Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl. 5 za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr.
Teča j \ //
Ljubljani y sredo 4. januaria
1854
List
Novo in staro

(Alliteracije po švedski šegi
Dm se za dnevoni Dilje poniika, Leto za letom Lalino poteka.
y
řtaro odstopa
1
y
{Stvari se novo Vendar se vraća
Vedno še staro.
£vetlo z daj sije Šolnčice mladim, Gorko pred grelo Glave je sivckom.
Kmetic poskuša
Kmetvati bolje, Manj si ni vmišljal Modri Egipčan.
Stavbě prostrane Stavi umetnik; Gleda pa v zglede Glavneca Rima.
Mnogo spreminja Mestnik obleko Staro pa suknj Samo prevraca.
Cele že citre Cene so nove; Pesnik še poje Pesme s Homerjem
Slikar tii stvari Slavno podobo; Zad se ozira Z ra i raj v Apela.
Naj pa kdo najde
Novega res kaj , Pot mu napravlja Prednikov delo.
Svoja naj slava Starému bode!
Nic se ne znižaj Novega vrednost!
Hicinger
jejo
Ozrimo se po svetu in poglejmo: kako kmetu
odprimo po tem stare bukve
dan
današnji, in
5
v kterih je popisano kmetovanje nekdanje: kolik sen razloček! Kakor noc in dan.
In kdo je potisnul veliki voz kmetijstva tako naprej? Kdo drug, kakor vednosti tište, ktere kmetij stvu p o d 1 a g a
5
skušnje umnih moža
so
rokem, bi nemarno ravnali z gnojem, kakor še dan današnji ravnajo naši prosti kmetje, bi ne imeli bene lepe in dobre živine itd
itd
Od nekdaj je prostému kmetu
la bila
ga je tirala in gnala
?
da je
5
ki
boljsal to ali uno pri
kmetijstvu svojem. Od tod izvira tudi na Sloven skem skoz in skoz resnični pregovor,
da
55
sila
kola lomi". Sila bo zlomila v nekterih letih tudi plug nas in ga spremenila z bolj šim, bo prekuc nila malopridne gnojnišča, razderla hl eve ber logom podobne itd.
Ce je iz tega malega
kar smo tii omenili, že
gotovo, da kmetijstvo kakor vsaka druga vednost napredovati mora, da si pomaga na boljši stan,
ki
je ta potreba očividná posebno se danji cas, je premenil toliko řečí tudi v našem cesarstvu.
Padla je tlaka in desetina in oproštene so zemljiša jarma, ki jih je težil toliko let. Opro stenje to je vzelo nekdanjim grajšakom veliko rok
ki so jim pomagale delati
5
vzelo jim je pridel
j
Naprej kmetovavci!
Kmetijstvo je vednost enaka vsaki drugi ved nosti. Nobena vednost pa ni več na tišti stopnji, na kteri je bila pred sto in sto leti. Saj je znan
star pregovor, da „veliko glav večvé", in dasku šnje so stopnice , po kterih napreduje vsaka stvar. Vaške
kov veliko, ki so jim jih přidělovali drugi za-nje Treba bo jim vendar, ceravno so odškodovani za 2gube, vprihodnje kmetovati drugac.— Odkupljena desetina in tlaka, zaostali dolgovi na nji od več let in puvikšani davki so naložili kmetom plačila, ktere ker se jih je več skup nabralo in so poslednje letine večidel slabe bile, stiskajo kmeta, da se daj še ne more čutiti gotove dobrote, ki jim ga bo vprihodnje donašalo oprostenje zemljiš.
