Poštnina plačana v gotovini Marlbdr^ sobofa *4. oklofom 1933 __ štev. 534 L sto Vil. (XIV. MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNK im Urednlitvo In uprave: Maribor. Gosposka id. It / Telefon urednlitvn 2*40. uprave 2408 Uhaja razen nedelje In praznikov vsak dan ob 18. trl / Velja mesečno prejeman v upravi a« po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po seniku / Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra- v Ljubljani i Poitnl čekovni račun SL 11.400 »JUTRA* Polom separaiisiičnega naskoka ZMAGA JNS POVSOD ZAGOTOVLJENA. drž; Ob odločni volji vseh narodnemu, in zavnemu edinstvu zvestih Slovencev ® Je razbil naskok, ki so ga za jutri-Je Podeželske volitve v Sloveniji prijavljali bivši klerikalci in drugi slični einenti, še preden je napočila odločilna t .a' '/sa poročila, ki jih prejemamo iz biv Pravijo soglasno, da bo na m«s» Kranjskem povsod z večjo ali niijso večino zmagala vsedržavna in čin ”arodna politika Jugoslovanske na-s naine stranke. Prav taka zagotovila "Prejeli iz vseh okrajev bivše Spod-nek ^ !ersk®> Prekmurja in Koroške. V t> aterih občinah punktaši niso niti mo-Ia ustaviti svojih lastnih kandidatnih ‘ > v mnogih pa so se rporali zadovoljiti t k enb da je JNS vzela ha svoje liste ne- J stranke, kakor tudi Socialne demokrat njihovih zmernih pristašev, ki so se; ske stranke in se pridružijo mogočnemu v®da obvezali, da bodo spoštovali tista ; nsiademu gibanju Jugoslovanske nacio-, etla načela, po katerih se vodi vsa na- i nalne stranke. Od agilnosti in sposobnosti notranja politika, j posameznih naših ljudi je torej veliko od- 0 vsem tem lahko že vnaprej skle- j visuo, če bodo znali oslabelo in že vna- t -j*10, da bo doživelo punktaštvo jutri L prej poraženo opozicijo še bolj osla-p Polo m kakršnega ni pričakovalo, j biti. tašev se je zato že polotila malo-1 Zavedati se mora tako celokupnost ka-v. 'snost, ki se je izražala zlasti na ta na- j kor vsak posamezni volilec, da sedaj j. !’ da preklicuje svoje kandidature na sploh ne gre več za to, kdo bo zmagal ju. Toda tudi V teh maloštevilnih občinah, ki so mimo tega večinoma najbrezpo-membnejše za sliko celote, bodo pristaši in prijatelji Jugoslovanske nacionalne stranke nedvomno storili vse, kar bodo mogli, da bodo zaslepljencem odprli oči in jim pokazali pogubonosnost njihovega početja za vso našo banovino, za vse SloVence. Če jim bodo povedali, da So nasprotniki vsedržavne politike doživeli že ptivsod, v Srbiji, Hrvatski, Vojvodini, Bosni, Dalmaciji itd. strahovit poraz in da bi tako Slovenci ostali osamljeni, če bi se oklepali premaganih, potem bodo gotovo tudi še zadnji zapeljanci uvideli, da je edino pravilno, da zapuste potopljeno barko bivše Slovenske ljudske 11 SEJA NEMŠKE VLADE POD HINDENBURGOVIM PREDSEDSTVOM. — NEMCI BI RADI ZVRNILI KRIVDO NA DRUGE. — FRANCIJA, ANGLIJA, AMERIKA, POLJSKA IN MALA ANTANTA EDINE. list cev ah opozicije. Takih primerov prekii-koi- .-e VSe p°l'no tudi po mariborski o-ce'° v najbližji. Nasprotno pa se asca pristašev vsenarodne in vsedr-h;Vne vedno večje navduše- )j e‘ Ponekod je razpoloženje tako, da zmaga list Jugoslovanske nacionalne jrnnke še celo dosti , večja, kakor se je J^lej pričakovalo. Sijajna So poučila iz Prekmurja, posebno izmur-i phooškega okraja, kjer opozicije škofih! ne k°‘ nekaterih tattikajšnjih občili*'1 ne bodo dobili nasprotniki, niti toli-žlasov, kolikor imajo kandidatov in j^^tulkov na listah; tako se glase i^ ^lšnja poročila. Samo nekaj občin je terii 111 Spodnjem Štajerskem, v ka-bah i-S0 Se 1:,lLnblaši še včeraj in danes (j0 a‘i s tetri, da bodo ofti zmagali in bo-koVWO*em '/j e Pokazali »liberalcem«, ya °I bi hoteli označiti pristaše jligoslo-bjv-e nacionalne stranke, ki nimajo z ,, ^Slthi strankarskimi gibanji nobene-reL.i^Plavika, ker so Se zares iskreno od-y ' Vsemu, kat je bilo lit se oklenili ho-tfu; P^Ulke bratstva In fedinstva Vseh Jtl-£dVa"ov. tri pri naših občinskih Volitvah na deželi, marveč* za to, kako bo zmagala vsedržavna politika! Poraz opozicije je že gotovo dejstvo, sedaj pa je treba še, da bo ta poraz tak, da se punktaštvo med Slovenci ne bo moglo nikoli več pojaviti ne v tej ne v drugačni obliki. Gre za veličastnost zmage! In pri tem, o tem smo trdno prepričani, bo hotela biti prva Vsaka iiaša dbčiha, od najmanjše do največje. Tiste občiHe, v katerih bo zmaga list Jugoslovanske nacionalne stranke n a j s i j a j n e j s a, bodo na to lahko u-pravlčeno ponošne ih bodo mogle tudi zahtevati povsod več upoštevanja kakor tiste, v katerih bo zmaga pičla. To bo gotovo velika vzpodbuda za vse občine brez izjeme. Posebno pa mora biti vzpodbuda za naše obmejne občine, ki bodo z veliko zmago vsedržavnih list najlepše manifestirale voljo obmejnega ljudstva stati na braniku za enotno, složno in srečno Jugoslavijo proti vsem sovražnikom v državnih mejah in onstran njih. Jutri zato vsi na volišče! Vsi za liste Jugoslovanske nacionalne stranke! ŽENEVA, 14. oktobra. Nagli odhod nemškega delegata Nadolnega v Berlin, kamor je prispel včeraj dopoldne, se je komentiral včeraj v krogih Društva narodov nad vse živo in obširno. Ta odhod se spravlja bolj v zvezo z dolgim telefonskim razgovorom, ki ga je imel Nadolnv z Berlinom, kakor pa s sklepi treh delegacij na večerji pri Normanu Davisu. Razlaga se kot nemški manever v prvi vrsti za to, da dobi Nemčija dovolj časa in v miru počaka na odločitev nemške vlade, ki se je sestala včeraj k izredni seji pod predsedstvom predsednika republike maršala Hindenburga, v drugi vrsti pa bi Nemčija rada ustva rila vtis, da je postal položaj v Ženevi skrajno kritičen in bi tako rada izzvala negotovo kolebanje med tremi delegacijami. Prav tako pa je bila pred met najživahnejših komentarjev tudi skupna večerja angleške, francoske in ameriške delegacije. Kljub temu je ostal položaj nespremenjen in bo ostal tak do prihoda francoskega zunanjega ministra Paula-Boncourja, ki ga pričakujejo tukaj še v teku današnjega dne, oziroma do prejema nemškega odgovora. Po daljših diskusijah in posvetovanjih je bil dosežen sporazum, o katerem je sir John Simon ob- Titulesctl v Carigradu in Ankari °MEN IN NAMEN OBISKA ROMlJ NSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA TITULfesCA V SOFIJI. ^OPlJA. ! s hist je~^i ija. 14. oktobra. Predsinočnjim sprejel romunskega zunanjega mi krah Titulesca v posebni avdijenci lje ; Boris, nakar je Tifidescii nadalje svoje konference z ministrskim Dol i dl1‘koni Mušanovlm. Včeraj poiti * • ie sprejel Tltulescu bolgarske ie j,U|e novinarje, katerim je izjavil, da lo Pe* njegov obisk v Sofiji namen In-^u d H bolgarske državnike o stali-hjm Y0im,in'ie napram raznim aktual-pa balkanskim, srednjeevropskim in 3vet0vno-političnim vprašanjem. vSe dri,gi strani je želel zvedeti v bob. vprašanjih tudi merodajno $i„g.arsko mnenje. Njegov obisk je ga .ati kot popolnoma prbateljski in Ra «e ves bolgarski naro kot take-dl ‘ svojim prisrčhim sprejemotti tu-^/avilno razumel. Prijateljstvo med obema državama pa je treba še poglobiti. Tltulescu je tudi napovedal skorajšnji sestanek bolgarskega In romunskega kralja. Po podpisu romun-sko-turške prijateljske in nenapadalne pogodbe v Ankari bo odpotoval Ti-tulescu še v Atene, kjer bo Izvršil Isto nalogo, kakor jo m v Sofli«, Titulescu je danes pri?*"' ~ -—h m An- karo. NAGRADA 7 . \ ATENTA- ■ or jev. BEOGRAD, 14. oktobra. Notranje mi nistrstvo je razpisalo nagrado 10.000 Din kot priznanje onemu, ki bi kakorkoli pri' pomogel k izsleditvi atentatorjev, ki so v zadnjem času polagali peklenske stm je na jugoslovanske železniške objekte in naprave. Bilo svudal vestil Nadolnega še pred njegovim odhodom v Berlin. Kakor je že znan«, ne bodo pristale tri velesile Anglija, Francija in Amerika na nobeno novo oborožitev Nemčije. Drugič ne bodo dopustile na ponedeljkovi seji nobene razprave prej, preden ne bo Nemčija jasno odgovorila ali sprejme ta princip ali ne. Glede vprašanja trajanja prve periode kontrole nad razorožitvijo, kakor tudi gle de dobe te kontrole je bil dosežen končni sporazum tako, da so ostale nerešene le še nekatere tehnične podrobnosti. Nemška delegacija se je včeraj dopoldne trudila, da bi se pokazala čim popustljivejšo in bi za eventualni neuspeh vrgla krivdo na nepopustljivo stališče Angležev. To postopanje Nemčije se spravlja v zvezo z odsotnostjo italijanskega delegata Aloisija. Italija hoče igrati vlogo posredovalca v primeru neuspeha in bi navajala pri tem vprašanje o odredbah pakta štirih velesil. Norman Davis in sir John Sitpon sta oa odločno proti temu, da bi se razorožitveno vprašanje razpravljalo izven Ženeve. Isto stališče zavzemata tudi Poljska in mahi antanta. Preureditev Italije v korporacijsko državo MUSSOLINI NAMERAVA PRIVESTI FAŠIZEM VSE BLIŽE STALINIZMU KAKOR JE BIL DOSLEJ. sedanje produkcije vodi v katastrofo. Za* PARIZ, 14. oktobra. Ob priliki obiska francoskih parlamentarcev v Rimu je napravil glavni sotrudnik lista »Echo de Pariš« Henry de Kerlllis Obisk pri Mussoliniju, ki ntu je v razgovoru med drugim podal tudi naslednje interesantne izjave o spremembi italijanske ustave: »Pripravljam velike stvari z namenom, da pridemo čimprej do Italije kot stanovske države. Delo je treba organizirati tako. da bo odgovarjalo potrebam kon-zumenta, proizvajalca in delavca. Zato morajo ti organizirati delo sporazumno, država pa bo le najvišja razsodnica in varovateljica državne skupnosti. Stanovi oziroma njihove organizacije morajo sami urediti vprašanje proizvodnje, ker smo spoznali, da ni mogoče ostati pri današnji praksi, da se proizvaja vse kakorkoli in kadarkoli. Taka nesmiselnosti stareHh idej o liberalnem kapitalizmu je konec. Zato nameravam ustanoviti stanovske organizacije za vsako panogo industrijskega dela in kmetijstva posebej. Svoje načrte bom izvedel postopno. Po končani politični ureditvi države se bon* tedaj lotil gospodarske. Svoj načrt sem zgradil na podlagi izkušenj vseh državnikov tudi Roosevelta in Stalina, in je zato nerazrušljiv. »Državni tajnik Ros-soni je izjavil Kerillisu, da bo gospodarska preureditev Italije v korporativno, stanovsko državo, predvidena na 20 do 30 let. Vlada namerava organizirati vse gospodarstvo v 35 industrijskih in 8 kmetijskih stanovih ali korporacijah. Vsi načrti so že izdelani, vendar pa podrobnosti še niso znane. Organizacijam JNS LJUBLJANA, 14. okt. I. Radio Ljub Ijana bo oddajal poročila o poteku volitev dne 15. oktobra ob 10., 11., 12., 13., 15., 16. in 17. uri, v večernih urah pa poročila o rezultatu volitev. Namestite radlo-zvOčhike na vseh javnih prostorih. 