/ »ev. 271 V Trstu« v soboto 5. oktobra 1018 7haja vsak dan zjutraj, tudi ob nedeljah in praznikih. — Uredništvo: ulica sv. Frančiška Asiškega št. 20, I. iiadstr. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Kefrankirana pisma 52 na sprejem njo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajate!) in odgovorni urednik Stelan Godin.-'. — Lastnik- konzorcij iista Edinosti". — Tisk tiskarne .Edinosti". — Telefon uiedništva in uprave štev. [ 1-57. — Naročnina znaša: Za relo leto K 40 —, pol leta K 20"—, tri ircsccc K 10 -, za nedeljsko izdajo za celo leto K 8*--, pol leta K 4-—. številka v Trstu in okolici: 10 vinarjev.-- = Posamezna Letnik XIII! Posamezne Številke zastarele 20 v!n. Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po vin; osmrtnice. zahvale, poslanice, vabila, oglasi denarnih zavodov mm po 30 vin; oglasi v tekstu lista do pet vrst K 20.—; vsaka nadaljna vrsta K 2- —. Mali oglasi pa 8 vin. beseda, najmanj pa 8) vin. Oglase sprejema InseraUi oddelek .Edinosti-. Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. — Plačuje se izključno le upravi .Edinosti". — Uprava in inseratni oddelek so As. Št. 'JO. PoŠtnohranilnični nJui št. 8H.03Ž naliajata v ulici sv. FranČišci Posamezna številka izven Trsta in okolice: 12 vinarjev. fer® MS. Odstop kralja Nadalievanie mirovne razprave v zbornici. — Neme! zasedli rusko črnogorsko fcrodcvje, — Oiando o odnošajUi med Italijan! In Jugoslovani. — Prfnc Maks Bazenski novi nemški kancelar.^ SOFIJA, 4. (Km.) 5Cr2li FeireS]*^ lo - na k3?*st pr I" t^iK. K>«a5j S^sas J3 aa^žopsl OJr.tcpivši kralj Ferdinand se je rodil T. 1861 na Dunaju kot princ Ferdinand Sachcn Kobnrs i» iG i! v avstre-ogrski armadi. Dne 7. julija 1S87 2a e izvolila sobranje za kneza Bolgarske in je im:l avgusta slovesen vliod v Sof'Tr>. Dne 20. aprila 1S93 se je poročil s prince zin jo Marite Pannsko. — Novi kralj Dcris se je redil 30 "Januarja 1891. Ima t- rej sedaj 24 let in jc v nasprotju s svojim cj., :ri pravoslavne vere. FORMALNA DEMISIJA VLADE. SOFIJA, 4. (Kor.) Via Ja je pedala kralju Borisu svojo «cJemlsf3o~ Ta ie izrekel - ;m kabineta svoje zaupanje in prosil inistre, naj oh J rže svoje portfelje. Proglasi glc^e prestolne izpre memle bodo objavljeni jutri. RUSKE VOJNE LADJE ZA ZAŠČITO DARDANEL. > ?xnei zasedii rusko črnogorsko brođovje. I3EROLT\T, 4. (Kor.) VVolffov urad po- :.--črt: Nemške čete so zasedle veliko ru-sko boki o ladjo -Vol!o« in vrsto tekom ine dogotovljenih enot, ki so bilo dose-dai pol nemško kontrola. Zvezno bro-vje v Črnem morja je dobilo s iem za z:-šč!to mor-ikih ožin znatno ojnčenje. — Kcrck je bil Izvršen 'sporazumno z vlado r Moskvi PARLAMENTAPJZ tCIJA VLADE V NEMCU L Frfnc Hzks Berenskl — novi kancelar. BEROLIN, 4. (Kor.) Wcifrov urad pc= o." * Princ Maks Br.aenSks še bil hnc:io-b za drža^asega kš;: cela, j 2 in rr!isfcs£2 iszsira zt. zuEsaie stvari, aNovi državni celar bo razvil v sobmo v rajhstagp . J vin:'::' program. Za državna tajnika rez portfelja .a deloeera đržavoozlKHV a pestenča Greber i-t Scheie srnami. Dr-:. .-11! tajnik "za notranjp stvari Wa!!raf : ' - t; ril; njegov narednik bo kak člajj .rra. Na čelo nove usiarioviSs-nega' dr-. jgn delavskega v.r da ko storil drugi r-.diednik glavne komisije na strokovne rgaitzaefie. dr-/. posL IVprašanje, i i naj se ustavi oi zunanjega nrana vlsni clr/avn tiskovni urad z naJatj-1; • .j državnim tajn-ikem iz zbornice, še n; seno. Imenovanje več ctržavrah podtaj-kov iz ljudskega zaslopstv.i še ni izve-;io. Prasko JrgovJnsko min -strstvo bo vzel državni poslanec erser. tU:;Vossische Zei-r?o-.< paroča. da je zuuan-e državno taj-n;^\ o deiinitivno 7. ret poverjene državnu tajniku van HintzeJnJirda i 2 '.zvrslo imc::r»varie iaci.'aIiu>-demokrat-c^a poslanca DavLda za državnega pod-",iika zunanji-h zadev. n. Mm&z ftmm, TUDI ROMUNI ZAHTEVAJO SVOJO NEODVISNO DRŽAVO. D U MAJ, 4. (Kor.) Poslanska zbornica ie na aijLV. Ia razr*ravo o \taJai izjavi v svezi s p: čUiogi, ačccii m s j jnirovnega iTrašanja. PosL Stolzl ie polemiziral proti zadnje-in.i govoru posl. Sianjka, zavračal napa-l I. j aszvuii j"roti armadi in iz-•1, da je sedanK -trenotek pripraven za izvedbo socijalnih zaliicv. Vsako socijalno nje ie d.-: .