Padle so tudi colne mejeOgerske in Hor
5
9
ki ne overajo več vvožnje njih mnogo verstnih pridelkov v druge dežele cesarstva; žita vina itd. se vozijo sedaj brez colnine kamor koli
•K
naših domaćih.
in se rade kupujejo, ako so cenejši in bolji od
kov, in kolo casa s svojimi potřebami.
Železnice na druzih krajih so vzele in bojo vzele veliko zaslužka ljudém pri cestah; treba bo
M\J ▼ V11IW fiUUlUUllti JJUUV1II	VVUVM1I J	^MW ^ V
in zares le v prid kmetijstvu in družbinskemu
1 • %	•	1	\	•	• t i t	'«•Ili	•
f „ _ ,	v , , zboljsanju — se krepkeje prijeti poljodelstva in ro
kakosno dolgo pot je doversilo zekmetijstvo, k0delstva in ravnati vse to tako, da bo več neslo
kakosna dolga pot ga še caka! Vémo, da tišti kmetiči, ki ne znajo ne brati ne pisati, in ki le s silo tišani naprej se poprije
in da ne borno zaostali za drugimi narodi.
Z eno besedo: um se mora zbuditi in iz tište
ga ne bo zaterlo kolo časa, ki brez milosti zatare vsacega, ki ž njim naprej gré
_______. , , v , v	zaspanosti, ktera je opravljala vse le robotno in
majo novega ravnanja, kadar ze drugac ne more tlačansko, se mora zdramiti vsak kmetovavec, da biti, z neko zanicljivostjo gledajo na nove naredbe,
al kdo bo zaměřil takim: saj tudi slep člověk
ne vé: kaj s o In ce je. Gorjé kmetijstvu, ako bi mu
ne bili dani že od starodavnih časav možjé, kiraz
svetljeni po vednosti, kakor jih je rodil tadanji čas.
so kmetovali umno in izgled bili svojim sosedom. Za
Boira! ako bi tacih moz ne bilo bilo, se dandanasnji
bi
god
j
bi orali z matiko, bi ne vedili gleštati senožet
?
ne imeli ne ene žlahne hruške, tudi preljubega krompirja ne, bi ne poznali gipsove moči za de íeljša, bi se razprostirale prahe po dolgem in ši
Vediti bo treba, kako ravnajo kmetovavci dru , ki so že davnej na vikši stopnji kmetijske vednosti, — nemarnosti tišti, da le to je dobro kar je po naši glavi, bo'treba slovo dati, in pri praven bo mogel vsak kmetovavec in rokodelec biti za sprejem dobrih nauk o v in dobrih iz g le
do v.
n
rakomv žvižgat !
Sila kola lomi"
f
5
staro kopito mora iti
Če kdo misli, da kmetom ni omike in na
Alliteracija je v tem, da se v začetku verstic in besed, enake tihnice ali soglasnice povracujejo, na pr. zgoraj:
d, 1,
st, v,
itd.
předka v vsi h rečéh potreba, naj jim dá dnarja, da popevajo „aja-pupaja" na starem brez omike, bojo zamogli odrajtovati svoje plačila! —
2
Kako pa bojo kmetovavci si pridobili tište prihodnjič. Pred Bo
gom pa
je vse odgernjeno in vse
vednosti, po kterih napreduje kmetijstvo ia si vravnano po njegovem neskončno modrem io dobrotljiveoi
pomaga na vedno boljši stan?
Šola je perva podlaga. Vsak kdor če s ča
sklepu.
som napredovati, mora znati brati in pisati