2. Banovinsko tajništvo posluje danes, v soboto, neprekinjeno od 8. zjutraj do 31. in jtitri, v nedeljo, od 7. zjutraj daljč. Telefon interurban je 34—99. 3. Glede poročanja o poteku volitev na dan volitev, kakor tudi gle de poročanja o rezultatu se ravnajte točno po navodilih naših oki-ožnic. — Banovinsko tajiiištvo JNS. NOVI POSLANIK NEMČIJE V BEOGRADU. BEOGRAD. 14. oktobra. Davi ob 8. v.i! h prispe! semkaj 'novi nemški poslanik na jugoslovanskem dvom vab Hee- ren, ki mu je bil na kolodvoru prirejen svečan sprejem. Na peronu so se zbrali člani nemške kolonije, osebje tukajšnjega nemškega poslaništva z legacijskim kancelarjem na čelu, našega zunanjega ministra dr. Jevtiča pa je zastopal šef protokola Branko Popovič. Novi poslanik se je takoj po pozdravu odpeljal v nemško poslaništvo. V kratkem bo novi poslanik sprejet v nastopni avdijenci pri Nj. Vel. kralju Aleksandru, kateremu bo izročil svoja akreditivna pisma. MEDNARODNA TRGOVSKA ZBOR NICA. PARIZ, 14. oktobra. Mednarodna trgovska zbornica se je sestala danes k svoji plenarni seji, ki se je udeležujejo delegati 31 držav. V resoluciji, ki je bila na seji sprejeta, se ugotavlja, da je uspešna borba proti mednarodni gospodarski krizi mogoča 'e tedaj, če bodo stabilizirane va#r*e. Stran 2 Mariborski »Večernik« Jutra "V ivi a r i o o r u, anc TT. X. 'I93& Dnevne vesti Obisk praških stražnikov pevcev v Mariboru Včeraj popoldne so se pripeljali z dvema okrašenima avtobusoma v Maribor praški policijski stražniki, ki tvorijo samostojen, močan in dobro iz-vežban pevski zbor. Pred kolodvorom jim je bil prirejen prisrčen sprejem in so jih pozdravili v imenu tukajšnje .1Č lige predsednik minister v p. g. dr. Kukovec, v imenu mariborske mestne Odbor krajevne organizacije JNS na Pobrežju pozi- i vse svoje člane in prijatelje, da se v nedeljo, 15. t. m. polnoštevilno udeleže občinskih volitev in volijo nositelja liste JNS g. Matijo Volka. Naj ne bo nikogar, ki ne bi storil v nedeljo svoje državljanske dolžnosti. Volišče za Pobrežje je v šoli na Zrkovski cesti, in sicer za volilce z začetnimi črkami A do M v pritličju in za volilce N do Ž v prvem nadstropju. Točenje alkoholnih pijač prepovedano. občine podžupan g. Golouh in v imenu ^ vse*! občinah, kjer bodo jutri občinske tukajšnje policije predstojnik mestne policije g. dr. Hacin. Vojaška godba volitve, je točenje alkoholnih pijač prepovedano danes, jutri in v ponedeljek. je zaigrala češkoslovaško in jugoslo- j ^osh'ne na deželi bodo torej zaprte tri vansko himno. j dni, ker se zaradi redkih pivcev brezal- Dopoldne so sc gostje odpeljali na koholnih pijač pač ne bo izplačalo držati lokale odprte. Šolske knjige za vse šole in šolske potrebščine v največji izbiri pri Zlati Briš- TRIO RON-tlVl! seleAttvui^ Zastopnik za Jugoslavijo: F. L. Rosenfeld, Beograd, Ze leni vcnac. pobrežko pokopališče, kjer so položili na skupnih vojaških grobovih tamkaj pokopanih češkoslovaških častnikov in | vojakov krasen venec. Popoldne so si ■ nik, Maribor, Slovenska ulica 11. pa gostje ogledali mesto. Zvečer je bil v nabito polni veliki PRED$VEM kazinski dvorani koncert, ki je v vsakem oziru odlično uspel in dosegel pri občinstvu viharno navdušenje in priznanje, ki sc nikakor ni moglo poleči. Koncertu so prisostvovali poleg izredno mnogoštevilnega občinstva mi- ■ nister v p. g. dr. Kukovec, podžupan g. Golouh, predstojnik mestne policije g. dr. Hacin, narodni poslanec g dr. Pivko, predsednik Glasbene Matice g. dr. Tominšek, obmejni komisar g. Krajnovie in drugi. Pred zborom 35 praških stražnikov je najprej spregovoril v pozdrav zastopnik zbora in orisal njegovo kratko zgodovino: Zbor je bil ustanovljen že leta 1910. Nato je predstavil občinstvu izvrstnega pevovodjo, pod čigar spretnim vodstvom je zbor zapel najprej jugoslovansko in nato češkoslovaško himno, nakar je v treh delih nad vse dovršeno absol-viral vrsto razmeroma težkih češkoslovaških in jugoslovanskih umetnih pesmi. Po pesmi »Slovenec sem«, sta izročila dva zastopnika tukajšnjih straž nikov zboru v roke pevovodje krasen lovorjev venec. Praški pevci so morali na navdušeo zahtevo občinstva dve pesmi ponoviti, ob koncu koncerta pa še dodati štiri pesmi. Ko so gostje zapuščali kazinsko poslopje, jim je množica na Slomškovem trgu priredila pri vstopu v avtobusa, s katerima so sc odpeljati na prijateljski večer k »Orlu«, viharne ovacije. Praški stražniki so prenočili v vojašnici kralja Petra, danes pa so se odpeljali v Ljubljano, kjer bodo priredili svoj drugi koncert v naši banovini. ‘ | mu poslaništvu v Beogradu. Za to pro Pred oltar sta stopila danes dopoldne ! slavo se ne bo pobirala vstopnina, ob 10 uri v frančiškanski cerkvi g Al- Važno opozorilo gostilničarjem. Za go- Ppi Jl- -’ ix JTmetCark- l0,e v Bc?kl Viničarski kongres v Beogradu se je v Palank, m gdč T.mka Gajsekova .z Slo- Mariboru prijavilo preceišnje število u-venjgradca. Priči sta bila za ženina g 1 Mlačnik, za nevesto pa g. Ivnik. srečno. Gradnja Delavskega azila v Mariboru Mestni upravni odbor je na svoji petkovi seji pregledal ponudbe posameznih tvrdk za zgradbo Delavskega azila v Mariboru Kot najnižjemu ponudniku so bila grad beua dela oddana tvrdki inž. Dukič iz Ljubljane. Ljudska univerza v Mariboru. V ponedeljek 16. t. m. ob 20.15 spominska proslava 150-letnice smrti velikega Danca Grundtviga, ustanovitelja ljudskih viso kih šol, verskega reformatorja in obnovi-telja danskega narodnega življenja. Kako ga častijo Danci, je razvidno iz tega’, da postavljajo sedaj temu nordijskemu preroku v Kopenhagnu mogočno katedralo Na ves kulturni svet od severa do juga je močno vplival ta ljudskovisokošolski pokret — radi tega sc pridružujejo letošnjemu danskemu slavju vsi kulturni narodi. V njegov spomin bo predaval g. ing, Kukovec o Grundtvigovi ljudski visoki šoli z ozirom na sedanjo krizo demokracije. Stena bo okrašena z dansko zastavo, na gramofonski plošči se bosta igrali dve danski narodni himni in naposled sle di še nekaj skioptičnih projekcij. Za te pripomočke se imamo zahvaliti danske- Prodajalna 3o» Benko na Aleksandrovi c. 19 i deležencev, vendar pa 'še nujne prijave Bl 0 ; vedno sprejema Združenje gostilničarjev v Vetrinjski ulici. Kongresa sc udeleži lahko vsak gostilničar, vsak njihov svojec, prijatelj ali znanec. Če se bo prijavi lo zadostno število bo vozil iz Ljubljane poseben vlak, kateremu se bodo priključili Mariborčani na Zidanem mostu. Pri obvešča ceni. odjemalce, da je znižala cene prekajenemu kareju in vratovini na Din l4.— ter svežemu kareju na Din 12.—- in sc priporoča za številen obisk. PD »Zdravstvenem domu« v Mariboru je postavljen z odlokom ministra za socialno politiko in narodno zdravje za uradniškega pripravnika g. Josip Popov. Nočna lekarniška služba. Prihodnji teden ima nočno lekarniško službo Albane-žejeva lekarna »'Piri sv. Antonu« vFran-kopanovi ulici. Jezikovni tečaji Ljudske univerze. Letos otvori Ljudska univerza zaenkrat sledeče jezikovne tečaje: 1. Tečaj srbo-hrvatskega jezika (za začetnike). 2. Tečaj ruskega jezika (za začetnike). 3. Tečaj ruskega jezika (nadaljevalni, višje stopnje). Prijave sprejema g. šuimljak. Krekova ulica 1, vsaki dan predpoldne. Promenadni koncert. Ob lepem vre- poseboem vlaku so preračunani stroški za voznino za dvodnevno prehrano in prenočnino ter postrežbo v III. razredu 3933 na 295 Din, v II. razredu pa na 425 Din. V nasprotnem primeru pa je odobrena po Iovična vožnja in so stroški z vso oskrbo preračunani v III. razredu na 474 Din, v II. pa na 715 Din. Udeleženci se odpeljejo iz Maribora v ponedeljek 23. trn. in se bodo vrnili 26, tm. zjutraj. Izlet v Slov. gorice in Prekmurje. Društvo »Putnik« sporoča, da so za jutrišnji izlet v Slpv. gorice in Prekmurje še nekatera mesta na razpolago. Cena avtobusa je 90 Din. Odhod bo utri v nedeljo 15. t. m. ob 7. uri zjutraj izpred hotela Orel« Beograjski Slovenci so dobili lasten list. Včeraj je izšla v Beogradu prva številka »Slovenskega beograjskega tednika«. ki ga izdaja neka skupina tamkajšnjih Slovencev. V uvodniku izjavlja i rejništvo lista, da bo novo slovensko metni bo jutri dopoldne v mestnem par- _ _____ .......... ku promenadni koncert od 11. do 12, ure j tedensko glasilo služilo zvezi med Slo-pri katerem bo igrala železničarska god-j venci doma in med onimi v prestolici ter ba »Drava« pod vodstvom kapelnika g. j okolici. Glavni urednik lista je pisatelj g. Zekasia. 