šteti med drugim tudi temeljito razlago kmetijskega perspektivnega plana in plana področne kmetijske zadruge, stopnja priprav polletnih občnih zborov kmetijskih zadrug, izvedba teh občnih zborov, delo aktivov mladih zadružnikov, sodelovanje žena-zadružnic, uspešnost področnega aktiva SZDL, sprejem novih članov v množične organizacije itd.; o razvrstitvi je odločal tudi značaj področja sleherne kmetijske zadruge, njegova razsežnost, število in oddaljenost volišč, hribo-vitost področja, komunikacije itd.; za tem še hitrost zaključka, to je ura. ko je bilo moč ugotoviti končni uspeh, in seveda velikost odstotka udeležbe volilnih upravičencev! Glede na ta merila je posebna komisija odločila, da gre vse priznanje volivcem na področjih teh-le kmetijskih zadrug: I. Prebold, II. Galicija, III. Šešče, IV. Ponikva pri Žalcu, V. Šmartno ob Paki in VI. Trnava. Poudarjamo, da so se odlikovali predvsem volivci naštetih kmetijskih zadrug, da pa so mimo njih zaslužili javno priznanje za svojo odločnost domala povsod! Zavoljo popolnosti poročanja moramo omeniti nekaj primerov, ki kvarijo siceršnjo odlično zadružno zavest hmeljarjev-zadružnikov! Tako so na primer v Taboru povsem odrekli predvolilni razlagalci nalog novih zadružnih svetov! Prav za to področje bo treba ponoviti nalogo, ki jo je tako nedvoumno orisal sekretar OK ZKS Celje. tov. Fr. Simonič, na prvem zborovanju v novem Domu v Žalcu, 30. oktobra 1958: »Naša nespremenljiva in neodložljiva dolžinost je. da prosvetnim tudi najbolj oddaljen zaselek'. Tudi kmetovalec vrh Šentandraža, Reke, Planine nad Taborom, skratka v poslednjem kotičku našega področja, mora spoznati, da se z uvajanjem, oziroma poglabljanjem socialističnih odnosov v kmetijski proizvodnji borimo za dvig življenjskega standarda in kulturne ravni naše doslej zelo zaostale vasi!« Da, prav izpolnitev te naloge so zamudili poklicani razlagalci družbenega razvoja na področju kmetijske zadruge Tabor v dneh pred volitvami! To zamudo bo treba neodložljivo nadomestiti! Pri tem tvegamo trditev, da to ne bo pretežavna naloga, kajti kmetovalci-zadružniki v Taboru so doslej bili odlični y proizvodnji in enako tudi vselej v odločilnih trenutkih napredni! Spodrsljaj minulo nedeljo je le spodrsljaj! Pa Letuš? Nejevolja zaradi nedavne priključitve bivše KZ Letuš k sosednji KZ Braslovče? Zelo verjetno! Ali pa je ta nejevolja tudi upravičena? Nikakor ne! Na dveh polletnih občnih zborih so sami zase ugo- Toliko v zapis zgodovini kmetijskega zadružništva na hmeljarskem področju celjskega okraja! Objektivno poročanje je zahtevalo objavo tudi tistih nevšečnih primerov, kjer je neogibno treba odstraniti vzroke. Zavoljo nemotene prihodnosti! Po odločitvi velike večine pa morajo izbrani člani novih zadružnih svetov takoj z delom dokazati, da so si zaupanje tudi zaslužili. Že v prvih prihodnjih 15 dneh je treba iz svojih vrst izvoliti predsednike in nove upravne odbore! Spet naj obvelja merilo pri odločanju: od najboljših najboljše! To je zahteva temeljnega upravnega organa v kmetijski zadrugi, zadružnega sveta! Za napotek! Pri izbiranju je kajpak prav upoštevati veljavo, življenjsko izkušenost