ker po
ljenja
9
tem prepričanjem nastopim nov tek svojega živ-
ki se rai odprè z današnjim dnevom. Naj ko z
bukvah se zadobijo potrebne vednosti, po buk-	menoj kakoršna hoće, pri tem hočem ostati: da miliOčo
vah se zvé, kako se ravná po svetu, po branju	čuje nad menoj! Ako me tare ubožtvo in revščina, spom-
se razsvitli glava in člověk pripravnisi postane spre-	nil se bom svojih otročjih let, ko sem še veliko revniši
jemati dobre nauke in dobre izglede, ki jih vidiv	bil in se me je Bog vendar usmilil. Ce mi ta ali uni
okolici svoji. Marsikteri naših grajšakov ali dru-	prijatel bode nezvest, tudi to me motilo ne bode. Zgiba
zih umnih kmetov

ki
so
5
hvala Bogu! tudi pri nas

enega mi bo nadomestovala večja ljubezin ostalih. Aka
in marsikteri duhovni gospod ravná svoje kmetijstvo zalezuje tihotapstvo pošteno ime moje in mi žugajo le-
varnosti, zoper ktere mi ne pomaga vsa moja ske*b,
. ki ne
ali
po dobrih novih vodilih in skusa to in uno kako malo se primejo prostega kmeta vsi taki iz- me tadi to strašilo ne bode. V Gospoda zaupam
Zasmehuje jih raji, kakor da bi prevdarjal je vzel pod svojo brambo in me bode vodil po sklepli
gledi!
kar vidi, in posnemal, kar se je dobro poterdilo. modrosti svoje
leto