1 dr, Vladimir Bartol. Pojasnilo. Na neišteta vprašanja po vzroku izmenjave v vodstvu zbora raa lih harmonikarjev poročam v izogib na pačnega tolmačenja sledeče: Ponudbe damske sekcije ISSK Maribora za nadalj' nji pouk zbora malih harmonikarjev ni sem sprejel, ker mi je omenjeni odsek stavil pogoje, ki jih kot glasbeni pedagog nisem mogel sprejeti. Sporočam pa, da poučujem odslej harmonikarje »Pomlad ka Rdečega križa«. Vilko Šušteršič, stro učitelj. Sokolsko lutkovno gledališče Soko Matice v Narodnem domu bo otvorilo svojo letošnjo sezono jutri ob 16. uri vzrizoritvi.io pravljične igre v 4 dejanjih »Gašperček v peklu«. Predstava bo le primeru slabega vremena. Samo do vključno ponedeljka (ne do torka, kakor je na plakatih pomotoma javljeno) prvovrstni velefilm »'Sezona Kairu« z Willijem Fritschcm, Renato Miillerjcvo in Leopoldino Konstantinovo V nedeljo zvečer ljudska predstava g Svengalija v »Veliki kavarni«. Zbor harmonikarjev »Pomladka rdeče ga križa« poučuje strokovni učitelj Vilko Šušteršič, dosedanji vodja zbora harmo nikar.Lv »ISSK Maribora«. Dosedanji uspehi jamčijo za dobro metodo, čisti dobiček koncertov je namenjen za zgrad bo doma »Pomladka rdečega križa Dalmaciji. Prijave vsak dan v deški me ščanski šoli od 15. do 17. ure. Plesna šola So-koia I. bo zopet v ne deljo zvečer ob pol 20. uri v mali dvora' ni Narodnega doma. Vabljeni vsi! Avtobusni izlet na Dunaj je zaradi de ževnega vremena preložen na prihodnjo nedeljo 22. t. im. Odpeljal bo iz Maribora ob 6. uri izpred hotela »Orel«. Povratek pa bo z Dunaja v ponedeljek 23. trn. ob 20. uri. V nedeljo, dne 15. oktobra priredi Esperantsko društvo izlet k Mariborski koči. Zbirališče na Glavnem trgu ob 6, uri zjutraj. Kavarna »Astoria«. V nedeljo 15. tm popoldanski in večerni koncert znane in priljubljene kapele prof. Kubička. Nenavadna huda nezgoda. Vojafča Jana Milenkoviča, ki služi pri mariborskem 45 pehotnem polku je doletela v četrtek popoldne nenavadna huda nezgoda. Ko se je mudi! po nekih opravkih v mariborskem Narodnem gledališču, je moral v sili poiskati stranišče. Angleško stranišče je porabil na orientalski način. Stopil je na porcelanasto školjko, ki sc je pod težo telesa zdrobila. Pri tem je padel na zadnji del in so se mu črepinje globoko zarile v meso. Poškodoval se je tako hudo, da so morali poklicati mariborske reševalce, ki so ga prepeljali v vojaško bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. Z lato po glavi. V Črešnjevcu so se v četrtek zvečer sprli fantje. V prepiru je nekdo udaril 371etnega delavca Frideri ka Alta z lato tako močno po glavi, da mu je prebil lobanjo. Rapjeni Alt je moral iskati pomoči v mariborski bolnišnici. Tatovi so napadli v vinogradu čuvaja. Ivan Lorbek, čuvaj nekega vinograda v Krčevjni, je imel burno noč od pretekle ga četrtka na petek. V pozni uri je opa-zii za nekim grmovjem temne sence in je takoj vedel, da so to tatovi, ki so prišli po grozdje. V tem hipu pa ie že začutil ostrino noža v svoji desni roki. Ker sc je postavil napadalcu v bran, ga je ta vrezal^ še trikrat z nožem v pleča. Nevarno poškodovanega Čuvaja so odpeljali v tu kajšnjo bolnišnico, napadalec pa je izgini! brez sledu. Kino Union. Od danes dalje čarobni prvovrstni velefilm »Sezona v Kairu« z Willijem Fritschem, Renato Miillerjevo in Leopoldino Konstantinovo. Kairo v svoji lepoti, piramide, luksuzni hoteli in življenje orienta nam prikazuje ta nad vse zabavni in duhoviti film. Prekrasne melodije. Grajski kino. Od danes dalje serizac. velefilm »Tarzan«. V glavni vlogi Jonny NVeissmiiller. Film je popolnoma nov in je kolosalen umetniški izdelek moderne filmske industrije. Film se gleda z enako napetim zanimanjem, kakor je svoje-časno ves svet napeto čital roman »Tarzan«. Živčno bolnim in otožnim nudi mila na-i avna »Franz Josefova« voda dobro prebavo. jasno glavo in mirno spanje. Poiz-rršnjah znamenitih zdravnikov za živčne bolezni je uporabo »Franz Josefove« grenčice pri težkih obolenjih možganov in hrbtnega inozca uaitooleie priporočati. Pri slabi prebavi, slabokrvnosti. shui-šanju, bledici, obolelosti žlez, izpuščajih na koži, tvorih uravnava »Franz Josefova« voda izborno toli važno delovanj® črevesa. Odlični možje zdravilstva so se prepričali, da celo najnežnejši otroci dobro proneso »Franz Josefovo« vodo. — »Franz Josefova« grenčica se dobi v. vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Triperesna deteljca Kenda, Žunkovih Kristovič. Po polomu mariborske kmetijske eksportne zadruge, ki je v trajnem spominu marsikateremu bivšemu članu omenjene zadruge, in je tudi Mariborčani ne bodo pozabili z lepa, so se voditelj) Kenda, Žunkovič in Krištovič podali v Zagreb, kjer so ustanovili novo zadrug® pod imenom »Edinost«. Današnji zagreb ški listi pa prinašajo o tej zadrugi senzacionalne vesti. Zagrebška policija je zaradi sleparije zapečatila uradne prostore zadruge, voditelje Kendo, Žunkoviča i® Kristo-viča pa aretirala. Zadela jih je torej ista usoda, ko v Mariboru. Podrobnosti o njihovem delovanju na Hrvat" skem bomo priobčili v prihodnji številk) našega lista. Zaplenjeno grozdje. Včeraj zgodaj zjutraj je službiljoči stražnik na Zrinjskega trgu opazil nekega Karla K. in Marijo H« ki sta prodajala grozdje od hiše do hiše-Ko je par zagledal stražnika, se je priČe' sumljivo vesti, kar je dalo povod, da g3 .ie stražnik aretiral in odgnal na poHeljp* kjer so mu grozdje zaplenili, Karla i® Marijo pa zaslišali. Priznala sta, da s*3 nakradla grozdje v Vajngerlovem vinogradu v Pesnici. Oba sta bila izročen3 sodišču. Marija je že stara znanka maj1' borske policije, ki jo zasleduje že delj časa še zaradi nekih drugih grehov. Nočni vlom v poslopju OUZD. V Potekli noči so neznani zlikovci vlomili na dvoriščni strani palače OUZD v Sodu* ulici v zaklenjeno pisarno Narodne strokovne zveze in nasilno odprli vse Pre' dale. Odnesli so iz miznice 600 Din 2®* tovine. Policija je napravila ogled na kraju vloma in poizveduje po vlomilcih. Tatvine se vedno bolj množe. Sedaj®3 jesen so pričeli prihajati v mesto raz®1 delamržneži in zlikovci ter tatovi in vl^J nnilci, ki se preživljajo v teh hudih čas*® samo z nepoštenim delom. Na policiji S® prijave tatvin in vlomov vedno bolj n®10' že. Tako je prijavila včeraj tkalka A®3 Zakrajškova, stanujoča v Koseskega u®' ci, da ji je bila ukradena precej vred®3 volnena jopica. Antonu Marušiču, miz3ir' skemu mojstru v Pristaniški ulici, so ®e' znani zlikovci odpeljali z dvorišča pri ^ avnici ročni voziček, ki je bil vred®® 2CO Din. Iz veže tukajšnje realne g'®1®3" zije je dijaku Danilu Močniku tat snel rolesa 50 Din vredno krmilo. DelavC® Antonu Mlačniku pa je neznan koles® odpeljal izpred neke trgovine na M® sandrovi cesti 600 Din vredno kolo. * govec Oto Črepinko je prijavil, da so ® znani tatovi sneli z zidu njegove trgovt® avtomat tvornice »Mirim«, ki je bil vf den 1.200 Din. Avtomat je bil prit rje® steno z močnimi vijaki in so morali -d rilci porabiti vso site, da so ga odtr£3'' Sobotni živilski trg je bil danes sr® nje založen, to pa zaradi naraslih in včerajšnjega deževja. Slaninarji s° e< peljali 20 voz slanine in sveže svinj® ^ < met je pa 20 voz poljskih pridelkov j® voz sadja. Perutnine je bilo na trgu okr 1500 kljunov. Cene so bile zmerne, z®3 no padle pa so pri perutnini. PiščaIlC‘ ^ se prodajali po 10 do 17.50 Din, po 20 do 35 Din, gosi in purani po 30 65 Din in domači zajci po 5 do 25 t ^ Cene sadja so bile naslednje: jabolka ^ do 4 Din, hruške 4 do 6 Din, breskv o S Din, grozdje 4 do 8 Din in črne n line 4 Din kilogram. . se Sezona kostanja se je že pričela >® 0 prodaja na trgu po 4 Din kilogram, 31 ^ .50 Din liter; pri kostanjarjih pa s pečen kostanj 6 Din liter. .e(1i Trg za seno in slamo. Na danas trgu so kmetje postavili na prodaj z® ^ včerajšnjega dežja samo voz sena voza slame. Seno so prodali po 4t slamo pa po 25 do 27 Din stot. te. Vremensko poročilo mariborske aj otoške postaje. Davi ob 7. uri ie toplomer 6.6 stopinj C; minimalna ^ peratura je znašala 5.9 stopinj „^.1 meter je kazal pri 14.1 stopinjah ^ reduciran na ničlo 740.4: relativna ' ^ 91; od včeraj na danes je padlo 1". dežja, vreme je solnčno v M a r i D o r u, dne 14. X. 1933. Volitve v podeželskih občinah Mariborski »V e č e r n i k « Jutra' Istran » t ozirom na občinske volitve v Studencih v Mariboru, je odbor občinske organizacije JNS v Studencih primoran dati javnosti sledečo izjavo; Za občinske volitve v Studencih sta vloženi dve kandidatni listi, in to lista JNS z nosilcem Maksom Kolnikom, druga pa nekaka združena z nosilcem Alojzijem Kalohom. Gospod Kaloh je izdal svojim kandidatom nekakšen proglas v katerem naglaša, da je kot nosilec liste član JNS v Studencih Kakor tudi več članov kandidatov. Ker se s tem proglasom begajo tudi narodno-zavedni volilci in člani JNS v Studen-c>h. izjavlja odbor JNS, da nosilec liste S- Kaloh ni član JNS kakor tudi ne njegovi g.g_ kandidati, kar je razvidno iz anske matice JNS v Studencih in iz iz-lave, katero je dal g. Kaloh članom JNS 0 Miki, ko so mu ponudili kandidaturo > a narodni listi g. Kolnika, ki se glasi do- esedno takole: »Jaz ne morem prevzeti pndidature na Vaši narodni listi vsled ega, ker bi me potem opljuvali socijali-?. Dokazano je tudi, da ne more biti ISM g. Kaloha narodna, ker jih na njiho-Vlh Ostankih hodi poučevat bivši narod-n, Poslanec in pristaš amsterdamske so-Mlistične stranke g. Petejan. Istotako se °Z1 g. Kaloh z bivšim narodnim poslanih11). SLS g. Žebotom v njegovem avto-Mbilu po Studencih. Sedaj naj javnost Qdi, katera lista predstavlja JNS in ka-era ne. Občinska organizacija JNS v Mdencih. Hans Voller kot kandidat na Vesenjaki listi ni odstopil. Predvčerajšnjim nio poročali, da ie odstopil kot kandidat a listi za občinske volitve, katere nosi-ec v Krčevini in Košakih je bivši kleri-arn> minister g. Vesenjak, načelnik majorskega prostovoljnega gasilnega ruštva in posestnik g. Hans Voller. Iz fadnega vira pa smo doznali, da ni od-°Pil in da je torej kandidat za občin-Ke volitve na klerikalni listi v združe-J1 občinah Krčevina-Košaki-Sv. Peter. Wiko v vednost krčevinskim volilcetn. -ezno. Opozarjamo vse državne na-eščence,^ posebno železničarje, ki izvr-ujejo službo v mestu pa so tukaj v vo- 1 nem imeniku, da imajo pravico voliti Dežnem. Vsak volilec državni usluž-•-eriec naj se v lastnem interesu prepri-Ca' oe je v volilnem imeniku (ako stanu-^ na Teznem, pa opravlja službo na mest nem teritoriju). Jutri bo v gostilni pri šoli |jes dan posloval agitacijski odbor, ki bo ■M vsakemu točna pojasnila in navodila. r°tidržavni elementi agitirajo za absti-Mnco tudi s tem, da zavajajo volilce z ^Pačnimi tolmačenji volilnega zakona, e“; če izvršuješ službo v mestu, ne smeš °uti na Teznem, kar je pa napačno. Kjer d' Vp'san tam voliš. Punktaši agitirajo tu-£ s tem za abstinenco, da razglašajo: e ne bo1 udeležba dosegla 50% vseh volilcev, bodo volitve razveljavljene in razpisane nove volitve. Ne dajte se zapeljati, vse to ni resnica in je le pobožna želja gotovih ljudi, ki se ne bo izpolnila. Člani JNS so tako zavedni, da jih ni treba javno pozivati na njih narodno in domovinsko dolžnost. Niti eden ne bo ostal doma; vsak bo točno izpolnil svojo agitacijsko dolžnost ter privedel na volišče še druge, ki morda še omahujejo. Te-zenčani bomo jutri pokazali, da smo zavedni, pokazali borno, da srno Jugoslovani. Bratje, tovariši, jutri na svidenje v šoli na Teznem! Zdravo! Studenci pri Mariboru. Dve izjavi. Z ozirom na očitke, iznešene na javnem shodu 11. t. m. v Studencih naprarn nosilcu liste in sedanjemu županu A. Kaloh u, podpisana izjavljava, da vzlic dva dnevnemu vsestranskemu poizvedovanju na vseh merodajnih mestih nisva mogla dobiti dokazov za izrečene trditve gosp. Beribaka. Nasprotno, sva dognala resnico, da A. Kaloh ni nikdar pobiral podpisov za Avstrijo, kakor se je trdilo. Ker so vsa oblastva zaradi njegovega Izletnega županovanja izrekla o njem samo laskave besede,' vztrajava kot kandidata na njegovi listi, ki ni protidržavna in ne protinarodna. E. Vrane, učitelj. R. Omu-lec, posestnik. Izjava. Podpisani izjavljam, da sem proti Beribaku Jožefu, železniškemu poduradniku v Studencih, Krpanova ul. št. 20, ki je na javnem shodu v Studencih, dne 11. 