in starost, vendar pa kaže pri vsem tem poklicati v odločujoče vrste zlasti mlade moči in žane-zadružnice! Le tako sestavljeni zadružni sveti bodo zmogli naloge, ki jih jim je zaupala večina na volitvah minulo nedeljo! Zgoraj: Skupina zborovalcev med pomenkom pred veliko dvorano. I. ZBOROVANJE V OSREDNJI UPRAVNI ZGRADBI SAVINJSKIH HMELJARJEV-ZADRUŽ-NIKOV V ŽALCU, 30. X. 1958. Desno: Prihod okrajnih predstavnikov ljudske oblasti in množičnih organizacij v Žalec. Spodaj: Pogled na del zborovalcev. tovili, da samostojnosti niso kos! Z izjemo edinega člana so vsi glasovali za priključitev! Torej? Stran s krajevno samoljubnostjo! Po svobodni odločitvi je rešitev le v delu! In, zdaj še Podlog! Kar povejmo: zavestno in organizirano odrekanje odločanja na volitvah! Delo krajevnega veljaka! Prav zanj in za tiste, ki so mu nasedli, velja zgoraj naveden strog in .neusmiljen zakon razvoja sleherne organizirane družb«! »Hmeljar« je v svoji zadnji številki, ki je izšla pred volitvami, objavil glavna načela in način nove oblike v proizvodnji hmelja na področju Kmetijske proizvajalne poslovne zveze Žalec. Začetek novega proizvodnega leta, 1958/1959, pa zahteva takojšnjo sestavo načrta. Podlaga za sestavo proizvodnega plana za vse področje so proizvodni načrti posameznih proizvajalcev hmelja, oziroma pogodbe o sodelovanju v proizvodnji hmelja, ki jih bodo sklenile kmetijske zadruge is pridelovalci hmelja na svojem področju. Obrazce teh pogodb je založila Kmetijska proizvajalna poslovna zveza Žalec za vse svoje članice-kme-tijske zadruge in jih bo razposlala v nekaj dneh. Z željo, da bi se prav sleherni hmeljar na našem področju seznanil z nadrobnostmi, z obliko in s posameznimi členi pogodbe o sodelovanju v proizvodnji hmelja za leto 1959, ki jo namerava skleniti s svojo kmetijsko zadrugo, objavljamo na naslednjih straneh obrazec, ki pa smo vanj že vnesli določen primer! Po tem primeru naj sleherni proizvajalec hmelja izbere in pripravi vse podatke, ki jih bo potreboval pri sestavi in podpisu svoje pogodbe s področno kmetijsko 'zadrugo! V kolikor pa bodo še nejasnosti, bo moč dobiti ustrezno razlago v upravi področne kmetijske zadruge! Primer pogodbe o sodelovanju med kmetijsko zadrugo in proizvajalcem v proizvodnji hmelja Pogodba O SODELOVANJU V PROIZVODNJI HMELJA ZA LETO 1959 ki sta jo sklenila Kmetijska zadruga z o. j. v (v nadaljnjem besedilu »kmetijska zadruga«) in -, čaaoriwii.lc Jože. proizvajalec ..................« ........ °......... (v nadaljnjem besedilu »proizvajalec«), kakor sledi: PetcoucaA £euca itev. 15 IZ ........... ............. Cl. 1 Kmetijska zadruga i-n proizvajalec se sporazumeta, da bosta skupno, kot je v tej pogodbi navedeno, pridelovala hmelj na vseh tistih površinah, ki so že 'zasajene s hmeljem (stari in 2. letni nasadi), in na novih površinah (novi nasadi), ki so last proizvajalca, z namenom doseči večji hektarski in kvalitetnejši pridelek hmelja. Cl. 2 V smislu čl. 1. se bo skupno prideloval hmelj na stari nasadi naslednjih (po v ršinah : -.50 ha 2.