Mian. * iv*., m	5	J^	v fy v.»*^.
Nespametno je terjati, davsaka poskušnja mora se dobro iziti, — kaj tacega le otroče terjati more! Marsiktera skušnja, ki je spodletela, je zapustila tamno, vendar zemice, izkteregase jeizcimilna drugo
viz o koristni sad.
ona ima še ne
Nadasen s tem prepričanjem začenjam vesel no?o kterega příhodnost mi danes še zakriva
zagrinjalo
Novičar iz austrianskih krajev

Mati zemlja je dobra mati

Iz Berna na Moravském. Nemorem zamaditî
novega leta, da bi Yam tudi iz Moravije ne naznanil
izrečeno veliko bogastva v sebi, ali treba je ji seči
z umnostjo v naročje njeno, da daruje kar ima.	kaj malega, kar Vas bo gotovo veselilo. Deleč stanu-
Tudi se kmetovavec pritožiti ne more, da nimajo	jem od svoje drage domovine in le po redkem me do-
nobene cene pridelki njegovi, — predobro čutijo	teče priložaost, da zamorem slovenako govoriti. Kako
mestnjani sedaj: kolikšne cene je vsaka stvar,	sem tedaj vesel, da po Vas
ki jo kupujejo na tergu!	1—* -	~î,î ---
Gledé na vse te potrebe bojo „Novice" kakor	moja mati učili. Ali ne mene samega razveselujete s
poslednje leta se ozirale po kmetijstvu celega sveta	toiikšnimi lepimi rečmi, jako dopadete tudi mnogim drain donasale našim kmetovavcom v prevdark, poduk
« • * « « i i • » i
i
ljube „Novice", mi doide dva-krat v tednu mili glas jezika tistega, ki so me ga mila
gim
Zmed gospodov častnikov pri našem polku je ne-in v posnemo, kar je dobrega, da na vedno višjo koliko tudi Slovencov iz Maribora, nekoliko Horvatovin
zvedili, da imam „Novice", so napro
JL 11. T	liJ V* ^ liUI J V UUMI V^MJ 14M» IIW f ^VAIiVf f J ,J	J1UI1AU IUU1 KJ1U V Vlit
stopnjo pripravimo domaće kmetijstvo, ki dobiva Serbljanov;—ko so
svoje podpore sedaj tudi po kmetijskih učilni- sili me, da bi jim jih posojeval, kar z veseljem sto
cah
vu u ^ uoiiu v umu jj uiuui i t lu^i ^ ^ m w ii. f ^	j/ <	i i t«i , ni/i tin ji> iu ^uuui uj \j ^ uiu v u ^ u« iv/^i	muvui v
sanih od umnih rojakov, po kmetijskih druž- Slave dobiva zmirej večjo veljavo, in da so žalostni čaši
osnovanih po modri vladi, po buk v ah


rim, ker mi je to znamnje gotovo
da lepi jezik matere
9
ki si prizadevajo po različnih potih za po
bah
vzdigo kmetijstva.
minuli, ko so se ga sramovali lastni sinovi njeni
Zraven
Premišljevanje
narave in previdnosti božje v nji
/
Poslovenil Miliael Verne.
Premišljevanje o novem letu.
nemškega in taliauskega mi tudi moj materni jezik mnogo koristi. Ťukej v Berni se na priliko ravno toliko češki, kakor v Ljubljani slovenski govori, in z majhnim priza-devanjem sem se na vadil toliko, da v vsih potrebnih re-čéh se zamorem pogovarjati v njem; tuđina drugo stran mi bo koristi! moj materni jezik še morebit letos, ako ostanemo še tukej v Berni, sem že povabljen obiskavati
en dalmatinsk bataljon strelcov (jagrov), ki je na Ce Nastopilo je novo leto in ž njim začetek nove skem, za duhovne velikonoćne opravila. V vojaški bol
nisnici i)ajde m med drug
imi narodi vedno tudi mnogo
dobe mojega življenja. Obhaja me misel, kakor da bi bil pervi dan leta tudi pervi dan mojega življenja. Terdno Slavjanov vsih narečij, in tukaj nar bolj spoznam ne
vrednost milega maternega
zaupam, da Ijubeznjiva roka dobrotljivega Stvarnika me precenljivo bo vodila tudi v tem letu po sklepu naj večje modrosti, torej po živem prepričanju
glasa.
Rečem
da mladenci v šolah naših
9
ktere živa priča so vse stvari Njegove in celo življenje	visoki vladi našega cesarstva nemorejo biti zadosti hva-
moje.	ležai za veliko dobroto, da jim sedaj dajè lepo prilož-
Pridšemu na svet je dal v milih starših mi pri-	nost, izuriti se v slovenšini io tudi druzih slavjanskih
jatle, ki so mi v mojem nezmožnem stanu z nesebično	narečjih, in da po tami maha, kdor pravi, da so s!av-
Ijubeznijo pomočniki bili in reditelji. Brez njih pomočí, janské učilnice v Austrii nepotrebne. — Tukej v Moravii brez ljubeznjive njih skerbi za blagor bi nebil,
kar sem. imamo hudo zimo
vender je zima za polje vgodna, dnevi
Z današnjim dnevom nastopim nov tek svojega živ- so prijazni in jasni. Milovanja vredni so siromaki