10. 1933. iznesel o meni neresnične očitke, vložil sodnijsko tožbo. Ugotavljam, da se podobni očitki ponavljajo ob vsakih volitvah, kar smatram za skrajno netaktno borbo. Studenci, dne 12. 10. 1933. Kaloh Alojzij, župan. Volilcem v Pesnici pri Mariboru. Pri združitvi občin je bila izbrana za sedež nove volilne občine Pesnica. Za jutrišnje občinske volitve sta bili vloženi 2 kandidatni listi, lista posestnika in gostilničarja g. Antona Kerenčiča na Ranci, in posestnika g. Sparla na Vajgnu. Nosilec prve liste je znani nacionalist, nosilec druge pa je odstavljeni bivši jareninski žu pan. Volilci, bodite previdni! Strnite se v enotno fronto in volite vsi nacionalno listo g. Kerenčiča, da boste tako pokazali, da ste zvesti sinovi svoje lepe domovine Jugoslavije. Proč s punktaši! Ptuj Dvojni umor v Braslovcih pri Polensaku Brata Anton in Franc Lajh ustreljena. V četrtek 12. trn. ob 19. uri se je odigrala v vasi Braslovcih pri Polenšaku tragedija, ki je zahtevala življenje dvoje mladih ljudi. Omenjeni dan sta prišla posestniška sinova brata Anton in Franc Lajh iz Lesigovcev, k posestniku Martinu Petku v Braslovcih v posete. Ker je Petek ž njima v majhnem sorodstvu, ju je vljudno sprejel in prinesel vina. Prisedli so še ostali domači in so se zabavali skupno do približno 19. ure, nakar je po-gostitelj izjavil, da je čas za počitek. Gosta pa stem nista bila zadovoljna in sta zahtevala, da prinese še vina. Ker je pa Petek zahtevo odklonil, je nastalo prerekanje, kateremu je sledilo medsebojno suvanje. Ko je to slišal Petkov sin, 311etni Alojz Petek, ki je že prej odšel k počitku, je vstal, segel po karabinki in zlezel pod posteljo, od koder je oddal strel, Ker pa ni pogodil, je oddal drugi strel,, ki je bil tako učinkovit, da sta se v hipu valjala brata Lajlia v mlaki krvi. Vsaka pomoč je bila zaman; nekaj minut kasneje sta izdihnila. Krogla je zadela obadva od strani v ledja in se zarila končno v steno. Orožniki, ki so prihiteli na kraj nesreče, so izvršili hišno preiskavo, vendar ka rabinke niso našli. Domači so. soglasno izpovedali, da je strele oddal neznan storilec skozi okno. Ker je pa ta trditev, po okolščinah soditi, neverjetna, so orožniki aretirali Martina Petka in njegovega sina Alojzija. Pod težo indicij sta končno priznala, da je oddal usodne strele Alojz Petek. Preden so prišli orožniki, pa je porabil sin priliko, ter izročil puško nekemu sovaščanu, da jo skrije in da bi na ta način odvrnil sum od sebe; to je bil tudi vzrok, da pri hišni preiskavi karabinke niso našli. Orožniki so aretiranca eskortirali v Ptuj in ju oddali v zapore okrajnega sodišča. Sodna komisija je izvršila ogled na kraju zločina, nakar so trupli pokojnih bratov prepeljali v mrtvašnico na Polenšaku, kjer so ju obducirali. Ta zavraten umor je silno vznemiril ondotno prebivalstvo, posebno pa še radi tega, ker so hoteli zvaliti krivdo na neznanega storilca. Radi prepovedanega povratka v našo državo je bil aretiran 29letni Edvard Lončarič, brezposelni mehanik iz Leobna. Iz nase države je za vedno izgnan, vendar se mu je posrečilo utihotapiti se preko meje. Izročili so ga sodišču. Muzejsko društvo v Ptuju proslavi v začetku meseca novembra tl. 40 letnico obstoja. V ta namen se vrše obširne priprave. CI KOPHA PRAVI DOMAČI IZDELEK Narodno gledališče REPERTOAR. Sobota, 14. oktobra ob 20. uri: »Rože v snegu«. Premiera. Nedelja, 15. oktobra ob 20. uri: »Voda«. Ponedeljek, 16. oktobra. Zaprto. Torek, 17. oktobra ob 20. uri »Rože v snegu« ab. C. Nedelja v mariborskem gledališču. Za nedeljsko večerno predstavo bodo prvič ponovili »V o d o«, izborno kmetsko komedijo pisatelja Jožeta Vombergarja. To zelo zabavno delo je nedvomno najboljša slovenska kmetska igra najnovejšega časa ter je tudi v Mariboru dosegla popoln uspeh. Prijatelji smeha in zabave, ne zamudite! Nocoj bo v gledališču otvoritev glasbene sezone. Prva premijera bo opereta »Rože v snegu«, delo prekrasne muzike in zelo prisrčne vsebine. Na dunajski »Ljudski operi« so »Rože v snegu« dosegle kar najsijajnejši uspeh. Glasbo je po Karlu Lbweju priredil O. Jascha. V orkestru igra harfo g. Lukež. Naš izvoz sliv. Od začetka izvozne sezone pa do konca preteklega meseca smo izvozili v Avstrijo 1.398 vagonov sliv na Češkoslovaško 2.234, na Poljsko 358, v Švico 292, v Nemčijo 24, v Madžarsko in Italijo pa po 1 vagon sliv. Včerajšnji ribji trg je bil slabo založen. Na trgu je bilo malo morskih rib, pa tudi domačini niso prinesli domačih. Prodajali so sardelice po 14 Din, sipe po 24 Din, škombre pa po 26 Din kg. ^acher-Masoch: VraiSa skala Konec Zjutraj so odšla dekleta v različne lr'6ri, le Mara je ostala pri Apostolu. , *Ua ne bo prepira«, mu je dejala, »si st°Va to pašo razdelila. Onkraj Vražje s,etle. proti polnoči, naj bo tvoje kralje-j v°; Proti poldnevu pa moje.« Apostol - Ml zadovoljen, in ločila sta se, da po-črede v pravo smer. in • tern. ko si je Mara urezala piščal j, uMrala na njej poskočne melodije, ali v Je glasno prepevala ali si krasila pla-*, 'ase s cveticami ter v bistrem poto- čku Pogledala kakor v zrcalu podobo v deviške lepote — je ležal Apostol kakem temnem prepadu in premišlje-j ■ »Nobenega drugega sredstva ni«, si ^edno in vedno ponavljal, »in če imam da etT1. moč, napraviti se nevidnega, te-Pe bo samo mogoče dvigniti vse ten a^e sveta> ki leže v globini zemlje, lveč odprt mi bo tudi ves svet, in jaz n nekoč kralj ali car.« Priole se 3e domislil Mare. Kakšna p_,Mka, tu v tej pustinji; če je ne izrabi, kdo Ve> kdaj se mu spet ponudi. Šal KSta secM*a zvečer ob ognju, je vpra-fantarez ovinkov Apostol dekle, če ima »Nufra 3e zardela in ga ostro pogledala, je ?mu'f ne svetujem priti preblizu,« »•jHvrn’,a energično. ca? ' Se nisi nikdar oddala svojega sr- »Ne. Toda kaj to tebe briga?« Apostol je legel na obraz. Prekrižal je roke nad temenom, in videti je bilo, da spi. Spregovori! ni več besede, toda še enkrat se je spopadel z demonom, ki ga je prevzel. Boril se je poslednjič. Nekega jutra sta se Apostol in Mara sprla. Radi majhnega jagnjeta, ki je prestopilo njegovo pašo, in ga je s palico pretepel. »Zlobnež si«, je vzkliknila Mara. »Kaj pretepaš ubogo, malo žival. Pazi, da ti vsega ne vrnem!« »Ti ini groziš?« je vzkliknil Apostol. »Ti me hočeš tepsti«. Stopil je proti njej, v njegovih očeh je čudno zagorelo. »Ne bojim se te«, je odvrnila MaTa in ga sunila s pestjo v prša. Pričela sta se ruvati. Četudi je bil Apostol močan, hčerka gora mu je dala do-velj opravka. H koncu so ji vendarle opešale moči. »Dovelj«, je zamrmrala. Ni ji odgovoril: tesno jo je objel in vrgel v travo. »Apostol, kaj sr znorel?« Izvlekel je vrv in ji zavezal roke na hrbtu. »človek« je zakričala, »kaj nameravaš?« On pa ie molče! .n ne da bi nirknil, ji je zveza! tudi noge. Potem jo' je dvignil in jo nesel na svojih rokah do Vražje stene. Tu je počil; potem jo je vlekel i navzgor pa strmi steni k mali skalni plo- ščici, kjer je stala samotna smreka. K tej smreki je privezal Maro. »Apostol«, je prosila, »dovelj šale. Odveži me!« »Ne šalim se«, je mrko odvrnil Apostol in je ni pogledal; ni imel poguma za to. »Moli. Umreti moraš!« »Umreti? Mar si blazen?« je ponovila prestrašeno. »Imeti moram srce dekleta«, je temno odgovarjal Apostol, »potem bom neviden, dvignil bom vse zaklade sveta, in nekoč bom kralj«. »Apostol, prosim te, prizanesi mi!« Zmajal je z glavo in pričel je brusiti nož na podplatu svojega čevlja. Mara je priporočila svojo dušo Bogu in sveti Devici. Rahlo drhtenje je pre-^ tresalo njeno telo, ko se ji je Apostol približal. Toda ni bilo glasu iz njenih ust, le njene velike modre oči so prosile usmiljenja. Z divjim nemirom je strgal Apostol ži nje kožuhovino in srajco, hkrati so se razpeli njeni lasje in se razlili kakor solnčni prameni po belih ramenih. Apostol je dvignil nož. Zazrl se je vanjo in počakal. Klina je trepetala v njegovi roki. »Suni«, je mrmrala Mara, »ne bojim se smrti. Rada umrem, če morem osrečiti tebe.« »Ne morem!« je vzkliknil Apostol. »Ah, Mara, kako. si lepa!« Nož mu je padel na tla, sam pa je klecnil na kolena pred svojo žrtvijp »Ti si blazen«, je dejala Mara. »Bil sem«, je odvrnil, »ko sem te hotel umoriti.« Zakril si je obraz z rokami in se zjokal. »Pomiri se, Apostol«, je dejala lepa pastirica, »in odveži me, da se zakrijem.« Vstal je in ji ustregel. Ko je bila prosta in si je spletla lase in zagrnila kožuhovino nad svojimi prsi, ji je ponudil roko in dejal: »Ti mi ne moreš odpustiti. Glej zveži me, usmrti me, zakaj jaz nočem živeti brez tebe!« »Apostol, ti si neumen. Najprej hočeš mene umoriti, in zdaj...« »Zdaj te ljubim«, je vzkliknil in jo objel z divjo nežnostjo, »umori me, toda bodi moja!