-letni nasadi -M .. ha novi nasadi skupaj -30 ha Vse skupaj 120 ha Ob normalnih letnih pogojih se bo na zgoraj navedenih površinah pridelalo predvidoma v letu 1959 1 .OO^f...... h g suhega hmelja. Podobna razčlenitev površin, zasajenih s hmeljem (po vrstah nasadov) s planiranimi donosi in proizvodnjo, je prikazana na posebnem priloženem obrazcu »Pregled površin in planiranega pridelka hmelja v letn 1959«, ki je sestavni del te pogodbe. Čl. 3 Kmetijska zadruga se obvezuje: a) da bo preskrbela in dodelila, proizvajalec pa da bo po navodilih kmetijske zadruge m Inštituta uporabil — na 1 kg pridelanega suhega hmelja spodaj navedene količine umetnih gnojil: 60 dkg apneno amonijskega solitra 40 ali 50 dkg Thomasove žlindre in 40 ali 30 dkg kalijeve soli. Glede na planirani pridelek hmelja zahtevajo proizvajalčeva hmeljišča skupaj umetnih gnojil: naslednje količine 602 m m kg apneno amonijskega solitra, kg Thomasove žlindre in kg kalijeve soli V kolikor bi proizvajalec pridelal manjšo količino hmelja od planirane, se obvezuje plačati kmetijski zadrugi po njeni prodajni ceni razliko med količinami pripadajočih in količinami stvarno dodeljenih mu umetnih gnojil. Kmetijska zadruga pa se obvezuje, da bo v primeru večjega pridelka hmelja, kot je predviden v pogodbi, dodelila proizvajalcu razliko med količinami pripadajočih in količinami stvarno dodeljenih mu umetnih gnojil. b) Da bo 1.10 , , ..... na ............... na hmelj i se proizvajalca vršila zaščitno službo, to se pravi, da bo s svojimi zaščitnimi sredstvi in traktorji ter s svojo delovno silo opravila škropljenje nasadov. Proizvajalec pa se obveže, da bo pri zaščiti svojih hmeljskih nasadov sodeloval kot dober gospodar, kar pomeni, da bo kmetijsko zadrugo pravočasno obveščal o vseh napadih škodljivcev in bolezni na hmelj, kakor tudi, da bo sodeloval in nadzoroval škropljenje hmelja s strani kmetijske zadruge. Za primer, kjer hmeljišča proizvajalca niso primerna za traktorsko škropljenje (n. pr. zaradi premajhnih razdalj med vrstami), pa se proizvajalec zaveže, da bo po naročilu kmetijske zadruge izvršil na ......‘1Q.... ha hmeljišč škropljenje z zadružno motorino^ škropilnico in z lastno vprego ter s svojo delovno silo. Za to opravljeno delo poveča kmetijska zadruga proizvajalcu udeležbo pri odkupni ceni hmelja za vsak kg oddanega suhega hmelja s teh površin za din 13.— (od tega din 5 za pripravo škropiva in din 8 za škropljenje). Kmetijska zadruga se obvezuje v tem primeru dostaviti proizvajalcu pravočasno na razpolago zaščitna sredstva in motorno škropilnico (brez strojnika) ter si pridržuje pravico z Inštitutom nadzorovati škropljenje hmelja po proizvajalcu. V kolikor zahteva proizvajalec poleg škropilnice še strojnika, ga je dolžan plačati in sicer po tarifni postavki z vsemi pripadajočimi prispevki, na osnovi strojnikove delovne pogodbe s kmetijsko zadrugo. V primeru, da kmetijska zadruga ne more zaupati proizvajalcu motorne škropilnice, obvezno upravlja z zadružno škropilnico strojnik kmetijske zadruge za račun proizvajalca. V obeh primerih izstavi kmetijska zadruga proizvajalcu račun. c) Da bo izvršila strojna dela v hmeljiščih (razo ra vanje, dovoz in zaoravanje hlevskega gnoja, 4-krat kultiviranje, 3-krat brananje in Uk