kte
ljenja; sicer ne tako nezmožen, ko sem bil o svojem rim manjka za kurjavo derv, ki so tako drage

da en
rojstvu, pomoci pa vendar ravno tako potreben. Prijat lov mi je treba, da mi življenje oslajšajo, me v
seženj (klaftra) s privožnjo in s ceplenjem vred veljá 16 srebra. Očitno pohvalo zasluži tedaj miloserčna ra-
nesreci podpirajo in me nevarnosti varovajo. Dal jih bo dodarnost Bernskih oče nebeški
tr
t9
ospa
>
9
ki mi bodo v dvombah svetovavci, pomočniki
darovale v večerní soli čez
ktere so 21. dec. bogato ob-100 revnih učencov in učenk
y
v nesreći, v sreči tovarši, voditelji v zmoti.
kterih revni stariši so ginjenega serca přejeli tako za
Ni primerljej ne, da sim rojen po teh in ne po željene milodare. Bog jim stoterno poverni! Berno ja
kakor povsod v tacih
druzih starših, — v tem in ne v druzem narodu, o tem, in o nobenem druzem .času. Čas in kraj
>
m
město z mnogirni fabrikami, in,
mestih, so tudi tukej skorej samo dvojni ljudjé: eni ne
zmerno bogati, drugi ravno tako neizreceno revni;
ka
ekoljšine, in nasledke mojega življenja je Stvarnik moj
dolocil po svoji neskončni modrosti. Z današnjim per- kor eni v obilnosti in v lišpu in kinču dnarje raztresajo
tako rêci
vim dnevom leta se moja osoda,
iznova. Meni je sicer zakrito. kar se mi bo
vra vn uje
odilo
s
polnimi rokami, ravno tako drugi
ar ft
tudi nar potrebnisih reci
>
terpe pomanjkanje
in lakoto in zimo nosijotezko.
Dragina je tokej neízrečeno velika* Kdor Moravsko po- nemore, ker slav. solnograško nadskofijstvo ima posebni Eoá, se čudil bo, da je mogoče, da tako lepe in rodo- privilegij sekovske skofe izbirati in poterjevati.
Gotovo bi se bil Rim na to nedostojnost ozerl in svojo mogočno besedo povzdignil za uzderžanje kano
vitne polja, kakor jih ta dežela ima, ne donasajo obil nisih pridelkov. Ne vém, ali bi se bolje ne splačevalo, ako bi okoli Berna in Olomuca lepe in prostorne njive z niskih postav, ktere od skofov tndi to lastnost išcejo, žitom obdelane bile namest sladkorne repe, ki namest da kot dusni pastirje znajo k svojim ovčicam govoriti,
čverstega in zdravena kraha dajo le nekoliko slabega ker je njih glavna dolžnost oznanovati besedo bozjo „op-cukra. Sreća za prosto ljudstvo v teh krajih pa je, da portune et importune".
Tožbe ćez te nedostojnosti so se zmiraj slišale iz
dobro obnaša, in
se krompir ene leta sèm spet precej da so ga tudi letos mnogo přidělali. Goveja kuga pa, kar so „Novice" že razglasile, se zmirej zlo razgraja.
. Z
ust naroda slovenskega
in duhovništva slovenskega
9
Ili
Drugikrat
Bogom !
spet kaj druzega, ako Vam je ljubo *
Jane* Tomse, vojaški duhoven.
krat
»	V	Ul/DlUJ HUK
Štajerskega na novega leta dan. Ze već- uzrokov.
v teh listih omenjal
délit
slovenske
strani sekovske
kofij
in pridruženja njenega k la
Ibudski skofíi, in z veseljem in za gotovo smo zvedili da se ta reć pretresuje ravno zdaj na dotičnih mestih.
većkrat se je že zacenjalo pogovarjati o vredjenju skofije.
Ze pod Ferdinandom II. nadvojvodu Austrianskem in vojvodu Stajerskem leta 16&4 se je ozir jemal na to nedostojnost, ali reč ni se mogla dognati iz samih sebičnih
Rajni césar Franc I. je to reć sopet v pre tres vzel, ker je nar blaženejso voljo imel Slovencem pomagati. To se vidi iz tega, ker se je dvakrat po-prijel vredjenja sekovske skofije in sicer zadnjikrat po
Sekovska škoiija je bila vtemelj
s privolenjem pa
>
peža Honoria III. dné 22. junia 1218 in M
II. tadajnega rimskeg
kralj
dné 26. oktobra 1218 pod
Leopoldom III., vojvodu stajerskem po Eberhard
II
nadškofu
1219
Prej
MP Hpi
Solnograskem
s pismom od 27. februara je Štajersko spadalo, kar ga do Drave
pod nadškofijstvo solnograško, in kar ga je
čez
3e,
Dravo, pod patriarhat oglejski, pozneje pod nadskoiijstvo
3 niso ravno bile
ljublanskem kongresu. Ne vémo, komu bi připisovali da ni se izpeljalo.
Po smerti skofa Romana se je ljudstvo slovensko zlo pognalo za škofa, kteri bi slovenski znal, ali pa za loćitev slovenske strani; ali tudi tojebilobrez vspeha. Dobili smo sicer skofa v osebi presv. Jožefa Othmara, na kterega se zmiraj bodemo ponašali, moža apostol-skega, alita je sam přisel do prepričanja: da ni sposo-
gorisko. Meje novo utemeljene široke, in kakor pismo utemelj
skofij
kaze
y
je bilo novi
Skofíi odločeno okrožje, ktero se od gornjo- štajerske
Mure do koroske m ej
P
drug
d
hod
guje
Iz tega se vidi, da proti jugu se ni
a razte-
prostiralo
ben za sekovsko skofijo, ker slovenski ne zna, in milo mu je bilo pri sercu, ko je pri birmah po Slovenskem ukaželjnemu ljudstvu, ktero so zapeljivi nauki razsirjeni leta 1848 in 1849 tako zmotili in ktero je želelo to-lažbe in resnice iz skofovih ust slisati, mogel očitno
veliko čez Vildon. Okrožje, ktero današnji dan arkide kanat svamberski obsela.
reći: „rad bi govoril k vam,
pa ne znam
u
skega
ske