* doslo, le ne anarhično : •• ijševišlco. Glede mirovnega vrraša-|c naglašal govornik, da so Nemci, ka-oj- poj j-ei, pripravUenš tudi sedaj za mir, i -jim zagotovi n^KJV obstoi, samostojnost , bo vernik je poživljal nato stranke, r t ne iz-aibe j^guma, ker ni za to nobene .a povoda. Ptirl. oljski 11, da 1'etmaver (Poljak) je izjavil: \ es narod odiceno protestira proli tebi se preprečilo združenje vseh e ;a nareda in poljvkih oze- melj. _ PetruSzev/icz (Rusin) je pozdravil predioge* svojega kluba glede zadnje i:, j r o ^ ne note grofa Buriana in avstro- i:oljske rešitve, pri čemer je odločno protestiral proti priklopltvi vzhodne Galicije Poljski. Napadel je postopanje avsiro-ogrske crmade v Ukrajini In ji oeital kolonizacijske tendence. (Posl. Sfearuh: Namenoma pošiljajo tja pol'^ke . in ogrske polke! Predsednik je poklical Staraha ponovno k redu). Ukraijnci nočejo postati ix>:?aniki kraljevine Poljske. Al:o Avstrija ne Izveie delitve Galicije, potem bodo Ukrajinci izgubili upanje in zahtevali že sedaj pravico-do združenja vseh ukrajinskih ozemelj v samostojno državo. — Brambni ir.i 11:5ter Cz:'pp je zavračal oEi-he predgovornika m posl. Starnha proti armadi, sieer ]>a izjavil, da je priprav "jen odrediti vse potrebne preiskave. Pen. Sclneić je zahteval, naj se k "ini-rovn-ini -razgovorom, predlaganim od grb-la Buriana, odpošljejo tudi -delegati raznih n; rodov snonaTliije, da zame rejo zastopati interese narodov. Nato se je lovil s potovanjem grofa Tisze in naglašal, da ste Dosna in Hercegovina odlc-čno proti pri-klopitvi Ogrski; narod je sit Madžarov in Nemcev In zahteva združenje Srbov. Hrvatov in, Slovencev v sanros'o" to državo. -Jugoslovani odklanjajo pc'najaro avtonomijo narodov i:i -druge Jugoslovanov tičo-če se ustavne izpremembe. 'J'n-di glasovi socijaiistov jih ne bodo premam>li. -Posl. Iiiuban ie naglašal, da vztraja njegova stranka pri češkem 'državnopravnem programu 1-n odklanja pogajanja o državni iiarodni bedoenosLi češkega naroda. To pa nikakor ne pcmeni, da -odklanjamo pobten hi oeki iU;Oiče.i porazgovor cd naroda do naroda.- Dr. G?on:binski se' je pritoževal nad poli; ko P r asov proti Poljakom, utemeljeval skupni predlog Poljakov k'lede enotne Iti svobodne Poljske in izjavil, da Poljaki mirno čakajo na -splošni evropski kongres. Posl. Degaspen ie opisoval tr-p-jenja Italijanov v vojnem ozemlju in se pritoževal zlasti nad slabo aprovizaeijo. Sedanji ministrski predsednik je »sckrlv preganjanja tridentrnskega knezoškofa. Izraba nado, da dan pobrat"rn:tva človeštva na po dlagi pravičnosti ni več dale J-. vmžnika pod našimi črtami. Južno Luryr; pj.:l. Paeher je .nastopal proti izvajanjem posl. Staujka in izjavil: .Mi Nemci poz-iravljamo naše junaške brate v neruski državi; pozdravljamo njniove braore vodje, pozdravljamo njihovega cesarja. Vemo da v naši trdni skupnosti leži ne-razrušno jamstvo za našo bodočnost. Govoreč o čeekeni vprašanju je -dejal govornik, ca je vprašanje pravzaprav rešeno že po Wi!scnovi izjavi, ker vc mora češko samoupravno, ozemlje omejevati na ozemlje, v katerem bivajo Čelii. in da mora del, v katerem prebivajo Nemci, s^rnono-sebi umevno stati pod nemško -samoupravo. Nemci v Avstriji zahtevajo svojo pravico do samouprave in '.amocdlcč-be, kakor ostali narodi. Će država ne pomaga i a. potem poseže 10 milijonov avstrijski!] Nemcev po samopomoči. (Živahno odobravanje pri nemških naeijonalcih.) Posl. Strancher je izvajal: Židovski narod zahteva cd skupnosti vseh kulturnih narodov sodelovala pri izvedbi svojih zahtev po deželi svojih očetov, ki ne morejo zastareti. On da zahteva priznanje narodne domovine, svobodne židovske države v Palestini, kot nerazdelj've celote. Za židovski narod v Avstriji -zahteva govornik zakonito priznanje židovske na-roenosti m zajamčen je svobodne priznaje k njej, zagotovitev pravice vzgoje mladine v židovske n duhu, združenje vseh Židov v državni zvezi, ki naj se ustanovi ustavopravtto, in ujtanoviiev narodne zbornice s pravico narodne samouprave ter zastopstva Židov napram državi in •ije^m narodom. Posl. Stark je izjavil, da se Wilson po krivici imenuje največji demokrat. V Amerik!, zlasti med delavstvom da velja za največjega demagoga. Govornik je obsežno govori! o zahtevi svoje stranke po reviziji avstrijske ustave, zlasti o odpravi dualizma, in se je bavil nato z vprašanjem prehrane. Posl. Iscpesed-Greciil je podal naslednjo izjavo: V trenutku, ko prodira pravica do -samoodločbe vs:h narodov vse-vknpne monarhije, zahtevajo samo po se- bi umevno tudi štirje milijoni Romunov v monarhiji svojo lastna državnost. Tako je bil seznani govornikov izčrpan. Fo predlogu posl. Severja se je sklenilo, da se vsi predlogi od kažejo 27 članskemu posebnemu odseku, ki se izvoli v eni prihodnjih sej. Prihodnja seia v torek ob 11 opoldne. Ogrski m'nlsirski svet. BUDIMPEŠTA. *4.