« »Nočem te umoriti«; je dejala Mar? smehljajoče. -'Že davno sem ti odpustila. Bila sem pripravljena umreti, da boš ti srečen.« »Ti hočeš torej biti moja? Dekle, hočeš?« »Hočem, ker moram.« »Kdo te sili?« »Moje srce, moja kri, kaj jaz vem«, je kriknila Mara in njene roke so se zagreble v njegove črne kodre. »Bila sem tvoja, ko si me prvič pogledal s svojimi Črnimi očmi, ti zverina!« Apostol jo je pritegnil nase, vroče jo je poljubljal in jo potem počasi odnesel po skalni steni v dolino. »In zaklad, katerega si iskal?« je vprašala posmehljivo Mara. »Našel sem ga!« Na potu k bratstvu balkanskih narodov IZ NEMIRNE ZGODOVINE STAREGA, PRIJATELJSTVU ZA KULTURNI SREDNJEGA IN NOVEGA VEKA K IN GOSPODARSKI NAPREDEK. Noben. del Evrope nima tako burne preteklosti kakor Balkan. Na njeni se je pričela evropska kultura in civilizacija, ko je bilo drugod po Evropi človeštvo še globoko v barbarstvu. Helenska kultura je dala temelje starorimski, in na obeli skupaj se je osnovala kultura krščanstva, ki je preko renesanoe ustvarila sedanjo Evropo. Toda že stari Heleni niso imeli miru. Bojevati so se. morali z najrazličnejšimi narodi Balkana in osla lega tedaj njim znanega sveta, a bojeviti so bili tudi oni sami. Še bolj nemirna doba se je pričela na Balkanu po prihodu Slovanov. Slovani so porušili balkansko moč tedanjega Bizanta. Prodirali so vedno dalje od Donave proti Carigradu na eni ter proti Solunu in Jadranskemu morju na druigi in tretji strani. Mimo bojev, ki so jih cela stoletja bili z Bizantinci, so se bojevali tudi medsebojno. Tri skupine so se hotele uveljaviti druga nad drugo in preko druge: Srbi, Bolgari in Macedonci. Nekaj časa so dominirali eni, nekaj časa drugi. V ozadju je pa stal Bizant (Carigrad), ki je že poznal geslo »Divide et impera« — deli in vladaj! — Šele pozno v srednjem veku se je zdelo. da se je boj za nadoblast na Balkanu pričel zaključevati z zmago Srbov. Srbske carstvo je nazadnje obsegalo vsaj dve tretjini vsega Balkana. Stali so samo še Carigrad, Solim z obrežnim ozemljem Iracije in dela Macedonije in južna Grčija. Izgledalo je. da bo nastala na vsem Balkanu ena sama mogočna srb-j ska država, ki bo polagoma absorbirala! vse elemente in ustvarila čisto slovan-j shi, srbski Balkan. Ce bi bilo srbsko car- 1 stvo ostalo, je čisto gotovo, da danes na Balkanu ne bi bilo več Grkov Albancev, Bolgarov in morda tudi Romunov ne. Toda usoda je hotela drugače. Prihod Turkov iz Male Azije je uničil te svetle sanje. Srbsko carstvo se je razbilo v male države z despoti, ki so bili večinoma turški vazali. Vlogo Bizantincev so prevzeli Turki. Intri.drali so, dokler niso izigrali vseli in sc mogočno utrdili na vsem Balkanu. Balkan je postal turški in na ta način izhodišče vseh pohodov v. ostalo Evropo. Stoletja dolgo so z Balkana vpadale turške vojske na Hrvaško. Ogrsko, Avstriio in še dalje na sever in zahod. Balkanski narodi so postali brezpravna raja. Ha se Balkan ni mogel konsolidirati, so bili krivi že ti neprestani turški pohodi v .srednjo Evropo, in da se v takih razmerah balkanski nnre-h niso mogli dalje kulturno razvijat*, je docela imflji-j vo- Kmalu nato so se pa pričeli še upori teh potlačenih narodov, dokler niso dosegli viška v devetnajstem stoletju. Takrat je postal Balkan še bolj nemiren, postal je kotel, ki je grozil vsak treno-tek z eksplozijo. Pa že tedaj, ko Turčija še ni bila porušena in balkanski narodi še niso bili osvobojeni, so se že pričele intrige evropskih velesil. Prednjačila jim je bivša Avstro-Ogrska. Njen namen je bil zamenjati na Balkanu Turčijo. Da se to ni zgodilo, so preprečili skoraj edino le Rusi, dočim so Grkom pomagali največ Angleži. rivalitete velesil so postale v prejšnjem stoletju na Balkanu državice Srbija, Črna gora, Bol garija, Grčija in Romunija. Te državice so bile sprva majhne in šibke, celo deloma še odvisne od umirajoče Turčije. Boj za popolno osvobojenje se je nadaljeval. Na Balkanu so se množili upori Srbov, Bolgarov, Grkov in Albancev in pripravljal se je počasi končni obračun s Turčijo, dozorevala je prva balkanska vojna. Po dolgih stoletjih se je naposled 1. 1912. zgodilo, da so se kljub spletkam velesil združili Srbi, Črnogorci, Bolgari in Grki v balkansko zvezo in napovedali Turčiji vojno. Zmagali vso. Turčija je bilajztisnjena iz Evrope, ostala je le še v Carigradu, ob. Bosporu in Dardanelah. Toda prav takrat, ko je bila dnbo-16 Vana velika zmaga, ko jc bil Balkan zopet svoboden in složen,. se .jc velesilam žopet posrečilo razdreti slogo. Nahujskani Bolgari, vzpodbudeni po Dunaju in Berlinu, so padli Srbom v hrbet in razvila se je druga balkanska vojna, žalostna in pcigubonosna za balkansko solidarnost. Še večjo sramoto je doživel Balkan 1. 1915., ko so.se Bolgari pridružili centralnim silam proti zaveznikom in s -tem proti Srbom in vsem Slovanom. Doživeii so seveda nov poraz in izgubili so celo dohod do Egejskega morja. Pokrajine, ki so jih izgubili, pa niso bile izgubljene samo za Bolgare.1 marveč tudi za Slovane. ■ Povojna doba je sprva obljubljala bolj-! | še zase, toda na mesto Avstro-Ogrske. 1 ki je razpadla, je stopila Italija ter priče la rovariti po Balkanu. Pobrala je naj-. piei Albanijo, nato pa jc uveljavila svo: uipliv še v Bolgariji. Prav dobro so tudi: znana prizadevanja Rima, da bi ustvaril ua Balkanu zvezo Albanije, Grčije, Bol garije in Turčije proti Jugoslaviji ih Ro mirnih. Različni interesi, ki se tucd tem. državami niso dali uskladiti s hotenji Italije. so io nakano preprečili. Istočasno 'se PHč&ln na Balkanu tudi akcija f rancije m ž mo male jpitaufe. Francija, je zastavila najprej svoj uptiv v Ankari, j pozneje v Atenah in tud; Sofiji. Bolgarski Potovanju Nj. Vel. kralja Aleksandra je sledilo v Ženevi parafiranje turško-jugoslovanske prijateljske in nenapadalne pogodbe, sedaj pa potovanje zastopnika male antante, romunskega zunanjega ministra Titulesca v Sofijo, Ankaro in Atene. Titulescu bo v Ankari podpisal prijateljsko in nenapadalno pogodbo med Romunijo in Turčijo, slična pogodba se pa pripravlja tudi med Jugoslavijo in Romunijo na eni ter Grčijo na drugi strani. Pozneje se bodo vse te pogodbe razširile tudi s pritegnitvijo Češkoslovaške, kakor to določa statut male antante. Nerešeno je pa še vedno vprašanje priključitve Bolgarije. Bolgarija se uradno še vedno ni odločila za priključitev k balkanskemu Locarnu«. Toda tudi v i oziru so bili storjeni že veliki kori, Ki naprej. Pred vsem se je močno poglobilo razmerje med Jugoslavijo in Bolgarijo, zlasti po sestankih obeh vladarjev v Beogradu in v Varni in po obiskih raznihbolgarskih skupin v Jugoslaviji Prav sedaj se pripravlja š» obisk višje bolgarske pravoslavne duhovščine. Tudi bolgarski tisk se večinoma toplo zavjP' ma za sporazum. Nasprotujejo nnnzu^l? krat samo makedonstvujoči, ki hočejo z novimi zločini na meji zastrupiti nastajajočo prijateljsko atmosfero. Upajmo torej, da se bo kmalu tudi Bolgarija pridružila zvezi, ki bo obsegala vse svobodne balkanske države, Jugoslavijo, Romunijo, Turčijo, Grčijo in Bolgarijo, obenem s članico male antante v srednU Evropi, t. j. Češkoslovaško, hubo ostala ob strani samo od Italije docela odvisna Albanija. Tako bo Balkan po dolgih stoletjih nehal biti tisto, kar je bil v očeti sveta še do nedavna. K vsemu temu je silno veliko dop<^ mogel naš junaški vladar Nj. Vel. krau Aleksander, ki ni pokazal samo vse svoje silne duhovne moči v svoji lastni državi, marveč tudi v delu za pobratenje balkanskih narodov in njihovih držav.' Koroški biebiscit za Avsirijo ali Nemčijo? ODGOVOR NA JUBILEJNI ČLANEK V GLAVNEM GLASILU NEMŠKIH NARODNIH SOCIALISTOV. Dočim smo pri nas v Sloveniji v listih večinoma komaj omenili trinajsto obletnico koroškega plebiscita 10. t. m. in se je na Hrvaškem ter v. Srbiji nihče nj spomnil, so ji posvetili listi v Avstriji in Nemčiji veliko pažnje. Skoraj vsi nemški dnevniki so v krajših ali daljših člankih proslavljali koroške »junake«. Na samem Koroškem se je 10. oktober slavil kod nekakšen narodni praznik, in proslav so se morali udeleževati tudi Slovenci, zlasti šolska mladina, dasi je to v resnici zanje črn dan žalosti in obupa. Spominski članek koroškemu plebiscitu in bojem pred njim je posvetilo tudi Hitlerjevo glavno glasilo »V o I k i s c h e r Be.obacliter«, ki je prineslo na drugi strani pod naslovom »Der Opfertod der Freiheitshelden vcrpflichtet« iz Celovca datirani dopis Wilhelnia S c h i c k a. Uvodoma opisuje, kako so se Korošci uprli »Srbom« in izbojevali plebiscit, nato pa pravi dobesedno: »In četudi klepeče danes na Koroškem in po ostali Avstriji neznatna klika norcev o svobodnem zaoevr Balkanski sporazum, ali kakor mu tudi pravijo »balkanski Locarno«, se je pripravljal v diplomaciji že dolgo, v odločilno fazo je pa stopila zadeva ob času kenfcreiicc male antante v Sinaji, kateri sta prisostvovala tudi naš kralj Aleksander in romunski kralj Karol. Nj. Vel. kralj Aleksander je prevzel prvo vidno miciativo celo v svoje roke. Tako je prišlo do prvega sestanka kralja Aleksandra z bolgarskim kraljem Borisom, kateremu jc po sinajski konferenci sledilo kraljevo potovanje po Romuniji Bolgariji, Turčiji in Grčiji. Nj. Vel. kralj Aleksander sc jc sestal na tem potovanju s kraljem Borisom, predsednikom turške republike Kemalom pašo in gr-škimi državniki. Temu potovanju in tem sestankom ie pripisoval ves tisk balkan-s;; !: držav, pa tudi vse Evrope in o> lesa sMeta, vejjkjBfigign. j ni neodvisnem avsuiistvu, ji moramo po-i veduti, da se boj za Koroško ni bil ni-j kol: pod devizo za avstrijsko, temveč v tej za nemško Koroško. Prav v koroških osvobodilnih bojih vidimo odraz onih stoletnih borb nemštva stare Vzhodne marke (Avstrije) za samoohranitev proti slovanskim n a p a d o m in v p a d o m. iz vroče ljubezni do lepe domovine je vzra-stel boj, v vročem hrepenenju je našel hraniva in vztrajnosti. To hrepenenje pa ni veljalo nobeni nepredstavljivi Avstriji. veljalo je Nemčiji — domo-v i n i. 1 ako je hotela ostati n e rn š k a dežela gora in jezer, dežela gradov in pesmi. 