řa, je spadalo pod skofa labud mala síran v severno-zapadni Štajerski pod ker
Zdaj se je za vredjenje skofije na pravem mestu

in vsa druga pokraj
se pod
©
raske
ë
Skofa
y
Znano je iz točnih historiskih dokumentov, da je Slovenec do devetega stoletja segal do podnožja Brenera in do pobrezja Ina, da vsa Koroška in cela Štajerska
začelo delati. Razsvetljeni metropolit solnogradski Ma-ksimilian je sam predlog storil visoki vladi, da naj
slovensko stran sekovske skofije k labudski pridruži lubnisko skofijo jenjati dá, in naj prihodnjič samo dvé skofíi na Stajerskem bodete: nemška sekovska obse-gaje vse nemske stanovnike Stajarskega, in slovenska
bila je slovenska. In da bi ravno ne imeli pisanih dokumentov, pričajo to resnico slovenska imena mest, vaší
la bud s ka obsegaje vse slovenske stanovnike Stajera. Brali smo ta predlog, tako temeljito je izdelan, da sami
»

hribov, rek in rečic. Slovenske Bistrice sumijo
bi ne mogli već reći, kakor je presvitli metropolitrekel.
med tiroljskimi in gornjo-stajerskimi planinami.
Zgodovina nas uci, da nemški škofi so si zlo
pri
Prav iz duse nase govori, in v prepricevavni, mirni, vendar krepki besedi razlaga potřebnost tega vredjenja
da je dozdajno cerkveno oprav-
in sam očitno
reče

zadevali slovenske zemlje ponemčevati z mnogoterimi ništvo po mačuhovski skerbelo za blagor lubniške
sredstvi, ktere zapisane najdemo v starih pismih.
Ne
in slovenske strani sekovske skofije. Bog mu plati nje
gré pretresovati tega tukaj, omenim le, da že sv. Ci-	gov blagi trud, s kterim se poteguje za blagor ovcic
rila so v Rimu krivoverstva tožili, ker je slovenskemu	v njegovi cerkveni pokrajini živečih, in si prizadeva to
ljudstvu v slovenskem jeziku keršansko vero oznano-	poboljšati, kar je pokvarila pred 600 leti krivo za-
Resnico je tedaj gospod Hicinger v teh listih iz-	stopljena politika. (Konec sledí.J
val. govoril, ko
je rekel, da le oglejsko skofijstvo je slo
Iz Terst a 1. jan.

Za novo leto nam je pri
venščino branilo in krepćalo.
nesla merzla burja sneg, ki pade tukaj redkokterikrat
Pozneje je sekovska škofija pridobila vso od solno- V letu 1839
pravijo
je zadnjikrat
padel.
Pa
graškega nadškofa posedovano okrožje in v letu 1786 tudi nenavaden mraz nas pritiska, ker ze dva mesca nekaj od goriškega skofijstva in sicer čez Dravo tri de- skoraj neprenehoma razsaja burja in na Krasu zamete
kanate do meje nekdajnega politiskega celjskega okrožja.
delà.
Iz Istrije se za gotovo čuje, da ondi
zuga pre
Sekovska škofija iz nemske solnograške izrasena bivavcem huda lakota, ker niso ne le nič vina, timvec je veljala za nemsko in kot taksna gotovo velja tudi v tudi druzega živeža le prav malo přidělali. Doljna Istrija
Rimu
i
sicer bi ne
mogli verjeti