- (Ogrski Kor,) Člani vlade i'o ee zbrali danes dopoldne v ministrskem predse-iništvu. kjer jih je ministrski predsednik dr. \VekerIe informiral 0 porazgovorJh na Dunaju. " ITALIJANSKA ZBORNICA. ZUERICH, 3. (Kor.) Italijanska zbornica-se je včeraj zopci sestala. .Ministrski predsednik Oiiando se Je spominjal najprej uspehov italijanskih čet ob.Piavi, ka-kor tudi najnovejših zmag zavezniških čet. Italija zasleduje s skajjatijo stremljenja drugih naredov po ueodvišiiosti. Govornik se je spominjal nato ustanovitve čc-š'-o-slovaške legije v Laliji in naglasal, da mora me.i ital'jaui in J«:gc5?ovani obsicjad pc krito in prisično prijateljstvo, ' ali pa tenko ciJcrence. Jo lojalno Izbrala svojo pet In Jo tako prepričana, da obsio-ja tudi na dru^i sir^ii enako siremljenje, £2k3 da za:;:3rejo nasiatj i.ted obema narodoma 1-kreni ednošaji. Ne da bi se vdajali prevelikemu opiimizmu, lahko rečemo. da so veliki degedki zadnjih dni približali narode pravičnemu miru. Glede zad.ije avstro-ogkike note primsuje ministrski predsednik večjo važnost temu, kar je zamolčano. Kar zarnolčuje, se tiče de-jrnjiki svetovnega konilikta. Toda, tudi ako bi se orijentirali po tej noti, bi zamoru reči, da se Avstro-Ogrs£a menda ne zaveda, da obstoja,v vojni nahajajoča se Italija in da obstojajo svete aspiracije, za katerih uresničenje se je udeležila Italija svetovne vojne. Izvršen je bil odločilen korak k miru in tega so napravile obču-dova-ija vredne zniacje. ki so jih izvojevale armade entente na raznih front«l». Prva DOšledica političnega in diplcmatičnega značaja Jo izstop Bolgarske iz števila v vojni r.akajajočili se sovražnih držav. Nedvomno f-mo se pritrH"aPi miru, -ki ga bomo dosegli, -<»ko napravijo naši sovražniki riov korak, to je, ako* se bodo enkrat prepričali, da zahteva človeštvo uresničenje plemenitih idealov, za katere se preliva 1 s ; Tke krvi. Le'oni, ki zapirajo oai. da ne vidijo, ne morejo spoznati-velikega pomena idealov, ki zadobivalo v tej vojni t vedno veeji vpliv in sa spojili vse prvotne narodne zahteve, ki 'imajo sanic svoje naravne in pravne koren i ke v splošni zahtevi, ki obstojajo, kakor je proglasil Wilson z vso močjo -In vero novega evangelija, v ieui, da se ustanovi Jnternacijonala" narodov in se ustvarijo nova in mogočna jamstva proti vsaki obliki nepravičnosti med narodi. Za prvo izpreobrnitev naših so-vrožnikov 'SO -zadostovali pretekli trije meseci. Pričakujemo mirno potrebnega čafnt za drugo izpreobrnitev. U>a. P-a se ta tira pospeši, da ne bodo velike-žrtve zastonj. obstoja le eno sredstvo: Vztrajati, neomajno vztrajati do konca. — Govor je bil sprejet z dolgotrajnim odobravanjem. Debata je "bila na željo ministrskega pred-■rednika odgodena «do 10. oktobra. iieviča Kuprehia:, V Flandriji je napadel sovražnik Z močnimi silami licoglede in Rceselacre. Na obeh straneh ceste Sta-den—Boeselaere je vdrl v naše črte. Bavarske in porenske čete so ga s krepkim proiisankoni vrg!e zopet nazaj in ujele pri tem sto mož. Pred Cambraijem nič novega. Delni boji južno Aubendieiila in pri Provijlu; ujeli smo 70 mož. . Boehnova ztrmada: Na široki fronti med Les Chateletom in severno Si. Ouentina so izvršili Angleži* vnovič enotne prebilne poizkuse. Pri prvem navalu se je sovražniku p osrečilo, da ie zasedel Les Chatelet, prodrl Beaurevoisa in Montbrehaina in zavzel Sequehart. Na obeh straneh Les Chateleta smo pognali sovražnika nazaj prelio njegovih izhodnih postojank. Beau-revois je bil zopet zavzet. Obsežno zasnovani neprd saksonskih, porenskih in ioia-rinških bataljonov nam je prinesel tudi posest Montbrehaina. Sequehart ie ostal po menjajoče m se boju v sovražnih rokah. Zvečer so sledili močnemu streljanju južno St. Ouentjna močni sovražni napadi, ki so se izjalovili pred našimi črtami. Armada nemškega cesarieviča: Na grebenu in pobočjih Chemin des Damesa so oc nadaljevali srditi predstražni boii tudi včeraj. Močen napad Italijanov je bil odbit. Na novi fronti ob Aisni in prekopi! se-verozapadno Re^msa smo povsed s sovražnikom v bojni dotiki. V Šamnanji so napadli Francozi z deloma svežimi Sran-coškjmi in ameriškimi divizifanu r.a široki fronti med Suippesom n Aissio. Začetkom bitke vzhodno Suippesa in St., Marie a Py v boju nahajajoči se westialski in lovski polki so odbili tudi včeraj vse-napade sovražnika in ujeli nad sto mož. Severno Scmina Pv so je sovražniku posrečilo, da se je ustalil na višinah med St. Ouenti-nom in Somme Py, na Beli gori In višini Medeah. V protinapadi! smo pognali sovražnika zopet nazaj. Ostala so manlša francoska' gnezda. Na Sre-nti med Orfeui-Iom in Aisno so s© Izjalovili napadi sovražnika pred našimi črtami. Južno Lurya in jugozapadno Montoisa je prišio pri tem do posebno sreiiili bojev. Gardni polki, Pomorjanci, Porenci in Bavarci so tu sovražnika popolnoma odbili. Skupno z bavarskimi pfjonšrii je bil Chalerange zepet iztrgan sovražniku. Tudi zvečer ponovljeni iiapadi so se izjalovili. Srditi delhi napodi sovražnika med Aisno in Argoni so fclli zavrnjeni. Sestrelili smo 35 sovražnih letal in 7 pri veznih balonov. Prvi csrnemliii I^vartirniojUcr pl. Ludeudorfi predal. Moč tega oddelka Ie cenit njegov lastni poveljnik na 10.000 mo2. To je del drugega armad-nega zbora četrte turške armade. 