1 aka je bila volja borcev za svobodo, volja celokupnega ljudstva. »Nerazdeljena in svobodna Koroška'« ie bil klic glasovalcev. Ostal je do dandanes. Nadalje govori Sehick o sedanjih razmerah v Avstriji in napoveduje, da bo Koroška slavila H obletnico plebiscita ze v zdruzDvi z Veliko Nemčijo, članek zaključuje z verzom- Vont Tal i bis an die Gletschervvand ... Ton’ deu-tscMs Lied. im Karnteerland*. 1 Kakšna goroslasna laž! Kakšno nezaslišano potvarjanje resnice! Koroški pl®' biscit za Nemčijo! Nikoli se ni ves ča^ koroških bojev in ves čas plebiscita 0$ omenjala Nemčija, marveč vedno san10 K o r o š k a in Avstrija. Koroški Ne'11' ci niti za Avstrijo niso agitirali preglasno, kaj še za Nemčijo! Slepili so Korošce pretežno s tem, da se Koroška ',e sme deliti, ker bi sicer gospodarsko propadla, in mora ostati pri Avstriji samo zato. ker k Jugoslaviji ne mor® cela. Mimo tega so agitirali s tem, da v Avstriji ne bo obvezne vojaške službe* Prav tako je tudi mirovna konferenca določila plebiscit izrecno za to, da s® prebivalstvo odloči ali za Jugoslavijo ali za Avstrijo. Za Nemčijo tega plebiscita nikoli ne bi bila dovolila. Koroškim Nemcem in nemčurjem bi bil® treba v Parizu izreči samo enkrat, da hočejo plebiscit za Nemčijo, pa bi bila Koroška takoj breg plebiscita dodeljena | Jugoslaviji! Pa tudi če bi bili glasoval' ; cem rekli dan pred plebiscitom, da £re 1 za Nemčijo, ne za Avstrijo, bi bili vsi glasovali rajše za J u g o s 1 a v j j o. Za' radi tega izgubi koroški plebiscit tako! veljavo, čim bi se Avstrija hotela priključiti Nemčiji. V tem primeru ima Jugoslavija popolno pravico zahtevati, da s® • ponovi pod devizo: »Ali za Nemčijo ali za Jugoslavijo!« in bo to nedvomno tudi zahtevala. Taka je resnica, g. VVilhelm Sohick, lfl nič drugačna! Kar trdite vi, je navadna laž. ki naj bi slepila »tretjo državo« ib ostali svet, ki ne pozna stvari ali jih }e pa že pozabil. Se gorostasnejša laž pa je trditev, da se je nemštvo na Koroškem borilo dolga stoletja proti napadom m vpadom Slovencev. Saj ve vendar ves svet in tudi vsak avstrijski Nemec, da je bila Koroška slovenska že takrat-ko Nemci še vedeli niso, da eksistira- T akrat je bilo tam središče s v o bo d n e slovenske kneževine Karantanije. ki jc ustoličevala svoje kneze na vojvodskem prestolu in knežjem kairm11' ki stojita Še sedaj, prvi na Gosposvetskem polju, drugi pa v celovškem muZe' ju. Kdo obsežni travniki, 890 km5 pa je u«kr del ega kozda. Izredno razvito polje-zaJstY° in živinorejo pospešuje vzorno 0 T^ništvo, ki nima primere na svetu. ^ br0 osnovana domača industrija oskr-Je deželo s potrebnimi stroji in pro-bimi sredstvi. Znamenito je razvito tajg . stavbarstvo, ki ga posebno oči- deželo sjj5 Slavno mesto Kopenhagen. Krasne te];6’ ^'^čno tolmačene po g. predavanj11, so napravile na gledalce najboljši va‘. ^to bo Ljudska univerza preda-oKsie 0 Damski ponovila, da se more vse ‘A," =«istvo, ki je zavoljo dežja izostalo, jemati in T1 Danski. ;,r,ePričati in poučiti o zanimivi in pod- Predavanji sta ugodno zname-^uspešen potek novega leta dela in Pvanja. .Mila B«. I Skrbinšek: »Božji volek In dru- laj, za mladinske odre. Ljubljana ^hi i te^ska tiskarna. Str. 136. Pri-liail. Gledališki strokovnjak, režiser ljub-zbr^j clrame g. Milan Skrbinšek, je nujj v tej zbirki, ki jo je posvetil spo-'8ric o^eta, šest svojih otroških situ, ’ Uv°d je »beseda vodjem mladin- daiij^rov in misli za pouk dece o gle- sV0je 'h . vprašanjih«. Avtor razvija tu hi, L ^isli o drami, dramatiki, režiser-ra,cu in njih delu. Ker se posebno večeru 1. 1918. v Trstu v gledališču »Po-liteania Rossetti«. V splošnem moramo reči, da bodo te zbirke naši vzgojitelji zelo veseli. To so same male, toda prefinjene igrice, lahko vprizorljive že zato, ker ne zahtevajo nobenih kulis in navlake in ker je vsako igro avtor stro-kovno-režisersko tako opremil, da tudi laik ne bo imel ž njimi nobenih težav. Ker ni v. njih nobenih banalnosti, pač pa mnogo vzgojnih vrednot in dobrin, jih bodo-starši zelo radi jemali v roke, še bolj pa otroci, katerim so namenjene. Zato zbirko vsem toplo priporočamo. Cena broš. 18 Din. Dušan Sancin: Glasbeni besednjak. Ravnatelj Glasbene Matiče v Celju g. Dušan Sancin je sestavil in izdal v Tiskarni sv. Mohorja v Celju »Glasbeni besednjak«, obsegajoč 32 strani osmerke, ki je za našo slovensko glasbo velevaž-nega pomena. S tem »Glasbenim besednjakom« je zamašil tako občutno vrzel, da bo njegovo ime poslej tesno zvezano s teorijo glasbe pri Slovencih. Da zamo-re javnost videti, kako velikega pomena je ta besednjak, uai navedemo samo besede, ki jih je napisal o niem ravnatelj ljubljanskega konservatorija prof. M. Hubad. G. prof. Hubad je pisal avtorju: »Velecenjeni gospod! Silno ste me razveselili s poslanim svojim »Glasbenim slovarjem«. Ves navdušen sem ga v glavnem pregledal in spoznal, da ste vzorno uredili tvarino vseh izrazov in jih prestavili v pravilno slovenščino. Ta knjižica bo izvrstno služila kot učilo, katerega bom upeljal na državnem konservatoriju in na šoli Glasbene Matice. Pišite prav kmalu kmigarni Glasbene Matice, da vam oskrbi prodajo itd. Jaz bom razglasil gojencem konservatorija in šole ce _______ in oogažcrpt ALBUS...... ie/pentinovtrmiJurp^t pftcuucu^ ALBUS terpentinovo milo odstrani nesnago s svojo bogatet peMVf ALBUS terpentinovo milo varuje Vaše roke in jetejp^oo nulo, ki y{tc(|j| tudi Vaše perilo. Glasbene Matice, da si kupijo to knjižico v knjigami šole Glasbene Matice za ceno 12 Din. Še enkrat vam prav iskreno čestitam, da ste tako vzorno sestavili to tako potrebno knjižico in se vam obenem zahvaljujem, da Ste se tako lepo zavzeli za stvar.« »Glasbeni besednjak« se dobi v vsaki naši knjigarni, naroča se pa lahko tudi neposredno pri avtorjn v Celin za ceno 12 Din. Priporočamo ga zlasti tudi vsem pevskim in glasbenim društvom. Šport Celjski Atletiki v Mariboru Jutri, v nedeljo 15. t. m. gostujejo po daljšem presledku v Mariboru celjski Atietiki ter bodo odigrali proti ISSK Mariboru prijateljsko tekmo. Celjani so trenutno v zelo dobri formi, kar dokazujejo zadnji rezultati, ki so jih dosegli proti prvorazrednim klubom LNP. Tako so Atletiki pred 14. dnevom porazili ravno jutrišnjega nasprotnika ISSK Maribor v razmerju 6:2. Tekma obeta torej postati zelo zanimiva, ker bodo na mi strani Celjani skušali dokazati, da poraz ni bij slučajen, na drugi strani pa bo ISSK Maribor položil v borbo vse svoje sile in znanje, da popravi ta poraz. Tekma se bo odigrala ob 15. na igrišču ISSK Maribora, in sicer ob vsakem vremenu. Medklubski odbor LNP, službeno. Jutri, v nedeljo 15. t. m. bo na igrišču ISSK Maribora ob 15. prijateljska tekma Atle-tik SK (Celje): ISSK Maribor. Ob 13.30 predtekma, in sicer prvenstvena tekma IlSSK Maribor rezerva :SK Svoboda rezerva. Službujoči odbornik g. Tomažič. Tajnik. Odbor za delegiranje sodnikov pri MOLNP, službeno. Prijateljsko tekmo, Atletik SKTSSK Maribor sodi g. Kopič, prvenstveno tekmo ISSK Maribor rez.: SK Svoboda rez. sodi g. Nemec. Glasom brzojavnega poročila OZDS pri LNP so di prvenstveno tekmo Panonija:Ptuj v Murski '-mboti g. Bergant, prvenstveno tekmo Cakovečki SKdHrija pa g. Vesna ver. SK S» obod» nor o cetni odsek. Postava moštva za r.erieliško prvenstveno tekmo proti ISSK M ari bot rr>z.: Sinkovič II., Majcen. Strnad. Tkalec. Drevenšek, Drčar, Breznik, Sinkovič I., Kolar, Zidanšek. Rezerva Novak II. in Zelenka. Navedeni igralci naj bodo ob 12.30 na našem igrišču. Načelnik. Sk avtizem Skavtom In prijateljem skavtizma! V nedeljo 15. t. m. priredi klub roverov v Mariboru iret v Limbuški gozd. Spored ___________________________________________ w izleta je zelo pester in se bo zaključil zigovo stanje je zelo nevarno. večerno taborno zabavo. Vljudno so vab-' Ijeni vsi skavti, posebno pa še prijatelji našega pokreta. Vsak naj prinese s seboj jedilni pribor in mal prigrizek. V primeru slabega vremena se izlet preloži na poznejši termin. Torej v nedeljo ob 9. uri zjutraj vas pred državno realno gimnazijo pričakuje: Skavtski klub roverov v Mariboru. Klub roverov! Kolesarska pionirska četa se odpelje v Limbuški gozd v nedeljo ob 9. uri zjutraj. Šotori in ostali inventar v klubovem stanu. Vodja izleta. Najbogatejši dedič na svetu se Je rodil. Po vesteh iz Bombaya je rodfia sma-ha hajderabadskega maharadže čvrstega dečka, ki bo najbogatejši dedič na svetu, ker se ceni premoženje, ki ga bo nekoč podedoval ta princ, na nad 200 milijonov angleških funtov sterlingov, kar pomeni v našem denarju nad 40 mibjard dinarjev. Indijski voditelj Pate] zbolel. Po vesteh iz Ženeve je predsednik vse* indijskega nacionalnega kongresa Va-labhai Patel, ki se mudi v Švid, nevarno zbolel. Patel, ki je najintimnejši politični prijatelj Gandhija, je prispe! v Ženevo z namenom, da se udeleži tretje mednarodne konference za Indijo. Nje- Pokopališče podmornic na dnu Jadrana ODKRITJE IZZA ZADNJIH DNI SVETOVNE VOJNE. Šele pred kratkim je objavil italijanski tisk točne podatke o načrtih nemških podmornic v Sredozemskem morju tik pred koncem svetovne vojne. Da bi mogla nemška admiraliteta pričeti torpedirati zavezniške, zlasti pa angleške ladje vsake vrste v Egejskem, Sredozemskem In Jadranskem morju, je bilo zgrajenih v velikih specialnih dokih v Nemčiji 15 velikih podmorskih križark. Te podmornice, ki so bile največje med vsemi takratnimi tipi podmornic, so bile demontirane pripeljane v mnogih železniških garniturah v vojno pristanišče v Pulj, kjer so jih nemški inženjerji zopet sestavili in jih po vrsti spuščali v morje z nemškimi posadkami. Za prevoz in sestavljanje teh podmorskih orjakov, kakor tudi za poskusne vožnje je bilo potrebnega kaj malo časa, vendar pa še preveč, da bi bile mogle stopiti te križarke v akcijo, ker je med tem že nastalo premirje. Po poznejših mirovnih pogojih se je Nemčija obvezala, da bo izročila zaveznikom vse svoje podmornice, torej tudi teh Id podmorskih križark, za katere skoraj nihče ni vedel ht s katerih ni bil izstreljen