da Rim po svoji mo- je zavolj obilnega
skalovja uboga dezela,
drosti in pravičnosti bi ne bil temu nedostatku odpomagal le pičlo pridelkov donasa. Bog daj !
da
ki razun vina
se tertja
in
terjal, da
pastir jezik svojih ovcic razumeti mora. Od 50 skofov, kteri so pastirsko palico po sekov
do
ski skofíi nosili, torej od začetka sekovskih skofov zadnjega v Dunaj za nadskofa prestavljenega, ni nobe-den slovenski znal, in v nobenih cerkvenih bukvah ne
nahajamo zapisano, da bi kdaj kteri škofpo Slovenskem
Tudi Rim tega znati
bolezen vlegla kmalo, ker brez vinskega pridelka se Istrijan ne more preživiti. Tolažijo se vendar ljudjé in mislijo, da bo merzla zima s snegom terto okrepćala, da bo zdrava ostala. Da bi se pač te želje dopolnile! Vlada si prizadeva ubogim prebivavcom delo in zaslu-žek nakloniti. Cena žita vedno rase, akoravno so v
9
slovenskemu ljudstvu predigoval.
Jako ljubo.
v red.
Terstu vse žitnice polne; tudi Iasko pseno je poskočilo in sploh je dragina vedno silniša. Ni treba na borso hoditi zvedit kako srebro stoji; pozna ee na malem kruhu*
civje
v D alma cio voziti brez colníne in vžitnega daća, Plačilo za dopuščenje tobak saditi za rabo domačo
IH I 8e£ane 20. dec. Lani smo se z dišečimi vi
jolicami ob novem leta darovali, letos se borno z belo en kujo I Pač hoda zima je to leto na Krasa, strašna na Ogerskem, Horvaškem itd. je za to leto odločeno od tuli burja neprenehoma in sneg nosi iz enega kota v dru- štirjaskega sežnja na 4 krajc. — Na vprašanje: koliko
Huda se bo godila nekterim naših kmetov; treba
imajo gorniski desetini podveržene fužine donašati h kan je živeža, treba je derv, al letošnji prideik je bil sploh tonskim in soseskinim nadavkom, je določilo c. k. mini slab in tuđi zaslužka ni.
Hvala Bogu, da vsaj žito iz
sterstvo notrajnih oprav z ukazom od 21. dec. 1. 1., da Tersta brez colnega davka dobimo, zato pa smo tudi se ima pozvediti čisti dohodek po pravilih, ki so pred
pisani sploh za dohodnino, in da od tega po 5 do lOO
našim verlim gospodom veliko hvalo dolzni, posebno pa
poglavarju, prerajtani delež ima brez daljnega ozira na gorniško
se priserčno zahvalimo našemu okrajnemu	| |
castitemu g. Domicianu Vel usič-u, ki si neutrudljivo desetino veljati za menlo omenjenih doneskov, ki pa se
le tedaj terjati smejo, ako so sploh nadavki na dohod-
prizadevajo našim revam in nadlogam v okom priti
po
vsi svoji moči. Živi jih Bog! Vas pa, ljubi rojaki serčno	níno pripustljivi. — Deleč že je prišlo sleparstvo na
prosim: ne obupajte v nadlogah! S pomočjo božjo se bo	svetu: nek dunajski zdravnik s vetuje bolnikom zdravila,
dalo že preživiti. Ako je bila slaba letosnja letina, bo	kakoršne mu zapisuje po mizoplesu oživljena
prihodnja bolji, saj Vam je znano, da po hudi zimi na-	mi z a!! In goljuíivi dohtar najde ljudi, ki véro stavijo
vadno dobre in rodovitne leta pridejo.
R
1.
na tako sleparstvo!
Preteklo leto so popili Dunajčanje
lz Celja. Poslednje dní minulega leta je tukej ne- 360.000 veder vina in 460 000 veder ola (piva).
znano sněžilo, ter namedlo veliko snega. Nastopila po
Iz Carigrada je došla novica, da je divan turski pri
tem je ojstra zima.
Tiho
in pusto je vee; le ubogi pti-čiki obletavajo čivkaje gostoljubne pohištva.
Ne koristi ravno vse, kar včasih Ijudje svetujejo. To kaže sledeča prigodbica. Nek skop bogatin u bližnjem tergu«, do 60 let star, je bolehoval. Lomil ga je
pravljen s pogoji
?
ki pa
V
se
niso znani, pomiriti se z
?
protín. Boleli so ga členovi tudi po polti so spušale se drobné hrastiće, ki so ga
Rusom. Pri vsem tem pa, se vé da dokler ni pomirje gotovo, niso ustavili Turki naprav za vojsko, in, kakor
terdijo časopisi severni, hoče sklicati rusovska vlada vso svojo armado na noge, ktera bo znesla 2 miliona in
ter bili nekoliko nevkietni: 226,000 (?) vojakov s 1000 vpreženimi topovi in 12a
baterijami. Ako so te priprave gotove, kakor se pripo-
močno serbele.
Nadlegovalo je
to možá.
Pa namesto
posvetovati se s pametnim zdravnikom, popraševal je so sede in nevedne babulje. Svetovale so mu te, kostni
čave
članke in hrastavo polt z merzio vodo umivati. Storil je tako. Pa kaj je sledilo? Protín iz členov in hraste od polti so zginile; namesto teh nadlog je pa začela glava ga bole ti tako ljuto, da je menil, raznosio mu jo bode. (Protín, po merzlem umivanju od članov in poverhnje života pregnan, bil se je na
veduje, se rusovski car hoče deržati starega pravila ako čes mir, napravljaj se na vojsko". Turki so za pustili vse rusovske kraje v Azii, kjer so bili poslednjič hudo tepeni. Od kar je stopil miroljubni Halil-paša v
y>
na o z ga ne vergel.)
Nič
ni pomagalo več. Pritisnilo
je mertvilo, in nepazljivega bogatina pograbila je nepri-čakana smert.	J. S.
Ljubljane♦ Kaj veselo novico za novo leto za-morejo „Novice" povedati bravcem svojim, da namreč
nas milostljivi gg. knezoškof so blagoserćno obljubili pripomoći, da pride toliko zaželjeni slovenski besed nj ak Vodnikov na dan. Pomnoženo je veliko vredno in trudapolno Vodnikovo delo
ministerstvo tursko, je upanje na mirno spravo se vecji. Tudi poslednje novice ne naznanjajo, da ci bila zadnje dní kje huda bitva bila, ker tista novica, ki jo je pri-nesel „Fremdbl." iz Bukurešta od 29. dec., da so Turki po hudem boju Karakal z naskokom vzelí, ni se po-
V Berolinu je na sv. daa
Sliši se, da au-
terjena od druzih straní, umerl znani geueral Radovic. strianska in pruska vlada si prizadevate poravnati žalostné razpartije med Badensko vlado in skofom frei-
Kakor Munakovski tako je tudi Parižki škof
V Cernogori se bo nek
z mnogim lepim blagom