3. oktobra: Naše čete so dne L oktobra, ob » zjutrai, zasedle Damask. Ujele so 7000 mož. Ameriško uradno poročilo. 2. okt.: Razven težkega streljanja in močnega topovskega boja zapadno Moze nič novega. Delno štetje v zadnjem tednu uplenjenega vojnega orodja izkazuje 120 topov vssh kalibrov, 730 okopnih mežnarjev, • 300 strojnic, 100 težkih topov za tanke. Ukrailna uvaja vojaško dolžnost. KIJEV, 4. (Kor.) Kakor poroča neki list, se je v ministrskem svetu vršilo posvetovanje o bramb-nem zakonu. Po daljši razpravi je bila sklenjena uvedba dvoletne vojaške službe in oprostitev edinih sinov službovanja pri vojakih. Potopljena angleška topničarka. LONDON, 3. (Kor.) Uradno se poroča, da je dne 30. septembra zadela ena angleška topničarka ob neki trgovski paniTk in se je potopila. En častnik in 52 mož se pogreša- P O D L I S T i: —— — K. HorrarL Iz iranco: kega prevedel A. R. M: t:ida >e ie bila, kakor 2e verne, zaklenila v :bo. * - V ' Pclri.a! je vrata, teda odgovoril ni nihče. Tr-:.! je močneje in začel klicati. Vae je oslolo tiho. Kcnu.o se ie uorl z vso silo v vrata, ki so se jl.'.ačno cdprla. Pričakoval Je, da r.ajiJe sebo ;i.raz?io, ker je mislil da je Matilda pobcrnila s svojim ljubimcem. Toda dve sveči sie goreli na levi in mlada žena je ležala nepremično na po-■ c!|L Vojvoda je peloži! pištoli na n?izico ia pristo-3>n k posteljL — Matilda! — je zaklicaL Vc'vod'n a re ni zgenila in tndl ni odgovorila. — Matija! — je ponovil i?- wy*d roka. ki ji je '" s : .: .:]e. Peka J j L;.!a toga ia mrzla. Vojvoda je vzkliknil od groze, skočil po svečo k levi in stopil ž njo k postelji. .Matilda je bila mrtva, pač že kaki dve uri. Na edeji je Ieža'a prazna stekleničica iti poleg nje pismo. Pismo ie bilo naslovljeno na vojvodo. Vojvoda je počasi odprl pismo in potem cital: •.Dragi seprog! Preden bi videl, da bi bila koza drngsga, si mi delal nekdaj, te umorim. Te besede so smrtna cbsociba zame----Varala sem Te, onečastila sem Tvoje sive lase, omadeževala Tvoje ime-.... Nič me ne more opravičiti, in .vdajam se kazni, ti sem jo zaslužila. Tcda ne čutim poguma v sebi, da bi stcplla pred Tvoja očitanja in Tvcjo pravično jezo. Obsodil si me Ti, obsodbo pa izvršujem sama. Ce bi živela, bi me preklinjal; ko bcm mrtva, mi odpustiš. Odpusti mi in moli zame. Pravici ie za'ioščeno. Mj tilda.« — Ubožica! — je pošepetal vojvoda- in pritisnil mrzlo roko na ustnice. — Koliko |e pač morala trpeUI I1M ARHAEHA POROČILA. AVSTRIJSKO. DUNAJ. A. (Kor.) Uradno se javlja: italijansko bojišče. — Z arti- ! "eri jo podpiran napad i talijanskih napa-dčkiih već na dele postojank v Jtidikarljah so izjalovile n£še posadke z ročmmi granatami. Albansko bojišče. — Preložitev naše kc-Jne fronte se vrši po načrtu in brez moiitve s strani sledečega sovražnika. D-ne 2. okiobra je 30 enet sovražnih po-morskih si! ir. večje število sovražnih letal uve uri boinb^ruiraio me^to in pristanišče Drač. Poizkus nasprotnika, da bi vdrl s toi ćećovkrini in čelni v pristanišče, so iz-jalovUe naše pomorske srie in cbramba na si mini; en sovražen je bil pri tem potopljen. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. BEROLIN, 4. (Kor.) Veliki gtevni stan Javlja: Zapad n oboj i se e. — Armada kra^ Potem pa ie vzel pisma in ie užgal na sveči. Nato je pokleknil k pcstciji ter s srcem in ustnicama molil zanjo, ki je umrla, in zase, ker je tuJi hotel umreti. Vstal je nato in prijel za pištolo, toda tisti hip je začul šum. Ni bil več sam pri Matildinem mrtvem truplu. Raphael se je priplazil v sebo in strme gledal prizor, ki se mu je kazal. Kakor liitro je \ojvoda zagiedal Raphaela, se jc vzbudila v njem neukrotljiva maščevalnost. Prijel ga je za reko, ga vlekel k pcs«.elji, pokazJ mrliča in dejal poluglasno: _Bila je mlada, lepa in IjubHena. Ali vidite, krj ste storil, morilec! Raphael se je zgrudil na koler.a. — Ukradel ste mi ljubezen te žciie, —■■ je nadaljeval vojvoda, — ukradel ste mi n"tr.o življenje. Tat ste, čujete, tat! -s- Usmilite se me! — Ne, nikakršnega usmiljenja z morilcem, s tatom! Umreti morate! SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko uradno poročilo. 3. okt.: Na več točkah gorske fronte in ob Plavi smo prisilili nadležne "sovražne baterije k molku. Naše patrulje so uplenile v dolini Brente in v okolišu Grappc več brežja in materijala. Pri Moriju smo odbili sovražen oddelek, ki je prodiral proti neki na5i postojanki. —7 Albanija: Dne 1. oktobra so pričele naše čete med morjem in Osumom energično napre'dovanje. Naše kolone so zasedle zvečer^Fieri, črto Semeni—Starčasi do mostu pri Motaliju, višine Janšca in Buvalica in Zitcn. Od Osuma se je razširilo napredovanje včeraj na ves odsek na obeh straneh Osuma. Naši oddelki so prekoračili črto Dcbronica—Corbadzlas in ss bližajo Bcratu. Sovražnik se je naglo umaknil in za-žgal svoja skladišča. Francosko uradno poročilo. 