rat osipavanje), oziroma na ostalih kulturah proizvajalca, v kolikor hmeljišča niso primerna za strojno obdelavo, s tem, da kmetijska zadruga sodeluje pri proizvodnji hmelja na vsakih 100 kg oddanega suhega hmelja s 6,50 traktorskimi urami ali skupno glede na predvideni pridelek hmelja v letu 1959 s traktorskimi urami. X kolikor bi proizvajalec pridelal manjšo količino hmelja od planirane, se obvezuje plačati kmetijski zadrugi po ekonomski ceni preveč porabljene traktorske ure; v primeru, da bi proizvajalec pridelal več hmelja, kot je predvideno v pogodbi, pa se kmetijska zadruga obvezuje, da bo proizvajalcu dodelila še razliko med številom porabljenih in številom pripadajočih traktorskih ur. V izjemnih primerih, kjer hmeljišča in ostale površine proizvajalca niso primerna za strojno obdelavo zaradi izrazito hribovite lege teh površin, se proizvajalec obvezuje, da bo izvršil vsa vprežna dela v hmeljiščih (navedenih pod točko c) t. odstavek) z lastno vprego in is svojo delovno silo. Za to opravljeno delo poveča kmetijska zadruga proizvajalcu udeležbo pri odkupni ceni hmelja za vsak kg oddanega suhega hmelja za I. razred po .............. din za 2. razred po din za 3. razred po .............. din za 4. razred po .............. din d) Da bo kot dober gospodar dodelila proizvajalcu — lastniku hmeljišča, ki je še opremljeno s hme-ljevkami, za vzdrževanje nasada potrebno število hmeljevk v mejah svojih razpoložljivih zalog. Kmetijska zadruga bo dodelila hmeljevke proizvajalcu v kolikor bo zamena starih in obrabljenih hmeljevk z novimi neogibna. Za nasade, ki so opremljeni z žičnicami, preskrbi in dodeli kmetijska zadruga žico za vodila in kaveljčke in sicer za vsakih 100 sadik 5,00 kg žice za vodila (1,2 mm) in 0,35 kg žice za kaveljčke, kar znaša skupaj za opremo proizvajalčevih žičnih nasadov M , .. ,, ■ kg žice za vodila m ^ kg žice za kaveljčke. e) Da bo proizvajalcu posušila na zadružni sušilnici, v kolikor sam proizvajalec tega ne zmore- ^3. škafov svežega hmelja ali kg hmelja v suhem stanju po ceni din 50 za 1 kg posušenega hmelja, oziroma po ceni din 44 v kolikor ga proizvajalec pri sebi vskla-dišči in sam zavaruje proti požaru. f) Da bo zavarovala pri DOZ ves pridelek hmelja po toči za povprečno odkupno ceno din 670, ki je enaka udeležbi proizvajalca v povprečni odkupni ceni v znesku 380 din in udeležbi kmetijske zadruge v povprečni odkupni ceni v znesku 290 din. Kmetijska zadruga in proizvajalec se sporazumeta, da si bosta povračilo za nastalo škodo po toči razdelila v sorazmerju z udeležbo v povprečni odkupni ceni posameznega pogodbenika, tako, da odpade od celotnega zneska za povračilo škode na proizvajalca 56,70% in na kmetijsko zadrugo 43,30%. g) Da bo uničevala di v j i hmelj na zemljiščih splošnega ljudskega premoženja na svojem območju, razen zemljišč družbenih kmetijskih posestev7. h) Da bo sodelovala s proizvajalcem, po- predhodnem sporazumu in za račun poslovne zveze pri napravi novih nasadov z naslednjimi sredstvi: 1.000 kg Thomasove žlindre v vrednosti................ 17.000idin traktorska dela v vrednosti............................. 