Kl
burškim.
prepovedal m i z o ples. potolažil siloviti razpor med knezom in stricom njegovim.
Novo mašino je znajdel profesor Planavergue v Kol-maru, ktera, ako se poterdi, bo sila važoa za barke na
so mu ga přetekle leta dodali izverstni jezikoslovci vsih elov. okrajin, — ali prelepi zaklad je ležal brez koristi za občinstvo, ker ni ga bilo rešitelja, ki bi
mu bil pomagal na dan. Hvala Bogu! presvitli naš kne
zoškof, ki so si postavili že marsikter veličansk spomi-nek blagoserčnosti svoje v domovini naši, hočejo tudi
resitelj biti krásnému delu, ki zdihuje ze toliko let po belem dnevu. Modri
£
ospod
?
zivo spoznavsi

da v omiko
in povzdigo vsacega jezika je dober in potřebám časa dostojen besednjak per v a potreba to delo kmalo na dan, in da bi H
?
želijo resno, da
prida
se ne odlašalo iz strahu da ni popolnoma, ker noben besednjak ne more dover
morju in rekah: je namreč ta znajdba hlapón za barke, ktere sopár goni, take naprave, da namesto s ko-lesi rezati vodo, derdrá nad vodo; obstojí pata hlapón iz 4 valarjev, ki nadomestujejo kolesa, in iz mnoge druge priprave. Ta mašina se ne potopí v vodo, temuč plava na nji, teče neizrečeno hitro in zamore veliko bark za sabo vleči; nič ne ovéra njenega téka, naj je voda plitva ali globoka; v eni uri stori 30 postnih ur pota;
tudi to je ne moti, ako jima barka po vodi iti ali proti
koli-
vodi, ker se upor vodotoka pomanjšuje za toliko kor večji prihaja hitrost barkinega teka.
i

šen biti. Domorodci! kaj ne, daje to kaj vesela no vica za novo leto! Slava presvitlemu knezu!
Stan kursa na Dunaji 31. decembra 1853.
Za
gotovo se nam je povedalo, da visoko ministerstvo kup-čijstva je sklenilo vprihodnje po tukajšnih železnicah namesto lésa in premoga s šoto (Torf) kuriti, in da je v ta namen si vlada vlastita čez 600 oralov šotnega sveta na Ljubljanskem mahu.
Obligacije deržavnega ( 4
5
4'/
0
/
0
93 %
fl. I Esterhaz. srećke po 40 fl.
i
2 n n
2
dolga
3 2'/
Y>
2 V>
82
73% 57
Oblig. 5% od leta 1851 B 111 Oblig, zemljiš. odkupa 5% 92
. . 230 . . 133
Zajemi od leta 1834
Novičar iz mnogih krajev
V)
r>
1839
V)
Y) »
V
'2 r>
V)
Windisgrac. Waldštein.
v> »
« 20„ » 20 „ „ 10 „
77 % fl,
9 í; 3 / £,9 ;« n
27
IO5.
r>
Kegleviceve „	„ — /8 „
Cesarski cekini 100 fl. za 120% „ Napoleondor (20frankov) 9 fl. 4.
Suverendor.......15 fl. 5?
Nadavk (agio) srebra:
na 100 fl.
15% fl

Loterijne srećke :
volili
v
Zivez polajsati revnim Dalmatincem so cesar do
na Dunajul 31 deCembra 1853 :
v Gradca
15. 87. 71. 37. 22. 79. 43. 74. 23. 69.

da se do konca julia t. 1. smé Žito, moka in so- Prihodnje sreókanje bo na Dunaju in v Gradcu 11. januaria 1854
Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis
Natiskar in zaloznik
Aj
Blasnik.