2. okt. pop.: V St. Quentinu so se razvili ponoči zelo živahni boji. Scvražnik ie bil potisnjen na vzhodni breg prekopa, kjer se brani dalje. Med Aisno in Veslo so francoske čete zapadno Reim?a zopet napredovale. Francozi drže Pcuillon in Tliil in južni del Villcrs Franqueuxa. Glavni del S t. Thlerrya ie v naših rokah. Napredovali smo tudi severno Ncuvilla in pomaknili Jastne čete do Be-thenya. 2. okt. zve?.: Nemci so popolnoma iztisnjeni iz St. Ouentina i;i predmestja Isle. Ob Vesli je Courcy v naših rokah. V §ampanj£ smo izboljšali lastne postojanke jugovzhodno Orfeuila in zasedli višine južno Moatcisa. Plen zavezniških armad, ki operirajo v Franciji in Belgiji, znaša od 1. do 30. septembra 2844 oficirjev in 120.192 mež, 1600 topov in nad 10.0130 strojnic. Pleii zavezniških čet od 15. fuMja do 30. septembra znaša 5510 oficirjev in 24S.494 mož", 3.6G0 topov, nad 23.000 strojnic in rr nego sto rninevk. Belgijsko nradno poročilo. 2. okt.: Kljub trdovratnemu odporu je Plumer-jeva armada po srditih bojih znatno napredovala proti Meninu. Po zavzetju Ghelu^ e severno Ar-mentieresa jc zasedel general Plumcr še Blzet in Plenque Fer me. ). Angleško uradno poročilo. 2. okt. pop.: Dočim so 'dopoldne močno pritiskale na sovražnika, so čete 32. divizije popoldne napadle središče nemške obrambne črte od Fcn-somme do Beaurevoirja. Napad je bil uspešen; vas Sequehart in vasica Prešel sta bila zavzeta in črta Fonscmme—Beaurevoir prebita. Severno teh točk smo Jcnccurt očistili sovražnika. Avstralske čete so izpopolnile osvojitev cbran;bne postojanke južno- Les ChafeTeta in Gonva. Sovražnik je bil pregnan iz Crevecoeurja in Rumillya. 2. okt. zveč.: Severovzhodno St. Quentina jc Izvršil sovražnik zjutraj" srdit napad s svežimi rezervami. Potisnil je naše čete iz Se.iueiiarta, nakar jc bil ustavljen. Zgodaj zjutraj se ]e pričel sovražnik umikati na široki fronti južno In severno prekopa La Bassee. Naše čete so sovražniku tik za petami. Angleško poročilo iz Palestine. 2. ol-iobra: Dne 2). sepiembra se je nadaljevalo prodiranje naSe kcnje^ilce in okiopnjakov iz @azna pelllilž^© Nemški »iciksrai« za Avstrijo bo zboroval jutri, v nedeljo, na Dunaju. Dnevni red obsega naslednje točke: Stališče napram stremljenjem po posebnem miru, poljsko vprašanje, jugoslovansko vprašanje, federalizaeijstki načrti. Poleg te?:a se bo razpravljalo tudi o vprašanju ljudske prehrane, gospodarskem položaju ter od-nošajih med poslanci In »fOlksratom« in tozadevnim spletkam. Zvezna zvesto^ Ferdinanda Kobur-škega. r»Tagespost« se bavi z ravnanjem bolgar^ikega kralja Ferdinanda v sedanjem državnem polomu na Bolgarskem ter pripominja, da jc j>o neki dunajski in berolifrski vesti kralj rcrdinan-J istočasno, ko se je bolgarska viada, sporazumno ž njim, pogajala z entento, brzojavno avstrijskemu in nemškemu cesarju zagotavljal svojo zvezno zvestobo. »Tagesrost« pravi: »V tein slučaju gre v rcsnici za čisto posebno vrsto zvezne zvestobe, ki je vsekakor v pelirieni zgodovini nova: Vladar, ki vodi svojo državo k sovražniku in ostaja vendar zaveznik svojih zapuščenih prijateljev! Kralju Ferdinandu, ki sedaj 31 let že vodi usodo. Bolgar ke, se je že odnekdaj pripisoval velik politični talent in jak smisel za potrebe t renu ika. Kakor se vidi, z vso pravico.« — Kdor bi bil pisal tako pred dobrimi štirimi dnevi, bi ga bila »Tagespost* proglasila za — ve-leizdajalca! Ferdinand Koburški ni več kralj Bolgarov, torej — udri po 11 jeml Zadnja trdnjava frankoVstva paaa. Le še v Otočcu so gospodovali frankovci. — Vzdrževali so pa to gospodstvo le z najsi amotnejšlmi sredstvi: silnim terorizmom brutalnim terorizmom, grožnjami, korup-cud -ii —: to se umeje samo ob sebi —zločinskimi denunctjacijami .preti pclltičnim -nasprotnikom. Oni isti ljudje, ki so stali ob začetku vojne neposredno pred konkur-zoiri, a so potem s pomočjo najhujših zlorab pri aprovizaciji obogateli, so druge poštene ljudi ovajali radi pretveznih takih zlorab. A ravno s tem so si izkopali grob: poprej po njihovih bobnečih frazah o »veliki Hrvatskic in njihovih klevetah na škodo političnih drugomišljenikov zaslepljeni narod: je odprl oči, je izprevidel, spoznal te ljudi in njihovo izdajalsko postopanje In ie temeljito obračunal žn}!mi na občinskih volitvah, ki so se vršile te dni. Volilna borba se je končaia s popolnim porazom frankovcev. V razredu tako zvanega »malega volilstva«, kjer odločuje ljudstvo, ie n. pr. narodna Ksta dobila 2281 glasov, frankovska pa — 727 in izvoljene so prav tiste osebe, proti katerim so frankovci razvijali najobupnejo agitacijo. Tako je tudi v tej zadnji trdnjavi frankovsiva velika misel narodnega ujedinjenja premagala vse umetno stavljene zapreke in bo v najkrajšem času slavila popolno zmago na i tisto — črno družbo. Kako je grci Tisza proučava! mišljenje prebivalstva ra slovanskem Jufeii. Osješki »Jug« objavlja sledeče zanimive podrobnosti o Thzipem proučevanju mišljenja prebivalstva na Hrvatskem in velikem razočaranju, ki le jc doživel pri tem: V nekem čisto hrvatskem in katoliškem okraju se je razgovarjal grof Tisza z okrajnim načelnikom in se je razvil pri tej priliki med obema sledeči razgovor: Tisza: »AH se bavijo tukajšnji ljudje s politiko?