45.000 din torej v materialu in uslugah z . . ........................... 62,000 din in pri zgraditvi žičnic z naslednjimi sredstvi: 2.100 kg žice v vrednosti...................................... 273.000 din traktorska dela v vrednosti........................... 25.000 din torej v materialu im uslugah z ... ......................... 298.000 din ter pri nabavi drogov in postavljanju žičnice iz............... 140.000din torej z . .......................................................... 438.000 din ali v skupnem znesku z.............................................. 500.000din za l ha novega nasada z žičnico. ve, . Ker pa namerava proizvajalec v7 skladu z nov o odredbo OLO Celje o pogojih zasaditve novih površin s hmeljem napraviti in opremiti z žičnicami -.3o ha novega nasada ha drugo-letmih nasadov in ............ ha starih nasadov, se obvezuje kmetijska zadruga, da bo v skladu z določilom čl. 3, točke b) vložila v nove nasade: 3oo in v napravo zrcnic 8tfo kg Thomasove žlindre v vrednosti . . . dii in traktorskih del vrednosti .... din Skupaj din kg žice v7 vrednosti.......... traktorskih del v7 vrednosti . in za nabavo drogov in postavljanje žičnic din 5.10Ü 13.5oo 18.6oo 1o9.2oo 10.000 56.000 c, ... 115.2oo Skupaj din ......... Po zgraditvi se žičnice oz. novi nasadi v sporazumu s poslovno zvezo prenesejo med osnovna sredstva kmetijske zadruge v vrednosti tistega dela, ki ga je v te žičnice oz. nasade investirala zadružna organizacija. Glede na nove nasade hmelja in zgraditev žičnic velja ta del pogodbe toliko, kolikor je tej pogodbi priložena pritrditev občinske komisije, da je ta investicija v skladu z odredbo OLO Celje. Vse doslej sklenjene pogodbe se morajo vskladiti s to pogodbo. Cl. 4 Proizvajalec se obvezuje:' a) Da se bo pri proizvodnji hmelja v celoti ravnal po navodilih in smernicah kmetijske zadruge in Inštituta oz. njenih strokovnih in pospeševalnih služb. L) Da bo preskrbel in dodelil za proizvodnjo hmelja potrebno količino hlevskega gnoja, toda najmanj vsako drugo leto po 30.000 kg gnoja za 1 ha hmelja. c) Da bo izvršil z lastno vprego vsa tista vprežna dela v hmeljiščih, ki se -s stroji ne morejo opravljati, oziroma da bo s svojo vprego izvršil vsa druga dela, v kolikor se zaradi neprimernih nasadov (zaradi premajhne razdalje med vrstami in hribovitega terena) ne morejo izvršiti z zadružno mehanizacijo. d) Da bo izvršil vsa ročna dela v svojih hmeljiščih vestno in strokovno. e) Da bo ves pridelek hmelja pravočasno obral in posušil ter ga pravilno vskladišoil in zavaroval proti požaru. f) Da bo v skladu z veljavnimi predpisi uničeval divji hmelj na svojem posestvu. Nasploh se proizvajalec obvezuje, da bo vsa opravila, ki jih zahteva proizvodnja hmelja, opravljal kot dober gospodar, kar pomeni, da bo uporabil vse svoje moči in sposobnosti za dvig hektarskega pridelka in izboljšanje kvalitete hmelja. ca. 5 Kmetijska zadruga se obvezuje, da bo, po svobodnem preudarku upravnega odbora, izplačala proizvajalcu za vloženo delo v hmeljiščih akontacijo do 50% vrednosti vloženega dela, računajoč opravljeno delovno uro po- din 78. Kmetijska zadruga se obvezuje, da bo izplačala