še noben torpedo. Ko je bilo nemško brodovje, internirano v Scapa Flowu, potopljeno, so dvignile sidra tudi te podmornice, ki so odplule. na odprto morje. Med dvema osamljenima in pustima otočkoma so bili položeni električni kabli v že pripravljene zaloge eksplozivnih sredstev na vsaki podmornici, posadke so naglo zapustile svoje mesto in kmalu nato je zagrmelo 15 zaporednih strašnih detonacij. Proti nebu so planili veliki oblaki gostega dima, med njimi pa tudi jekleni kosi podmorskih orjakov. Takoj nato pa je vseh .15 razbitih podmorskih strahovalcev v nekaj' trenutkih leglo v svoj grob na dnu modrega Jadranskega morja, kjer bodo ostali negibni na večne čase. V- Italiji se je sicer nedavno pojavila V javnosti želja, da bi’se te potopljene podmornice dvignile na površje. Strokovnjaki pa so takoj pobili to idejo inicia-torjev s soglasno izjavo, da na teh podmornicah ni bilo nobenih dragocenosti, dočim je na drugi strani vsa tehnična oprema zaradi dolgotrajnega ležanja na morskem dnu popolnoma razjedena in zato docela neuporabna. Moskva bo pila Volgo NOV GRANDIOZEN NAČRT V SOVJETSKI RUSIJI. Letos so bila na severu sovjetske Rusije končana gradbena dela na »Bjelmo-stroju«, to je prekopu, ki veže Belo morje z Baltiškim. Ta prekop je dala zgraditi Državna politična uprava ali kakor se kratko imenuje OPU, to je sovjetska politična policija, ki je zaposlila piri teh delili politične kaznjence, protirevolucio-narje, kulake in druge podobne protisovjetske elemente. Več desettisočev teh cenenih delavcev je v razmeroma kratkem času (nekaj nad eno leto) izkopalo novo vodno pot, ki spaja dva ogromna vodna bazena. GPU se po tem prvem izpitu v svoji novi vlogi, to je na gradbenem področju, loteva sedaj novega velikega gradbenega podjetja in je že pričela graditi velik prekop med Volgo in reko Moskvo. Tako bo pritekla voda iz Volge do moskovskega Kremlja. Novi prekop, ki je bil »krščen« na ime »Moskvolgostroj«, ne bo omogočil le parpiškega prometa med Moskvo dri Astrahanom, temveč bo črpal moskovski mestni vodovod potrebno vodo iz Volge. V majhnem mestecu Dmitrovu v pskovski oblasti je bri urejen hidrotehni-čni laboratorij, v katerem se proučujejo pogoji za zgraditev novega prekopa v vseh podrobnostih. Novi prekop se bo pričel iz Volge pri ustju reke Dubne. V smeri proti Moskvi bo šel preko Dmitro-va, oddaljenega^ tako od Moskve, kakor tudi od Volge okrog 60 km, nato se bo jiadaljeval po strugi reke Činke in se bo končno blizu Pokrovsko-StreŠnjeva pr; Moskvi iztekal v reko Moskvo. Kakih 40 km od Moskve bodo zgrajene ogromne cisterne, kjer se bodo polnile cevi moskovskega vodovoda z razčiščeno vodo iz Volge. Tako bo mogoče preskrbeti moskovsko prebivalstvo s petkrat večjo množino vode, kakor pa jo dobiva sedaj. »Moskvolgostroj« bo dolg 127 kilometrov. V prekopu bo zgrajenih 8 velikih prepustov za velike parnike, ki obratujejo na Volgi. V Moskvi, bo ob ustju prekopa zgrajeno veliko pristanišče- z železniško postajo in skladišči. Dela so se na odseku med Moskvo in Dmitrovim že začela. V dolžini 6 km bo prekop globok. 22. metrov. Pri delu se uporabljajo velike sesalke, izkopano zemljo pa odvaža 7 dolgih vlakov. Ta nova dolga vodna pot bo dograjena do konca leta 1935., spomladi leta 1936. pa se ho otvoril reden palroplovni promet med Volgo in Moskvo, Istočasno bodo imeli moskovski meščani priložnost nazdraviti napredku že s kozarcem prečiščene vode iz Volge. Zaljubljena guvernanta V Bruslju je bila več let za guvernanto pri nekem industrijcu 24letna Milda, Njeni vešči roki je bil prepuščen indu-strijčev sinček Pavel. Ko je Pavel dorasel in bil star 16 let, se je njegova guvernanta čez glavo zaljubila vanj. Zadnje čase se je v svoji pregoreči ljubezni v mladega dečka tako daleč spozabila, da ga je vabila v greh. Deček je vse to povedal svojemu očetu, ki je poklical guvernanto na odgovor in ji odpovedal službo. Dan poprej, preden bi morala guvernanta zapustiti hišo, pa je primešala mleku, katerega je bila poslednjič pripravila za Pavla, strupa za podgane. Ko je njen varovanec popil mleko, mu je postalo zelo slabo. Nenadna sinčkova bolezen je spravila vso hišo na noge in je to priliko porabila guvernanta, da je brez slovesa in brez sledu neznanokam izginila. Poklicani zdravnik zastrupljenemu dečku ni mogel več rešiti življenja. Nekaj časa se je zločinka potikala po mestnih beznicah. Ker pa jo je vest preveč pekla, se je podala na policijo in tam izpovedala in priznala svoj zločin. Spomenik prvemu evropskemu kadilcu Španska vlada je naročila nekemu znanemu kiparju, da izdela spomenik prvemu kadilcu tobaka v Evropi. Ta spomenik je bil pred dnevi v Ayamontu v provinci Huelvi svečano odkrit. Kakor se je posrečilo zgodovinsko dokazati, je bil Rodrigo Viego de Jerez prvi kadilec tobaka na evropskem kontinentu. Jerez je spremljal Kolumba na njegovem' potovanju v Novi svet. Na Guanahami je opazoval domačine, kako kade neko listje in tako žrtvujejo svojim bogovom. To listje, imenovano »tabacos«, je prinesel Jerez leta 1560. na Sansko in je bil v svoji domovini prvi človek, ki si je prižgal cigareto. S tem pa ni izzval le senzacije, temveč tudi strah in zgražanje svojih someščanov. Praznoverneži so verjeli, da se je v njegovem telesu naselil sam hudič. Vrgli so ga v ječo, kjer je po nekaj letih tudi umrl. V začetku 17. stoletja so prinesli neki menihi tobak v Rim, Dvajset let pozneje je prišlo kajenje v vsej Evropi-v modo. Siamski dvojčici pred poroko. Ameriški listi poročajo, da sta prispeli te dni na parniku »Aquitania« v Newy’ork žriani siamski dvojčici Daisy in Violeta Hiltohovi, ki sta novinarjem izjavili, da se nameravata obe v najbližji bodočnosti istega dne poročiti. Daisy je zaročena z nekim chicaškim dirigentom, dočim je Violetin bodoči mož neki londonski boksač. Daisy je izpovedala, da je zaročena že več mesecev, vendar pa je odlašala s poroko, dokler ši ni še njena sestra našla svojega moža. Poroka bo predvidoma še pred Božičem. Strogo kaznovan angleški general V Greenwichu pri Londonu je bil °}j ogromni udeležbi in zanimanju javnos končan zanimiv proces proti brigadnem^ generalu G. E. Smithu, ki je bil P°s*aV’ ljen pred sodišče zato, ker je vozu svojim avtomobilom čez neko cestno kr-žišče, čeprav je bil z rdečo signalu svetilko zaprt promet v aotični srne. -General je na razpravi izjavil, da ni videl rdeče luči, sicer pa da se^ itak 0 pripetila nobena nesreča. Sodišče Ka k pa vendarle obsodilo na denarno gl°b 80 funtov, kar pomeni dvakratno normalno globo. To ostro obsodbo je Pre7.r sednik sodišča utemeljil tako, da ie bil general vzgojen za mnogo bolj povečat skrb in občutek dolžnosti, kakor pa aa‘ vadni državljani, in zasluži zato dvojk® kazen, ker se je pregrešil proti strogi™ cestno-policijskim predpisom in tako za* nemaril svojo dolžnost. Znanstveno raziskavanje bolezni 1,3 kaznjencih. . Kakor smo že poročali, je obolelo « doslej še neugotovljenega vzroka več st oseb v raznih severnoameriških zvez®1® državah za spalno boleznijo, ki je Pa^a. tevala tudi že mnogoštevilne smrtne zrt* ve. Strokovnjaki so se končno zedinil1 domnevi, da povzroča spalno bolez® pik nekega komarja. To domnevo Pa J bilo treba znanstveno raziskati. Ker 0 bilo v ta namen nikogar drugega na jr**j polago, ki bi se dal namenoma teh komarjev, se je učenjakom ponudi1^ 10 ameriških kaznjencev v državi lws‘ sissipi. Rezultati teh poskusov še nlS znani. Samomor Iz strahu pred vofno. V- Mistelbachu v Avstriji je bil ^ den v nekem vodnjaku, globokem 6 m®* trov, tamkajšnji 641etni posestnik J®* Fritz, ki je izvršil samomor iz zelo čiM* nega vzroka. Že celo leto je trpel hudo živčno boleznijo. Svojim sosedo™ in domačim je pogosto pripovedoval, d bo kmalu izbruhnila nova vojna, zafa katere bo izgubil vse svoje premožen)®' Ta strah ga je prevzel tako zelo, da 11 skočil v vodnjak in utonil. Zaklad »Lusitanije« pred dvigom? Znani graditelj podmornic kapitan 5/ mon Lake je sklenil prihodnje leto s P močjo podmornice »Explorer« dvighih ^ morskega dna zaklad, ki se je potopi* , prekomorskim orjakom »Lusitanijo« vr.e. med svetovno vojno, ko je bil ta ve. parnik potopljen od nemških podmortK in je dalo to povod za vstop Združel1' držav v svetovno vojno. Kapitan ^ podmornico šele gradi, prve potaph ške poskuse v gornji namen pa bo * vrševal v indijskih vodah, kjer se bo® njegovi potapljači skušali spustiti pri hamskem otočju do največje morske S1 bočine. Marii Skalami 102 OCEANOPOLIS m a m m m o ikrlvnofll ilaaaška proi.Joiti Svoje čete smo poslali proti njim na ulice šele tedaj, ko je bilo že prepozno. Morda je bila to največja in najusodnejša napaka. Če bi imeli sedaj še poveljnika Istrisa in njegove čete, bi lahko z večjim zaupanjem gledali v svojo bodočo usodo. Naša palača bi se dala še dolgo uspešno braniti, in morda bi med tem časom našli še neki način uspešne proti-akcije. Sedaj smo skrajno oslabljeni. Zaprti smo tu v palači in oropani celo hišne centrale, ki bi nas edina lahko pre-skrbljevala z zadostno' energijo za pogon strojev in oskrbovanje orožja, čete, ki so nam še na razpolago, zadostujejo komaj za razvrstitev straž pri vhodih, toda to ni zadosti. Edino pametno bi bilo ugoditi zahtevi vodstva revolucije, a prijatelji, zavedati se moramo na drugi strani, da se s tem prostovoljno in za vse večne čase odpovemo svojim pravicam, da prepustimo svoja mesta ljudem, o katerih ne vemo, če bodo in kako bodo mogli nadaljevati naše delo. Mimo tega jim izročamo tudi svojo usodo in usodo svojih najdražjih. To kar nam obljubljajo, ni nikakršno zagotovilo, 'H nas bodo pustili žive in svobodne. Nasprotno napovedujejo nam brez prikrivanja, da nas bodo zaprli in izročili revolucijskemu sodišču. Če premislim vse to, se mi zdi, da bi bilo nazadnje vendarle bolj junaško braniti se do zadnjega trenotka, kakor pa se vdati. Če pademo — pademo, če Se pa vdamo, bo naša končna usoda itak docela ista; smrt. Storite karkoli hočete, nočem vam vsiljevati svojega mnenja; povedal sem samo, kako mislim in kakšen je naš dejanski položaj.