« — Načelnik: »Satno za časa volitev.« — Tisza; »Kakšno pa jc njihovo mišljenje?* — Načelnik: »Tako. kakor njihovega po-s-anca. Cutiio hrvatski in jugoslovanski.« — Tisza: »To je čudno, saj tu vendar ni Srbov, da zahtevajo združenje ž njimi.« Načelu'k: »Kljub temu zahtevajo združenje s Srbi m Slovenci.« — Tisza: »Čudno! Kje so pa imijoništi (madžarofili)?« — Načelnik: »So že davno izginil".^ — Tisza: »Ali res ni nikogar?« Načelnik: »Jaz sam sem in zato je moj poležaj težaven.« — Lalje Tisza ni liotel stvorit:; resniea namreč jako bode v c^i. Nova urcdiičv oddaja r^t« I^ia. Na podlagi nove odredbe namestrj£tva bodo po-Jeg domačih gosp-darstev zamogli dobivati petrolej Ic-še: državni in občinski uraui, :.prov.za-cijike poslovalnice, -vojne in ljut ike kuhinje, do- brodelni zavodu cerkve, sirotišnico, bolnišnice in ozemlja Tiberija—Derat proti severu. Močen tur-j šole, industrijski in cbrtr.iiski ekrati, mali ol rt .ikl ški armadni oddelek z deli turških gariiizii cb hed-, irf kmetijski obraU, v kolikor je petrolej n^cb-žaSki progi med Amanom in Manom se je pri Zizi 1 hodno potreben ia obratne namene. Dalj« se sme £ Stran II. •EDINOST'* it. 271 V Trstu, dne 5. oktobra 1918 kvri urad oddaiatt ptlrotei za one objektr, Kater "A razsvct- j tističnioi podatki o hrvatskih oirocfh. ki so zabadava *e p reb::a iz varnostnih ?n policijskih vzro-j v zasebna lirvaifkc :ti nemške 5-„Ic_B!lo Je nad . Vi.i tu cLseitfcnf bede dobiva!! csUct-l po pri-j 100« tskiJt olr :k. Ig t.-? so bili otroci občiaarjev v,- ji,u politične okfajus oblasti cz. p^V vtlaiec zs j ir.esta Pole, T.: jrnr.io tan pravico do hrvatskih šol v Trstu. rJI za to "cobH Zvenih občfii&ui { ket italijanski do »ia'ijaiisfcifc. A cbči:* '.r. tirava n' toir !e tf'z:. r.kc dot!;:; I n=mr;o rajs-! dajala :irJ hrvatskim clrofco:n-nI\akc 3vfc. !:: ven-j Otvori;«v šol tui Cori#ko- dar r.2 :.:orc r. L-an f'rMjzn za"!:.r.t!, c'a sd Hrvate: namesir.">:vo nam ie uopos! avlaiiciio preLIva'3i\e mesta; trav-tako kakor i Jj;j. da te v .prvi polovici tnc^eca novembra t. 1. je rtalraaskc. Graćc jim t j-rej Iste pravice. M: Slo,-j otverijo v ueknaženi grofiji goriško-gradiščanski is-i v. i' Printerja žčKitmš gotovo najiskrtme^. da b: seme'fjad* • fa-srždmfe šele z ueroškisn, italijanskim zne:-;?j:vi cćnc&i' rrasd ofccon afvtelucal-j lil s!o\v i^i;: rl;:in Jezikom. Vpisovanja se bodo :r.a narodoma, ali to s a ta doseči edino la r~ pri-; vrSLJa p * ion don»sn1cc na ravnateljstvo dotične tro rob-'*. u: skeffa gted?Ji5£a, ker tudi nI bilo mogoč« deseci oprostitve za ravnatelja gledališča. To »e tista skrb iiussarekcva vbde za kattirmi razvoj maHb narodov, sjiate?o se ie Hus.arek t d i ko batni pred — raifcovskšml časnikar;:! GoriSho-GfcMišfiansfces«. C. kilo: Uradno sc objav- •NIX POSLOVALNICI: ZA KLttIVO. ■. ;:3nlaa it&Jvo • naananja, da Lo p; str.:aVv od 5" t. m., dalje cJ 9 do 12 opol-1 ust v: ril? f "i 'ip -e e i saudve u< ei k c>Si\o, k: se il.l.m j jiv1j3 ali h j r*vico i-»,-«» r »dslei prtjavlifti! pn «JXrsta. Barko.-fij, Itoj : a. Sv. Iv.ina in s , drugi, gg. Požar, KraJ in Vonči.na so nam ljubi stari aaaner. — Vstopnice se debe v predprodaj! pri vratarci »Nar^ doma^. gospej Bičefc-Razbor-nikevf. Natančnejši podatki so razvidni !z gled. lista, ki ga prinašamo na drugem mesta. Prijave začasno Ga dopusta se nahajajočega vojaštva. Lradnc sa Javlja: Moš začasno na dr pustu, se mora odslej c. in kr. "dopolnilnih okrajnih pcveljnišivih, ne pa j edin« le u priporpr-bo pri c. in kr. eispuih glaciokih mvcjniSivih cz. c.!*®1«; dočim ko oj:Ae kr. mesines povcfiuiStv«. Moštvo c. kr. v t0 41 nat k\ lil ivi- » ci'ia:; v mvsuu ai. j Več «-"pO Z ' žc'ne brambe še mara prijaviti in c-djaviti pri c. J 4/j" kr. do.ii^branskem do^oliiilacm okrajnem povelj- vs ik Rištvn v nI. Cccilia de RULmevcr št. I-. H. nad- J $ strop?e, soba 51. 11. vsak dan cd 10 do II do?.|n-"'*vt.ijvoifo Ji <4. v>v.- r it 't -Bepaia I;i oi\n( L:.i<'re r»e ielij« ht 5 ii 10 me-- tuo trpa Giorann4 ___2S4: j) odani, iua-jhfie iu ve k-^ rar-os in .i^tri od 9—12. T"! •11 nn 28! i C. r. poširli: tslužbenacv pri ^ai va; i-ei.mo aivei: 7. itaiijani] uinim v Gorici ter c. kr. ihofiko učHeljl- ...... čnkn »ealkcm v Gradišča) se pv . , ( r,;-XT J Kralj J v dobrih in poStemli cdcpiajUi; in sate, odklanjan;© j .