proizvajalcu vsa denarna sredstva, ki jih potrebuje za izplačilo obiralcem hmelja. Kmetijska zadruga se obvezuje, da bo izplačala proizvajalcu za nabavo premoga za sušenje hmelja akontacijo v znesku din 8 za kg suhega hmelja, kolikor ga bo predvidoma proizvajalec posušil na lastni sušilnici. Cl. 6 Kmetijska zadruga se obvezuje, da bo prevzela, proizvajalec pa da bo- predal ves pridelek hmelja kmetijski zadrugi po naslednjih odkupnih cenah: L razred ......................... 420 din 2. razred......................... 400 din 3. razred......................... 280 din 4. razred..........................160 din Mimo tega se zadruga obvezuje, da bo, v primeru dosežene višje cene pri realizaciji prodaje hmelja, izplačala proizvajalcu del ustvarjenega dohodka po naslednji lestvici: ___ Realizirana prodajna cena za 1 kg 1. razred 2. razred 1.400—1.600 di n 30 din 20 din 1.601—1.800 dim 40 din 30 din nad 1.801 din 50 din 40 din Cl. 7 Kmetijska zadruga -se obvezuje izplačati proizvajalcu prevzeti hmelj po odbitku njemu izplačanih akontacij, navedenih v čl. 5 te pogodbe, v roku 30 dni po prevzemu hmelja. Cl. 8 Kadar hi -donos hmelja zaradi višje sile bil bistveno izpod povprečja zadnjih treh let, se stvar lahko predloži zaradi ureditve medsebojnih obveznosti posebni tri-č-lansk.i občinski strokovni komisiji v reševanje. Cl. 9 Ta pogodba v elja tudi za prav ne naslednike proizvajalca. Cl. 10 Ta pogodba stopi v veljavo -z dnem podpisa pogodbe po obeh pogodbenih -strankah. Za vsako poslovno leto se sestavlja nova pogodiva. Cl. 11 Morebitni spori, ki bi nastali zaradi neizpo-lnje vanja pogodbenih obveznosti ene ali druge pogodi iene stranke, se najprej predlože v rešitev upravnemu odboru poslovne zveze. V kolikor se pogodbeni stranki ne strinjata z odločitvijo upravnega odbora poslovne zveze, imata na razpolago redno sodno pot. Cl. 12 Pogodba je napisana v- 3. izvodih. Po eden izvodprejmejo: proizvajalec, kmetijska zadruga in poslov- na zveza. Pčtcovcak dne 21. X'. 1958 Proizvajalec: lafyocicfrLk Jože t. C. v % Kmetijska zadruga z o. j.: Uofnilc Rudi i. C. Kmetijska zadruga : Proizvajalec: Petcouce Poslovna zveza: Žalec 2afyoc.Can.ilc 'Jože Naslov: Leu.ec 15 Pregled površin in planiranega pridelka hmelja v letu 1959 Zap. šte- vilka Naziv in štev. parcele Opis nasada Starost nasada let Stanje Krčenje Saditev Novo stanje Proizvodnja Škroplje- nje Ime K. 0. Vrsta opore H-Ž* Širina Površina Sadik Površina Sadik Površina Sadik Površina Sadik Na ha Skupaj štev. cm ha kom. ha kom. ha kom. ha kom. kg kg opravi 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 n 12 13 14 15 16 17 1 Ob cesti Levec H 160X140 5 0.40 1800 0.40 1800 1250 500 KZ 452 2 Na gmajni Petrovče H 150X140 8 0.20 950 0.10 475 0.10 475 1200 120 PR 130 3 Na križišču Petrovče Ž 170X140 2 0.40 1680 0.40 1680 1200 480 KZ 121 4 Pri vrtu Levec Ž 200X100 1 0.30 1500 0.30 1500 350 105 KZ 306 ■ ■ 4 Skupaj 1.00 4430 0.10 475 0.30 1500 1.20 5455 1004 1205 6 Proizvajalec razpolaga s: sušilno ploskvijo ° m2 M * H = hmelj evke 2 = žičnica skladišči nr Za točnost podatkov jamči proizvajalec : 2afyocCcMÌc Jože L c. Stran 8 »HMELJAR« Letnik XIII.