« »iSlišali smo vajino mnenje«, je dejal senator Beliš. »Razveseljivo ni. Sedaj želim slišati še vaše nasvete, svetovalci!« »Prepričani smo,« je spregovoril eden v imenu ostalih, »da ne gre več samo za nadaljevanje poslanstva, ki nam je bilo določeno v pradavni preteklosti, marveč tudi za življenje vseh nas, ki tvorimo vladajoči razred, tisti razred, ki je bil vedno nosilec duha in proči atlantskega ljudstva, Semisirisa in Oceanopolisa. Glavni namen revolucije je uničiti nas in izročiti vlado in upravo onemu razredu, ki je bil doslej samo vršilec naše yolie, eksekuiiva našega poslanstva, če je tako, potem ne vem, če je mogoča druga rešitev kakor obramba do zadnje možnosti. Če se vdamo že sedaj, je naša stvar za vselej izgubljena. Nobenega najmanjšega upanja ne bo nikoli več, da bi zopet mogli uveljaviti svoje pravice, Če se pa ne vdamo in se borimo naprej, je vendar še mogoče, da zmagamo in uničimo revolucijo. Treba pa je delati po točnem načrtu jn bolj-premišljeno, kakor doslej, Predvsem moramo skrbeti za to, da ne bomo izgubljali svojih ljudi kakor doslej. Zavedati se moramo, da je dragocen vsakdo, ki nam kakorkoli pomaga v boju za naš obstoj in nadaljnje izvrševanje visokega poslanstva.« »Dovolite mi, da spregovorim še jaz«, se je oglasil naposled veliki duhoven Rearis. »Dobro veste, da ne govorim rad in se dvignem samo tedaj, kadar mi to veleva ukaz Njega, ki mu služim. Zdi se mi, da je sedaj napočil tak trenotek. Tudi jaz pripadam istemu razredu kakor vi. Potomec sem velikih. duhovnov, ki so čuvali besedo velikega Raja iz pradavnih časoV ter jo oznanjali vsem rodovom ljudstva atlaptskegia. Prav zaradi tega se zavedam,, da je nauk solnčne-ga Raja in poslanstvo, ki je določeno našemu izvoljenemu ljudstvu, več kakor interes enega samega razreda. Manjšina smo, najboljša manjšina, ki vedno vlada in daje smer. Mogoče pa je, da smo se že iztekli, kakor se izteče ura, kadar napoči čai-i# jej sedai treba obnovitve. Mogoče je volja Njegova taka, da Pfltj novi rod, ki naj vzraste iz širokih pl®, ^ našega ljudstva, ves poln novih sv®z. sil. Ne razumite me krivo, nisem m po svojem položaju ne morem biti 11 ^ pristaš niti zagovornik upora. Mislim P j da je naše sklepanje popolnoma 0 ,jj in ne bomo našli rešitve. Če je v°z, solnčnega Raja taka, da mora naš FL red propasti in se mora poslanstvo h stva Atlantov vzeti iz rok doslej vla jočih ter izročiti celokupnemu nar® ^ potem se bo to zgodilo tudi tedaj, uporabimo vse svoje' sile v- obrambo P ti uporu. Če pa je njegova volja dru» čna in hoče še nadalje prihraniti . pravice, ki smo jih imeli doslej, Pf*1 0 se bo tudi to zgodilo, pa če Pre* .fl dimo njegovemu vzgledu, vdajmo prihranimo .taku še večje gorje!« (Dalie prihodnji natl1 Delavci In nameščenci-Sokoli! Volitve v Delavsko zbornico so pred lairn. V ta naš stanovski parlament odo izvoljeni delegati za daljšo dobo ln Je zato potrebno, da Vas, tovariši nacionalisti, opozorimo na sledeče: _ri ^e.h volitvah si stopijo nasproti marksistični internacionale!, krščan-• socialci in strnjene vrste zavedne-*a Jugoslovanskega nacionalnega de-v^va .*n uameščenstva. Vedeti morate, da ne morete voliti , e?e 'iste marksistov, za katerimi se Krivajo tudi vsi anacionalni elementi nit'S?Vra^n' nani iujerocici, ki nimajo .J. trohice ljubezni za naš narod in ki Ze.30 to svoje sovraštvo do vsega, ln™36 juSoslovansko, ob sleherni pri-So K°si'> zlasti v svojih obratih. Prišli . k nam le zato, da si zberejo iz zrio-,. !n dela naših ljudi svoje bogastvo, . Sa uporabljajo v tujini za bič, ki naj K^^udal nad našo Jugoslavijo. So-cj 1111 strelci ter vsi ostali pristaši na-nalnih organizacij, ali je mar vaše ba f volitvah prihodnjo nedeljo Jiudst ^ 'zk°r*ščevalcev naše§ia ste^6' a^a sveta dolžnost je, da gre-v neizprosen boj za novo nacio-z no borbeno strokovno fronto, ki je kaVs?rtl dosedanjim delom povsod po-Za-a da je prava, močna in edina scitnica vseh nameščencev in de-i Vcev- Ali vas vsi dosedanji dogodki . .Ven naših državnih mej doslej še so dovolj izučili? Ali se boste mar ustil; še nadalje voditi od majhne ' escice marksističnih generalov in se ali vpregati v internacionalni voz, ki v z?hustdj vaši tovariši že vsepo-lS°d? Zveza privatnih nameščencev 'u&oslavije s centralo J0* naslov ^ 'u j e š t c n i k a Jugoslavije«, vsemi njenimi podružnicami v drav-‘ 1 banovini je marksistična strokovna v Zagrebu, ki »S a vez privatnih propasti in zamudili najlepše priložnosti za napredek celokupnosti. Naš pokret je sicer še razmeroma rulad, vzklil ie pa iz krvi onih stotiso-čev, ki so s svojimi kostmi na bojnih poljanah pomagali graditi zedinjeno Jugoslavijo. Sokoli in strelci ter vsi nacionalisti! V najkrajšem času vam bo popolnoma jasno, kdo je vaš resničen zaščitnik in kdo vas hoče le še naprej izkoriščati. Samozavest in nacionalni ponos morata slehernega izmed vas, ki ljubite svojo domovino, privesti med nas! Zato posvetimo zadnji teden pred volitvami v Delavsko zbor nico vse svoje sile svetemu nacionalnemu boju, iz katerega moramo iziti častno za nas in našo domovino! Bratje Sokoli, tovariši nacionalisti! Pomislite samo, da je postal v zadnjem času v naši, na zunaj tako prijazni industriji. pritisk tujcev in zlasti marksistov tako močan, da se naši bratje in naši tovariši boje, da bodo v primeru, če se bodo izvedle volitve v obratih in bodo volili oni našo listo, zaznamovani kot »g a r j e v i« in da bodo ob prvi priliki vrženi na cesto. Zato zahtevamo: Volitve izven obratovališč, da bo kontrola, kdo je volil našo listo, Po nasprotnikih nemogoča in'da bodo naši bratje in tovariši, ki so pripravljeni vsak trenutek žrtvovati tudi življenje za svojo ljubljeno domovino, lahko brez skrbi in kontrole svobodno glasovali. To naj vzaemjo na znanje tudi vsi merodajni činitelji! Pričakujemo, da se bodo odprle oči prav vsakemu našemu človeku in da bo vsak brez pomišljanja vstopil v bojne vrste jugoslovanskih nacionalnih delavcev in nameščencev. Kdor bi pa hotel ostati na strani marksistov, naj ve, da potem zanj ni več imena: nacionalist. Isto velja tudi za vse člane sokolskih in strelskih organizacij, ki bo- ZABOJČKI OD KVASA 2 do 16 kg, poceni prodaja M Vrhunc. Maistrova ulica St. 17.__________________3496 SVEŽE KISLO ZELJE (tudi v glavah farma) dobite v trgovini z živili 1. Siraka nasl. Josip Skaza. Glavni trg. rotovž. 3903 DEKLICO 17 mesecev staro, dam za svojo. Ponudbe pod »Vdovec« na upravo »Večernika«. 3901 JEDILNI KOSTANJ razpošilja po najnižji dnevni ceni Korošec Jožef, Majšperk 3905 SLIKARSKI MOJSTRI. POZOR! Prosta licitacija šablonov (vzorci) po najnižji ceni, v sredo, dne 18. t. m. ob 10. uri pri špediciji, Aleksandrova cesta 55. 3925 POHIŠTVO lastnega izdelka kupite naj-ceoejše pri Železingerju, Tržaška cesta IS. Linhartova ul. 4. 3936 ŠIVILJA ZA DAME IN OTROKE se priporoča. Maistrova ulica št. J 7. n, nadstr. 3943 OTOMANE, madrace, žične in tapetovanc vložke, odeje, zavese, blazine. perje, puli kupite najceneje pri Novaku, Koroška cesta 8, Vetrinjska ulica 7. 3908 KUPIM VSAKOVRSTNO POHIŠTVO v sirovem stanju. Plačam takoj. Naslov v upravi Večernika. 3909 Kolosalen prihranek na kurivu dela „ZEPHIR“ - peč ki je najcenejša peč sedanjosti. „ZEPHIR“ > peči Vam prihranijo v teku let mnogo tisoč dinarjev. Izdelek tt. „ZEPHIR“ tovarna peči Subotica. Tovarniško zastopstvo: V Mariboru: Pinter & Lenarti V Celju: D. Rakusch V Ljubljani: Venceslav Breznik Zahtevajte brezplačne prospekte! ust \ Kupim KUPIM KNJIŽICO MESTNE HRANILNICE. Dopisi na upravo »Večernika« pod »Takojšnje plačilo«. 3917 Posest K3mzacija, članica II. Internaciona- ] do nedvomno trezno prevdarili dejan-m ie v , mo.tdctunn I skj položaj in se ne bodo dali v liobe nem primeru pregovoriti, da bi glasovali za rdeče in črne intemacional- ie v kolaboraciji z marksistično nfr^Pvno komisijo avantgarda mar' Ksisticne ideologije. « , ,sj nai vsak Sokol in vsak član relskih družin dobro zapomni! . 1 rav tako ni vaše mesto med redkimi ovčicami punktaških voditeljev Jj slovenskih katoliških separatistov, Kl z vsem svojim nehanjem v mladi Rodovini naše nacionalne države več *ot jasno dokazali, da jim ni za smo-reno in pozitivno delo v korist vse-*a naroda in močne Jugoslavije, tem-*ec so iz sebičnih strankarskih ozirov nvovali dragocene narodne dobrine ce. Že večkrat so marksistična in katoliška glasila blatila in preklinjala vse, kar je sokolsko in nacionalno! Zato sl dobro zapomnite: Pri ne deljskih volitvah boste brez vsakega pomisleka in z odločno roko raztrgali rdečo, belo in zeleno glasovnico in oddali le .modro, ki je edina legitimacija pravih in poštenih Jugoslovanov! Sokoli! Nacionalisti! Strelci! V skupen boj za nacionalni delavski parlament! Mali o Razno •asti POHIŠTVO si,’n.e8a izdelka dobavlja po E aino zmernih cenah Zalo-Pohištva združenih mizar-Vetrinjska ul. 22. nasproti «3ke v. Weixl. m /aboji od kvasa Vru 16 kg na prodaj. v~-2!)nc. Maistrova ulica $1valne D,°ve STROJE IN KOLESA, in rabljene, kakor otro-c^vojičke proda po najnižji TrVu Alojz Ussar. Maribor. dne 15. septembra 1B33. Znižali smo ceno knjigi od DIre35‘- na Din 23*- Dobite le v upravi Jutra In Večefnlka v Mariboru, Gosposka ulica Stev. 11 jPlUW|H!PUlUllPJH»»MH»NHIIIHimillUliilllUI|lll»...,iimiiupijj)lA^ I i 3 3 Centrala: MARIBOR v lastni novi palači na ogla Gosposke-Slovenske ulice Podružnica : CELJE nasproti pošte prej JUŽNOŠTAJERSKA HRANILNIC* Sprejema vloge na knjižice in tekoči fačun proti najugodnejšemu obrestovanju ae. Nafbol) varna naložba denarja, ker Jamči za vloge pri tej hrčthilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno ^uiiiiiiiiiiiiiiii)iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii)iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiliiiiliiiiiiiiiiniinMMiiinn,i,iiiii,,iiii,mii,iiiii,i'iiiiiiiiiiiii,iiiiilimiig Izdaja konzorcij »Jutra« .v. Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d« predstavil STSN&O DETELA' v Maribora 1