šče z iia" ;ajiskl:n i X5riV'i Vtij^i ^i. . . J.a ! vraka podtikanja v političnem boj«, kakor se jih bodo sprcjeindi Te Vid t TIr »n »v* Mati 1 Mitja 1 Zlr.\vwik . . Ocdi Tr . ffdA. i4C'/.g c j j; K. b- :oI; . jr. T. S'ifcr^.lnč-vit; "riČ- i, fli2l_k-v:i gojenci dotičnoga zaveda. Opczof'il j Prošnji, ki V> ie vložiti pri ravnalc-ijstvlli kcnvili-;r!ci oziroma v GraiHtU, je priložil! zad- j. 'uJa:Padi dep-inik -Lavoraicra«. r.v.rrnio naše tcmelčane na prizadevanic t5ede, j.tov v C da bi po staicn* roccpin i-divide et iinpera».: podil- j pje Selsko izpričevalo in potrdilo o obiska šole v list. Roki za iz- ta^oj dobro, skrlmo in poltene cseplnrku. Prejeli smo: i)anes. 4, oktobra, je 0 ):t Moja ■jsi* v ene'i* dejr njr t>p;sa! Kuri Neurad., I zalilnc- ) obno viti staro predvojno stanje in izzi- j saria dr; vn^ga neposrednega mesta Trsta ra : -V> M«...... i vati staro mri njo. Stare metode boja i g!aša, da bo prodaja novega vina v Javnih loka'ib j Poslovenil M. S. OSBBC: Tat j ir.. Fv&dorovrn i rs:, rov Tlali:i-k- Alek^acdrovič Šc- herk >v r/r-tnr j r>\te * ivsji Irsijovič rovoliK-'jour.rae st-i-n-.e ; Policijski • . .... t k Pra-ia TI ITrslj - . "nja: iiiii*: ra -i; f^Ii-^t-j:" . c-d: . » w ^ . — t v T Vod. i vi K. Širok I, idiisai* v petregra ik« i c I j \ _____w ________ _ t ^ __ ^ _______ _______ _ _ w ^ ^__r___ _ i pa ne vonjajo več! C duno drug proti erugemu —i v n^estu i» okolic! dovoljena od nedelje, 20. oTdc-j . ! ča 7.c moramo biti nasprotniki — va"j pošteni in! brr «:•!>» naprej. Prestopki se kaznujejo v sru'slu , ' lozinke — To Je goiovo Iskrena, poštena beseda« i j kl prića o resnični želji po nareduem sporazumj O'.vorTtvea« predstav;; slovens^.eaa gledaM>:a bo j PO miru n:ed :iarcd;. Jn tndi socijalist] zapro'ov- j torej jutri, v nedeljo, 0. t. m., ob ral osmih z :c-j Ijajo vedno. ;:e !e, da vek takeca mira/marveč da j čer. Treba je bilo premagati mnogo ovir in petrtb-j so oni sdliit, ki a a morejo dati. Ali beseda na za-j ne sc bile različne priprave, da se omogoči otvo-, d Sča; treba tud: da ji? uja, ki je neizogibni pred- za uslnfbcrce i a n'IIicve dn:"'ue po ri/.j:1i cenah, ker so i? pt.pcfnrnia izčrpana Ako po?Uts uprava tako; r.c prltie na p^moc v vseli cch stvareh s-o- i ti jim uslužbencem* ne bed" več opravljrti 1 slrJ-bc. Ša je car. ds se nrrr. ubr ^Irn po-1 fitlii lu- ćtt ru tis a. sobo i. uporabo knldoj« išče v* časno zak n-ki pw i otrok < JPoiiudbe na ir.. er odd. Jl iinfmu Kup! se i 00 40.' 00 K. bo sc oalasai .z, bo petem prepozna.! j.-.i; a»SLišZ. t-li. Kamer^aik Je bil tudi tokrat jako prijazen bi ; tudi tol ra: cMa:r:J, da se zavzame za stvrr, k°-lifcor mu bo in gosnod predsednik c. kr. poStn.ega in brzojav h 3;t z zeruijiščetn \ žiai rac ta al: v 1>U." Pcmiiba \ o \ rHiSa jivT-fiitpedni bii o'^o ioi. Cen ti . intar. odd. 2SSi li^jn ć'ar'. vip i t. a n\ j>ro aj \o , , „ t_j tfSilU flb"!« smernih «e-iali <«'cr >l:o vinar?*«* tm toče. Torej, f»spod »amestnaj dluUvo v IS.dtimJeK^momko). i»223 s, v predvojijerJ! casu. ; r v- ' jr; , v -i (jrert.-. :: v cr;cni dejanju Pcsiovenil* M. Spisa! Cel;-'v. S. OSEBE: ■ iielena Stepan-"-vio Popov21 a, rciada vdovo, po^štale? I^^liorbi' Si:a Gri^ ršj Sitip^ro- i£ ^P posestnik. . ......f. a. po/.-r * Lrjj. su^ i nii p ej Popovih g. I. itartin.'ovič Itraj dejanja — poapstvo «e. Pe-pcvne. Ca> -danjost. »te*."«, i"- na vse zadnje je sc izostalo dovoljenje se odpre pql do mira! Te poti ne edpre j za sodelovanje gospoda Skrbir. ska — gdca. Kav-( ssmo eno zatrjevanje, ampak treba] čičeva je zbolela, tako, da so se marale iarju. >Ma-! si v naLijonsinilj stvareh ne morejo točiti od ti i-tihska sala-a:«.-, ki si jo obe ir^tvo. lako želi, pa se je ' >tonskih : :etcd, k! so bile v tesnem sosedstvu s! morala odstavi*' za zd^i z repertoarja, dokler ne nega iavnareI;rKtv. Vpisovcajc da'fevabio je s.irajm l tr :i ' sa kuharica vr btiri o^ebe, katera /.na do ... . o, , ,, . „ , v> bro kaaatt. P1 iča>o do"r ?vora. Kaslov: Vptsovsmc v »S!avensko obrtno m trgovsko na- c,r:r ekspozitura. Tržič (iSoot icon ). 8223 "i!ox se vrši tudi šc danes cd 6 do ;. ,. ' - --— - - 8 zvečer v prostorih »Slcvenske trgovske šole • , v.-»ak-* vrste kupuje ia i«>ača po l.ajviijLh v u'ic1 Qt^a!0'i I učenk* racr-iJ pri-' VtCKC cenah Fraa Babić v Tr^tu ui. Molinn ' au-ae 6t. 2V. pcilt" o nekdanjega — rPiccc!a«-. - j dob: g. S. tI«avoUenja ti nastop. Kamesto nje sc Ministrski predsednik pro;i riovea'aeniu Narrd- j pa uprizori cr.adejanrka tragedija •NifeHistka«'. s nema gtcda!KčtJ. J^ub-ljcnski »Slcvcr.ec« poroča:; Vr£i se na Ruskem v revolucionarnih krogib. De-je načelnik Jn^tcrslovanskesa »kluba dr. KoroHcc! janle* se vrti okoli ženske, ki so 30 nibilisii poteg- Ko ie intervenira! pri m ni^trskein nre.dsedr.iku IIus-su-} tiiK z kažnjivim obrekovanjem ranega reku r.trad« vojaške oprostitve nekaterih angrži-j v svoj Krog, dar bi jo mogli brezvestno izrabljali rar.ih članov slovenske cp.ere operete, mu }•-i za svoj namene. Njena neizknSencst ie njena j barc i Hussarsk ciltvoril, da se oprostitve :*e ir;o- j tragična krivda, ki ji požene !jubeisa v smrt. a njo rv-ruta. Daaes rc poroči gospod Traii Ko vade, i do dovolile. Kot mzlog je navajal, da se namerja j samo v ječo. Ifuala jo bo ga. Pavlin Skjbinlkova, ravnatelj podružnice ljubljanske IsrcJiLie banke z gospico KaroHno Zadnlkovo, iz znane naše narodne rodbine Tomaža Zadnika. NovoporoČencema želimo vso srečo v njiju danes sklenjeni zvezi. rLavr/afa-ra« teorije in praksa. Poljski dopisnik rLavorr . ra- ie priobčil v tem listu članek proti zahtevi tamkajšnjih'Hrvatov, da jim občina da prime: ne prostore za njihove sole. Vidimo da se ti Ijuc'ie — socijalni demokratje! — nikakor niti v dobi demokracije ne -morejo ločiti cd svoje šablon-bke politike po ncmSkem zgledu, ki je sebi prisvajala vsa prava, drugim pa vse odrekalal\ »Hrvat-s»ki I.ist< dokazuje poirebo hrvatskih $oI s sta- gled .Iišče otvoritr z opero : Prodana nevesta« !n i ki sc pokaže ta večer sploh prvič tržaškemu obda bo prireditev imela političen zračar. Stališče j činstvu in to v treh si čisio različnih glavnih ulo-mk;i.-irskega predsednika je kaj značilno. V naj-|?;aii: trpeča mati, energična atentaterka in gio-inarjšem nenaškem gnezdu nastopajo, pa zakotnih teskno-kc>nIčna vdova. Nova za tržaško občinstvo odrih vojaški opro'čenci — edinemu slovenskemu bo tudi gdea. Mezgečeva, katvri je poveril g. S. gledališču pa skušajo s pavšalno cdklcnitvbo | radi obolelosti gdec. Kavčičeve vlogo Vide v oprostitev prepreči« sez -no! To je nov prispevek i »Materi*. Gdea. Mezgečeva je ena najnadarjenejšjh k zgodovini naše enakopravnosti v Avštrijf. »S!o- učenk dram. 5cle in ima to pet prviii priliko po-venec-z dostavlja, ds se je »Prodana nevesta« cd- j kazati «:lo vstvarjanja. Gospod S. Martinčevič, Hr-stavila s sporeda kot otvoritvena predstava in da, vat, bivši član varaždinskega gledališča, nastopi bo dr. .Korošec sedaj nanovo posredoval pri mi- jutri prvič kot ^»venske govoreč: igralec v manj-pistrskem predsedniku. In pri nas v Trstu? Pri nas! ših v!cgal'.? in se nam pokaže v veliki vlogi šele se je morala odgoditi zopetna otvoritev sloven-1 v četrtek cb priliki uprizoritve ^Mraka«. Vsi nesli s sel ?j šoi>':o izpirstnlco oziroma zadnji » izkaz« obrtne nadal^-valne sole. Vpisnina znaša 2 K. Z. J. 2. podružnica Trsi II. naznanja, da se ba vršila v nedelja, ob 3 popoldne, veselica v surmicn: društva« v Rojanu v prid železničar; n;-invalidom. Sentjakoiska Ciia'r.iea ima drevi cb 8 očkoro-vo sejo. Scsianetc v prosto, ih Konsumnega društva. G. odborniki r.c vabijo, da sc seje go'ovo ude-j !c?e. — Predsadnrk. ! Tobak 73. Tukajšnje c. kr. finančno j nadzoruIšiv«3 Javlja: I>=nes, v soboto, se bo pr 1- j dajal tobak za noslja nje v porcijah po JO dkg V: sledečih tekrkarnak: v mestu: Campo Marzio 4, V. i Gi: :a 3 v, *r 9. V. Settefomanc 31; v predsnesihih okrajih: v Skednju 372. Piano S. Anna 9", Roccl Mcliji a ven to 4«. Sv. Ivan Sprdnji 50^. V. Roja no 8 in Barkovlje nabrežje 125. Za nakup lesa tetaka nI treba tobačne izkaznice. Tobak sc predaja I2 odrastlim ih siccr dobi vsak le 10 dkg. Kazplsa*5i ste dve štipendiji iz ustanove Rahele de Minerb!, r>o K 38C*— vsaka, namenjen: slušateljem vseučilišča aii tehnike v avstroogrski monarhiji. brez czlra na narodnost a!i vero, bivajočim v Trstu. Pravilno opremljene prošnje do 31. oktobra tržaški Trgovski in obrtni zbornici. 7f!^iilfIf) z ž v li ctli prodam mo^ko -uitnjo Z'trJiii'ijliHl rjodp Lary.», z ovčjo kožuhovino. I ed. ižćno. Naslov j,evo juh. o.M. Iltii/ios i. r " J~rr- ^-»^iig-^*" v ravni svetf da izda , ^ Jadranske banki po SC $m dvigajoč 0 tem deinigko glavnico ^a K 10,000.000 — na K 30,000.000— in to po sledečih pogojih : J. Imeiiiikvm suuiii deinic pripada opcijska pravica na 20.000 po ceni od 575"- — docim se 5.000 delnic ©o ceni od K 67W prepn«ti javni »ubskripciji tudi za nedelničarje, " - - ... .... „ - „.^.-.nhi >« im n i-n v itif-AVhtKiviiiA in nnizrwiHr.iu uu a. iaituun'agrebu in njene |>odružnice ▼ Bjelovaru, Brodu n. S^ Cirkvenici, Delnicah, Ujakovu. Novi Vinodelski, Osijeku, Fvže^ Rijeki, Senju, Siskuf Sv. I^ranu Zel., Varaždinu, Vel. Gorici, Vankovci V iroviuci, d) Hrvatska centralna banka za Bosnu in Ifereegovinu T Saraievem in njene podružnice v Mostara in 1J. luzli. Hrvatska Zemaljska banka, podružnica v Zagrebu. f) Srpsku banka v Mostaru. g) Živnostenska banka, podružnica na Dunaja. V TRSTU, 25. septembra 1918. Karlovcu, Kraljevičih, i ukuvuru in Zemunu. Upravni svet Jadranske banke.